Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posameina Stav. i Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 štev. rač. poštne hran. 12.949 izhaja viako nedeljo II. LETO srhjins Murska Sobota, 22. januarja 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 560 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, V93ka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalO ŠTEV. 4 Brezuspešni napadi. Veliko grmenja je bilo zadnje čase okrog naše države. Kot bi bilo dogovorjeno so se vrstili napadi, iz katerih je pa naša država izšla čistejša in močnejša, kot je bila prej. Predvsem je naš zapadni sosed čutil potrebo vzeti v zaščito neke kamenite leve, ker so bili baje poškodovani. To umetno razburjenje je pa tudi inozemstvo spregledalo in pravilno ocenilo, tako da je ves svetovni tisk priznal našo miroljubnost in dostojanstvo, s katerim smo ta napad odbili. Skoro istočasno se je y največji tajni iz Italije preko Avstrije izvažalo na Ogersko orožje. Poštena evropska javnost je to kršitev mirovnih pogodb razkrinkala, s čemer je nadaljno pošiljanje bilo preprečeno. Jugoslovenški škofje so na svoje župnije razposlali pastirski list z naročilom, da naj se v cerkvi pred verniki prečita. Vsebuje v vsej celoti na našo najidealnej-šo organizacijo, naše SOkolstvo nezaslišano krivičen napad. Sokol bo že dal dostojen odgovor. Ugotovimo le, da je narod, ki dan za dnevom opazuje Sokole pri njihovem nesebičnem in požrtvovalnem delu za blagor ljudstva, enodušno obsodil ta sovražni čin. Ugotovimo dalje, da so se "dobili pogumni duhovniki, ki so odklonili čitanje tega pastirskege lista. Začudili smo se, ko smo videli, da je v tem času proti naši državi tudi g. dr. Korošec vrgel bombo v obliki izjave, s katero zahteva za Slovenijo posebno državo in da paj bi se v ta namen s Srbi in Hrvati na novp pogajali glede skupnega sožitja. Zoper ta napad na edinstvo države s? je v ijipu dvignila vsa Slovenija Tudi Prekmurje se je oglasilo in ppslalo preko svqjih ofga-nizacij na pristojna mesta proteste, s katerimi je odklonilo zahteve g. dr. ftorošpa. Pri zadnjih skupščinskih volitvah smo i ogromno udeležbo dovolj jasno p.o$yedočiJi, da Jio-č<# $jfp edwstyenb državo. Danes smo pa še manj dovzetni za te državriopravne načrte peri- zijoniranih politikov. Preveč nas tarejo skrbi, ki jih povzročajo kriza in gospodarska vprašanja, da bi se spuščali v meglene plane, kateri nam prinesejo samo zmedo in nered. Hočemo veliko državo, v kateri bodo naši ljudje imeli zaslužka, ko jih rodna gruda ne more vseh preživeti. Hočemo dobrih trgovskih odnošajev s sosednimi državami, da bode-mo tja mogli izvažati živino in poljske pridelke. Hočemo svobodno pot našim sezonskim delavcem v Francijo in Nemčijo, kjer bodo s svojimi pridnimi rokami našli zaslužka. Vse to bo-demo mogli doseči, ako ne bodo državo pretresali notranji boji in jim pred svetom jemali ugleda. Tudi iz tega razloga želimo državi (mirnega razvoja in tudi zato odklanjamo punktacije g. dr. Korošca. