le ©D hoS€hfiĄiza€i|i. Strašne reči so se godile v ruskih vaseh, ko so kmetje zvedeli, da jim bo komunistična oblast odvzela vse premoženje. Eni so jokali in tarnali, drugi so obupavali, tretji so be3neli, a večina ja tiho prenašala strašne duševne bolečine v strahu pred judovskimi marksisti. Naj navedem nekaj resničn|h, pre&resljivih zgledov, po katerih bomo mogli spoznati dejanski položaj, kakifeen ie bil takrat v ruski vasi. i Pro^aji so ga Bil je kmet velike vasi v Poltavski gubelrniji. Pred revolufcijo je bil bogat, leta »vojnega komuRizrna« so bila nlaba, a leta 1925 si je zopet opomogel. Leta 1926, ko je moj prijatelj obiskal njegovo gospodarstvo, ga je sprejel z velikim veseljem z besedami: »Dobro mi je, Ivan Petrovič. Že drugo stotino desjatin orjem. Vrag ž njimi, ki so na čelu te prekucije — Trockij, Zinovjev, Stalin in še kak jud, da bi mi ne delali težav! Zdaj me puste v miru in čuj — drugo stotino desjatin že posevam. Dobro!« Ta veliki kmet pa je ob koncu leta 1929 sedel skupaj z mojim prijateljem in se je bridko pritoževal: »V letu sem več ko sto desjatin zemlje preoral in kako korist sem skazal državi! A zdaj ...« Mahnil je & roko in je nadaljeval: »V letu 1927 s0 me pritisnili, v letu 1928 so me stisnili, a v letu 1929 sem zoral le sedem desjatiii zemlje. Pridelal sem 500 pudov (80 centov) zrnja, a davka so mi naložili 600 pudov (96 centov). Jaz bi zrnje kupil, da bi se rešil, a kupiti ga nikjer nisem mogel. Takrat mi je rekel načelnik vaškega sovjeta — Ijuta zver: Prodali te bomo. In začeli so prodajati konje in krave — vse pod ceno. Pri prodaji sem od žalosti trepetal. Tudi hišo so prodali. Družino sem spravil k sosedu, a sam sem prišel k tebi, Ivan Petrovič. Toliko sem koristil državi, a zdaj sem — njen vrag. Kaj hočem storiti? V tovarno me ne sprejmejo, krasti ne morem. Nič drugega ne preostane kakor da bi jim goltance prerezal. Toda imam družino, male otroke.« Tu imamo pred sabo kmeta, ki mu je komunistična oblast vzela vse premoženj« in ga je priklopila kolhozu. Vea je obu^ pan, strašna jeza vre v njem, a še ne v«, kaj bi storil, kako bi se odločil. V nasled,njem pa navajam zgled kmeta, v katerem je vzkipela divja jeza, da je brez usmiljenja pobijal krivce vaške nesreče, to je sovjetske iiradnike. Streli Kmet Parfenov v Moskovski gubernlji je 9. oktobra 1929 šel na sredo ulice v svoji vasi Anfalovo in, kakor potrjuje obtožnica moskovskega okrožnega sodišča, je streljal iz dvocevne puške na mimoidoče sovjetske delavce in uradnike. Sedemnajstkrat je ustrelil, pet ljudi je hudo ranil, dva lahko in dninar Trofimov je bil mrtev. Oče Parfenova, 70 letni starček, je stal pri sinu in mu podajal naboje. Z dnižino v Dnjester Pretresljiv slučaj se je zgodil v Hersonski guberniji. Kmet-kulak je bil ves iz sebe, ko so mu komunisti vzeli vse imetje. Komisija vaškega sovjeta je pop-isala vse, kar je imel, in je izjavila, da se zdaj vse to priključi kolhozu. Kmet tega udarca ni mogel prenesti. Ko je komisija odšla in se je žena nekam odstranila, je zapregel tri konje v voz, posadil je nanj tri svoje otroke, jih je prekrižal in poljubil, sedel je sam na voz, vzel vajeti v roke, se zopet prekrižal in je zdirjal iz vasi. Pot je vodila k visokemu in strmemu bregu reke Dnjester. Tam je dirjal s svojimi konji in se je z vsem pogreznil v globoko reko. Vse je utonilo. Ko se je žena vrnila in je zvedela, kaj se je zgodilo, je omedlela. Ko -e je zopet zavedla, je ostala brezumna. Take nezaslišane dogodke je povzročala pri kmetih komunistična kolektivizacija, Sila je na njihovi strani Naj navedem še četrti slučaj. V Jaroslavski guberniji je bil kmet — voditelj v svoji vasi in član stranke sacialistov-revolucionarjev. Vodil je tudi vaško zadrugo in je večkrat imel predavanja. Po revoluciji je shujšal, ogenj njegovih oči je ugasnil, glas se je spremenil. Gospodarstvo nazaduje. Radi njegovega prejšnjega dela ga izključijo iz zadruge. In zdaj ga naženejo v kolhoz. Kaj naj stori? V kolhoz stopi, nič ne pomaga, sila je na njihovi strani. Rekel je: Kmet je sam sebi pripuščen, a nikjer ni kake brambe in od nikoder ni pomoči! Maščevanje in prognanstvo Taki slučaji so se ob kolektivizaciji godili v Rusiji, a na zadnje so krnetje — kot kaže zadnji zgled — vendarle večinoma stopili v kolhoze. Mislili so, da si bodo s tem vsaj nekaj rešili in da si bodo v prihodnosti opomogli. A v svoji strašni jezi 10 delali pristašem komunistov škodo, zažigali so poslopja, kopice sena in slame, skladišča zrnja in razdirali so železniške proge. Klali so živino, uničevali inventar in poljskih del niso hoteli opravljati. Sovjetska oblast je pa te kmete neusmiljeno zapirala, streljala in jih je pošiljala v izgnanstvo na sever Rusije in v Sibirijo. Čim več kolhozov so ustanovili, tera več ljudi so odpeljali v taborišča za prisilno delo, ker tja so spravili vse tiste, ki niso šli prostovoljno v kolhoze. General M. Zajcev piše, da je bilo leta 1928 v vseh taboriščih za prisilno delo 30.000 ljudi. Čekist Kisselev-Gromov piše v svoji knjigi »Lageri smrti«, da jih je bilo 1. maja 1930 le 662.000. In leta 1932 jih je bllo že nad trl milijone. Pozneje jih je bflo pet milijonov ali pa že veČ. Toda za gotovo tega nlhče ne ve kot samo sovjetska oblast. To je bil bridek In trpek ead kolektivizadje v eovjetski Rusiji — tiste kolektivizacije, ki so jo tudi prl nas zagovarjali nezreli In neizkušeni ljudje ali jo morda Se danes zagovarjajo. A. IŁ.