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. V ospredju političnih dogodkov zadnjega časa so separatistične punktacije g. Korošca, ki niso le izzvale soglasne obsodbo v vsem jugoslovenskem tisku, ampak tudi pri onih evropskih narodih, ka. terim je obstoj in procvit naie države pri srcu. Razumljivo veselje pa je zavladalo pri Italjanih in Madžarih, ki so smatrali punktacije za dogodek, ki bo najbolje pripomogel, da se uresničijo njih želje in težnje. Pa so se ušteli. Ogromna večina jugoslovanskega naroda se jp izrekla proti ptjpk-tacijam in separatistične težnje gotovih ljudi so padle na skalna tla! — Po poročilih angleških listov je francoski poslanik v Rimu na delu, d^ izgladi odnošaje med našo državo in Italijo. V istem namenu bo baje v kratkem prišel v Rim tudi romunski zunanji minister, ki bo prav tako posredoval za zbližanje med Italije in Jugoslavijo. To bi se naj izvršilo na ta način, da bi Jugoslavija prepustila Italiji svobodne roke v Albaniji, Italija pa bi zajamčila Jugoslaviji, da nima nobenih osvojevalnih namenov v Dalmaciji. — Finančni minister je odpotoval v Pariz, da uredi odplačevanje državnih dolgov. Ta potreba se je zlasti pokazala z ozirom na prizadevanje vlade za izboljšanje naše valute. Pogajanja se razvijajo povoljno ip se lahko pričakuje, da bodo končana v najkrajšem času. —■ Odbor za proučitev zakonskega načrta o občinah je pridno na dtflH ter so odborniki po daljši debati izpremenilj nekatere točke prvotnega načrta, tako glene določa«)!) mej občina® in $t?vjJo prebirala posameznih občin. Italija. Ker je finančni položaj v Albaniji iz dneva do"dneva slabil Jo se Itgtii* M & bi fgfnp ppsojilo v višini SO miljoaov lir ostalo izgubljeno, je italjanska vlada sktenHa, da stavi albaqski vladi ^led^e pogoje: 1.) Italiji J^ te" dovoli do 15000 Italjanskih rodbin vzdolž morske obale. 2.) Med obema državama naj se sklene carinska unija. 3.) V Albaniji naj se izvede agrarna reforma, ki bi omogočila italjanskim državljanom nakup zemlje. Avstrija. Avstrijski kancelar je sprejel francoskega, romunskega, ju-goslovenskegk in češkoslovaškega poslanika, ki so zahtevali od njega pojasnila, zaradi prevažanja orožja iz Italije na Madžarsko preko Avstrije. — Prejšnjo nedeljo so že tretjič v kratkem času preletela italjanska letala avstrijsko ozemlje na poti na Madžarsko. Tudi nad Radgono so videli šest italjanskih letal, ki so izginila v smeri proti bližnji madžarski meji. Romunija. Po nastali vladni krizi je novo vlado sestavi) Vajda Voevod. V novi vladi je le nekaj malih izprememb. Nemčija. Bivši cesar* Viljem in njegovajrodbina so pričakovati, da bo narodnosocialistična stranka podpirala monarhistične restavracijske načrte. Ker se to upanje ni izpolnilo, je bivši cesar izvajal posledice ter fzdal vsem članom svoje rodbine nalog, ki jim prepoveduje vsako udej-stvovanje pri narodnih socialistih. Eden izmed |inoy biv|ega cesarja je bil celo narodnosocialistlcni poslanec. — 8« je K čas« pri pbčn-skih volitvah pricjpbil Hitler zopet nekaj več glasov, je to dalo povod HiJ-leru, da zopet dviguje glavo. — Ker še do sedaj ni pri š ip dp sporazuma med Hitlerjem iij Schleicherjevo vlado, je podana možnost zopetntg« razpusta 5 : »jiisisiajt oh* ie Ponovno so stavili zahtevo, da se celo Prekmurje priključi k Savski banovini — da, celo tudi ljutomerski in šmarsko-rogaški srez — češ, da je tu nesposobno uradništvo, ki je polno avstrijankanstva. To uradništvo ni sposobno voditi te pokrajine, ki mrgoli državi sovražnih elementov. Vse drugače bi bilo, ako se priključi k Savski banovini. Najbolj pa je nevaren lendavski srez. Tega je pa treba na vsak način brisati iz zemeljskega površja. Prejšnji predlogi so šli za tem, da se ga razdeli na tri dele. Spodnji del naj se priključi k čakov-skemu srezu, češ da bodo nacionalno na višku stoječi Medžimurci že pokazali, kako in kaj je treba. (Primerjajte ,.Organizacijo prekmurskih in medžimurskih dobrovoljcev".) Srednji del se naj priključi k ljutomerskemu srezu, gornji pa k soboškemu. Da pa ne bo preveč zamere, je zadnji predlog ta, da se lendavski srez deli med ljutomerski in soboški srez. Da bo pa boljša zveza, bodo pa ti gospodje gradili železnico iz Ljutomera v Lendavo. (Glede železnice tudi po našem mnenju ne bi bilo slabo 1) Tako ti mojstri vihte škarje in režejo, režejo, da se kar kadi in s tem delajo ob-lastvom samo nepotrebno delo. Naše šolstvo in učiteljstvo niza nič. Na vsak način pa mora zginiti lendavska meščanska šola, ki je narodni stvari silno nevarna. Vse, kar se pri nas zadnje čase dela, to so po njihovem prepričanju samo osebne ambicije. Prodani so baje nacionalni interesi in vsi drvimo propasti naproti, zato ti naši čuvarji opozarjajo na to oblasti ob poslednji uri. Naši poslanci so velika nadlega, z njimi in njihovimi zahtevami je križ. Preveč bi bil le eden poslanec iz Prekmurja, kaj pa dva; to ni več vdržljivo. Sokol in vsa druga nacionalna in humanitarna društva so zašla na kriva pota. Vse je pod nekim magičnim vplivom in vse je nevarno državnim in nacionalnim interesom. Skoraj ne moremo verjeti, da je kaj takega mogoče. Priznati moramo, da smo grešili, ko nismo takoj od početka posvečali potrebne pozornosti takemu početju. Nismo pa jemali celotne gonje preveč resno, ker izhaja od ljudi, ki se ne zavedajo nikoli svoje odgovornosti. Ker pa vemo, da so tukaj vmes tudi gotove organizacije, ki so jih z svojim nacionalizmom vred vzeli v svoj monopol ti ljudje, moramo vprašati; kako dolgo še? Pa tudi takoj odgovoriti: samo do tu in sedaj mora biti enkrat temu konec I Ljudje, ki so stali vsikdar na negativnem stališču z ozirom na našo državno obliko in skupnost, ne bodo krojili naše usode in zavajali vse vprek v zmoto 1 Murska Sobota — Protest občinskega odbora proti kršilcem miru in reda. Punk-tacije dr. Koroščeve skupine so tudi med tukajšnjim prebivalstvom izzvale splošno ogorčenje. Občinski odbor je v svoji zadn]i seji dal duška svoji obsodbi nad takim početjem in je enodušno odobraval besede g. poslanca Benka, ki je bil na seji navzoč. V svojem stvarnem govoru se je g. poslanec dotaknil vseh onih momentov separatističnega pokreta, ki raz-goljajo njih glasnike v vsej nedoslednosti svojega početja ter je ves njihov pokret le akt maščevanja nekdanjih političnih voditeljev, ki so danes v brezpomembnosti pomaknjeni v ozadje. Vsa domovina odklanja njih zahteve, a tudi prekmursko ljudstvo, Id je vedno stalo v vrstah čis-hrftž.v pAuf? tjlisgBft "|oi/ tega jugoslovenstva, se pridružuje z energičnim protestom vsem onim, katerim je naša ujedinjena Jugoslavija pri srcu. Besede g. poslanca so bile od navzočih sprejete z navdušenjem, prav tako tudi resolucija, katero je prečital g. Lajnščak. H koncu je bila odposlana brzojavka g. ministrskemu predsedniku in g. banu. — Opozorilo. Občinstvo, ki pomotoma ni prejelo vabil za športni ples S. K. Mure, ki se vrSi dne 1. II. 1933. v hotelu »Krona", naj blagovoli javiti svoj točen naslov v Prekmurski banki v Murski Soboti. — Uradni dnevi na sreskem na-čelstvu v Murski Soboti, ostanejo v letu 1933 nespremenjeni. Stranke se sprejemajo Ie v sredo in petek, ob drugih dneh naj ne hodijo v urad, ker bi ničesar ne opravile in imele bi le stroške. V Križevcih bo uradni dan dne 14. januarja in 11. marca, v Gornji Lendavi 21. in 18. februarja, na Cinkovi dne 31. januarja in 28. marca. Uradni dnevi za novo proračunsko leto od 1. aprila naprej bodejo objavljeni. FLISAR RUDOLF In EBENŠPANGER ELZA zaročena. M. SOBOTA - PERTOČA. Srez viakiga drugega obvestila.) — Otvoritev trg. višjega nadaljevalnega tečaja. Združba trgovcev za srez M. Sobota se v polni meri zaveda svoje naloge, kar je pokazala že večkrat z prireditvijo različnih tečajev in predavanj za svoje članstvo. Z prireditvijo trg. višjega nadaljevalnega tečaja pa si je postavila mejnik v svojem delovanju in se uvrstila med ona redka mesta naše ožje domovine, ki stremijo po čim temelji-tejši izobrazbi svojega trgovskega kadra. Zasluga tega in največji delež pač pripada agilnemu predsedniku Združbe g. Čehu. Otvoritev tečaja se je vršila 17. t m. v prostorih Obrtne zadruge. Da tudi javnost zna ceniti plemenito stremljenje združba priča dejstvo, da so pri otvoritvi bili navzoči g. sreski podnačelnik, g. župan Koder, sreski nadzornik g. Velnar, zastopniki Obrtne zadruge, odborniki Združbe in predavatelji, ki so določeni za tečaj. Kakšen odziv je našla prireditev tečaja je razvidno iz tega, da se je do sedaj priglasilo že 32 udeležencev, ki bodo obiskovali tečaj. — Smrtna kosa. Po dolgotrajni in mučni bolezni je te dni preminul g. Pustaj F. zobotehnik, doma iz Beltinci. Za časa svojega bivanja v Murski Soboti je prav agilno deloval v god-benem odseku Sokola, dokler ga ni zahrbtna bolezen priklenila na posteljo. Vest o njegovi smrti je globoko odjeknila med sokolskimi vrstami. Naj mu bo lahka domača žemljica, ki ga je vse prehitro vzela v svoje naročje. Vsem ostalim naše iskreno sožaljel * > — Koliko smo snedli in koliko smo popili? V preteklem letu so zaklali v M. Soboti 585 goved, 533 telet, 588 svinj. Razven tega se uvozilo 500 kg. mesa. — Istočilo se je 129.804 1 vina, 2728 1 piva, a prodalo se je za 7398 Din žganja. Toliko so popili v gostilnah, koliko se je pa popilo doma, se pa ne more dognati 1 — Učni tečaj za avtogeno vare-nje v Murski Soboti. Skupna obrtna zadruga v Murski Soboti, namerava prirediti učni tečaj za avtogeno varenje,ker je tečaj neobhodno potreben sa na* okraj, opozarja zadruga Pravi pot za dosego lepih lih 7Ab kakor tudi istočasna odstranitev neokugno barvanega zobnega obložka jo sledeč: Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobno ščetko (t j. specijalna Ičetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočit« Mle nato Sčetkc v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje i Chlorodont ustnovodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je iaginUa in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva te povsod. i kovaške, ključavničarske in mehaniš-ke stroke, da se tega tečaja, kije velike vrednosti za njihov napredek, udeležijo. Tečaja se lahko tudi udeležijo srezov Ljutomer, Dolnja Lendava in Gornja Radgona. Udeleženci naj prijavijo svojo udeležbo pri uradu Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti, vsakdan od 11. do 12. ure. Tečaja se lahko udeležijo tudi pomočniki. — Za načel-stvo predsednik Szukits Štefan. — Statistični podatki banovinske bolnice v Murski Soboti za leto 1932. Stanje bolnikov 1. I. 1932: 84 moških, 40 žensk, 130 skupno. Sprejeto tekom leta 1932: 739 moških, 624 žensk, 1363 skupno. Skupno oskrbovanih L1931: 823 moških, 670 žensk, 1493 skupno. Izstopilo leta 1932: 723 moških, 603 žensk, 1326 skupno. Umrlo v letu 1932: 46 moških, 28 žensk, 74 skupno. Skupno izstopilo i. 1932: 769 moških, 631 žensk, 1400 skupno. Ostalo 31. decembra 1932: 54 moških, 39 žensk, 93 skupno. Skupno število bolniških oskrbnih dni v letu 1932 : 43 722 dni. Najvišji sta-lež bolnikov v i. 1932: 159 oseb dne 27, I. 1932. Najnižji stalež bolnikov v I. 1932: 76 oseb dne 3. X, 1932 Povprečno je bilo oskrbovanih v bolnici 1. 1932: 119 bolnikov. Povprečna oskrbna doba v letu 1932je znašala: 22 dni. Število sistemiziranih postelj: 140 postelj. Operacij se je izvršilo skupno 168, med temi smrtnonevarnih (velikih) 36, lažjih 132. Nalezljive bolezni, skupno 132 slučajev, med temi krčevita odrevenelost (tetanus), šen, ošpice, trakom, difterijo, škarlatica, griža, tifus — 4 slučaji dečje ohromelosti. — Največ je bilo griže, tifusa, škarlatica, difterije ter tuberkuloze — deloma odprte in sicer iz srezov M. Sobota, D. Lendava in Ljutomer. Poleg ekonoma in uradnikov, sester, režjjskega osobja izvrševata službo dva — od I. X. naprej en sam zdravnik. Tdo ! Dolnja Lendava — Seja občinskega odbora. Lendava bo le imela elektriko. Imeli bomo tudi novo pokopališče, V sredo je bila seja občinskega odbora, na kateri se je obravnavalo vprašanje elektrifikacije našega mesta. Na tej seji je prišlo do definitivne odločitve glede elektrifikacije. 2e v jeseni se je prav resno začelo razmišljati o postavitvi električne centrale in elektrifikaciji Lendave. Delali so se razni načrti vendar pa je napram vsem načrtom imela občina svoje pomisleke. Slo je pač za to, da se ustvari nekaj dobrega In stalnega, da se računa z vsemi eventuelnostmi in se zavarujejo od strani občinske uprave interesi občine, ki bo prizadeta z javno razsvetljavo pa tudi interesi občinstva. Nekaj tednov se je intenzivno iskalo najprimernejše rešitve in končno se je ustanovila družba »Elektrarna v Dolnji Lendavi". Družabniki s« iz Dolnje Lendave, z večjim zneskom kapitala pa je udeležena tudi LjuMjaaa. Z graditvijo centrale se začne takoj. Kmalu se bo začelo tudi z drugimi deli. Elektrarna mora biti v polnem obratu s 1. novembrom letos. Računa se, ■ * Hi J drf^sr SnvSi^;. fIV63 >D 3; K4 •v - Komunistični nemiri v Španiji. Strašen zločin na Gornji Bistrici." Že dva meseca je bilo na Gornji Bistrici razburjenje radi izginotja Čižmašija Ivana. V jeseni je Čižmašija prišel iz zapora iz Maribora, kjer je odsedel kazen, ker je ubil svojega brata. Ni bil Čižmašija dolgo doma, ko je po neki zabavi v gostilni na Bistrici, neznano kam izginil. Čižmašijo je vzela noč in med narodom so se širile najrazličnejše novice. Enkrat se je govorilo, da so ga našli v kukariš-či mrtvega. Drugič spet, da je vstopil v neko roparsko družbo z ljudmi, s katerimi se je seznanil v zaporu. Nihče pa ni znal nič točnega in od 15. oktobra do zadnjih dni je bila vsa zadeva zavita v temo. Le orožniki v Črensov- cih so nekaj sumili in nadlegovali nekatere ljudi na Bistrici. Te dni pa je Mura naplavila truplo nekega moškega pri Murskem Središču. Sodna komisija iz Čakovca je ugotovila, da je imel mož 25 ran prizadetih z nožem. Ugotovilo se je, da je to izginuli Čižmašija. Krivce že imajo in so že baje zločin priznali. Aretirani so bili Čižmašija Ignacij, Vučko Jožef in Vuč-ko Štefan. Navedeni so nedavno pokojnega našli v postelji, ga ubili in na to vrgli v Muro. Vzrok je baje neko razmerje med pokojnim in neko žensko. Razkritje tega zločina je zbudila veliko razburjenje v vsej okolici. da bo v začetku maja že gorela v Lendavi električna luč. Končna odločitev o elektrifikaciji je zbudila med ljudstvom splošna ztdovoljnost in so bili tozadevni sklepi na občinski seji sprejeti soglasno. — Za Lendavo je bilo tudi važno vprašanje novega pokopališča. Dosedanji pokopališči sta polni in po mnenju mnogih tudi na neprimernem mestu Občinski odbor se je odločil, da kupi potreben svet ob cesti v Čentibo pri prvem križu, kjer se bo takoj pristopilo k preureditvi sveta za pokopališče. Nameravano novo pokopališče se bo nahajalo na zelo primernem kraju. Izvoljen je bil odbor, ki bo to zadevo uredil. Bodite previdni! »Novine" so pisale, da Agrarna zadruga kupuje pšenico po 165 Din. a pšenica pa stane 200 220 Din. Ljudje pazite kemu prodajate vaše pridelke in ne nasedajte Novinam pri razglasitvi cen 1 DOPISI Neradnovci. Tudi pri nas smo s pomočjo šolskega upravitelja v Že-navljah ustanovili, dne 8. I. 1933. prostovoljno gasilno društvo. Zaenkrat se je prijavilo 25 članov. Izvolili smo si tudi odbor. Za načelnika smo si izvolili našega g. župana Ballek Jožefa, za poveljnika pa Zrinski Viktora. Upamo, da bo društvo dobro uspevalo in se razvijalo. PeteSovci. Pretekli teden od ponedeljka na torek je bil izvršen pri nas zelo drzen vlom pri posestniku Krebakter jožefu. Vlomilci so vdrli v klet in iz nje odnesli štiri nove ponjave do trideset novih vreč, več moške in ženske obleke. Vlomilci so vdrli vrata na kleti, na kar so jemali vse, kar jim je prišlo pod roko. Vse kaže, da jih je bilo več. Ker je tisto noč zapadel sneg ia se je dalo nekaj časa v snegu slediti stopinjam, je mogoče, da tolvaji pridejo v roke pravi-ce. — Imamo pa še eno novico, ki pa naši sicer tako mirni občini ne dela posebne časti. Naši fantje hočejo slediti drugim, ki se radi pretepajo in so se nekega večera precej obdelali. Tudi nož je sodeloval v vaški bitki. Kaj preveč hudega sicer hi bilo, vendar pa upamo, da se pri nas v bodoče kaj takega ne bo več pripetilo. Bogojina. Skoraj vse občine v lendavskem srezu so že organizirane v vse državni stranki, le Bogojina je stala dolgo ob strani. Sedaj pa se je začelo tudi pri nas zanimanje za organizacije JRKD. Ne da se prikrivati, Kaznilnica v pustinji. Če vas morda kdaj doleti sreča, da se boste vozili po onem delu tro-pičnega Atlantika, kjer pljuskajo morski valovi čez zapadno obalo Sahare, bo vas pot vodila mimo pustih, peščenih bregov španske države Rio de Oro. In zaman bi iskali glavno naselbino ali prav za prav trdnjavo ViHa Cisneros, ki stoji sicer tik morja, pa se vendar z morja ne vidi. Za mogočnim peščenim nasipom na bregu reke Rio de Oro stoji ta trdnjava. Rio de Orb (Zlata reka) je bila nekoč bogata zakladnica, iz katere so črpali zlato. Reka je tako zvani kanal, ker je plovna samo v dolžini 15 km, čeprav dosega ajein struga iirlno 25 km. Sredina korita je nizka In peščena, zato pa sevarna ladjam brez izkušenega krmarja. Na desni strni tega širokega kaaala stoji na iiroki ravnini trdajava Vlila Cisaeres. da se danes mnogo dela za interese našega kraja, kar se priznava tudi v Bpgojini. Vršijo se priprave, da se v najkrajšem času tudi pri nas ustanovi krajevna organizacija JRKD. Beltinci. V nedeljo dne 29. januarja 1933 ob 9 uri se vrši v zadnji sobi gostilne g. Žemljiča I. redni letni občni zbor Zvezne strelske družine Beltinci, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov; 2. Določitev letne članarine; 3. Sklepa-panje o predlogih odbora in poedinih Prvo, kar zagledaš, ko stopiš na pristaniški mostiček, je sušilnica rib. Tega ti itak ni treba posebej povedati, ker takoj začutiš sam. Neznosna vročina vlada na peščeni obali, kajti rdečkasti pesek neskončne puatinje se leskeče, da bi človek mislil, da vidi pred seboj milijarde demantov. Blizu sušilnice zagledaš belo trdnjavo. Stene so visoke, za vsak slučaj je pa okrog trdnjave še šest ograj iz bodeče žice. Trdnjava je velika in zelo solidno zgrajena. Za visokim zidovjem so poedina poslopja, tako pošta, orožarna, skladišče, stražnice, guvernerjev dom, pisarniško poslopje, častniški kazino, vojašnica, staje itd. Pred orožarno atojita dva topova. Trdajava ima svojo posebno pitno vodo, ki je v puščavi zelo primaajkuje. V trdnjavo je morajo dovažati. Sredi trdnjave j« radipoataja a 39 m visokim stolpom ia a signalno napravo. Izven trdnjave jo zgrajena sprejemna postaja. članov; člani iahko vložijo svoje predloge pri podpisani družini do 20. I. 1933.; 4. Volitev novega odbora — predsednika in 11 odbornikov; 5. Volitev 3 pregledovalcev računov; 6. Volitev 2 delegatov za okrožni občni zbor; 7. Slučajnosti. Gor. Bistrica. Dne 28. januarja 1933. ob 13 liri se vrši v prostorih Magdiča, redni letni občni zbor Savezne streljačke družine v Gornji Bistrici. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) Poročilo družinskega odbora po čl. Vse, kar potrebuje posadka, do-važajo dvakrat na mesec s Kanarskih otokov. Posadka šteje 100 mož s 15 častniki in guvernerjem, poleg tega pa še 60 mož broječo četo domačinov, obstoječo iz Marokancev in Mauritan-cev, ljudi temnorjave polti, ki jih rabijo za straže in za pohode v notranjost Sahare preti razbojniškim tolpam. Civilnih prebivalcev je v trdnjavi komaj 10, od teh tri ženske. Za trdnjavo ima šeat arabskih rodbin svoje hišice, za njimi je pa zgrajen velik hangar francoske letalske družbe Lategoire, kjer sta vedno pripravljeni dve rezervni letali. Na severni strani trdnjave stoji morski svetilnik, oko mrtva obale. Življenje ljudi tu ni zavidaaja vredno, kajti pomisliti moramo, da ne vidijo drugega kakor vodo, pasek in neb«. Človek bi mlatil, da je to naselbina mrtvih, »BO; *iwir 26 družinskih pravil; 3.) Sklepanje o načinu glasovanja; 4) Volitev družinskega odbora; 5) Volitev treh blag. preglednikov; 6) Volitev delegata za okrožni občni zbor; 7) Slučajnosti. Vabijo se vsi člani k polnoštevilni udeležbi. — Odbor. — Črensovci. Ob priliki občnih zborov cehskih društev, ki se navadno vsako leto vršijo na nedeljo po Treh kraljih, je bilo v rajonu tuk. žand. stanice nad 20 ranjencev vsled preobilo zavžitih alkoholnih pijač. Med njimi so nekateri celo težko ranjeni. Ne bi bilo napačno, če bi oblast te sestanke prepovedala, z ozirom na žalostne zaključke teh občnih zborov. — Vel. Polana. Naša kraj. org. ima voditelje kmete in ne gleda ne na levo ne na desno. — Da napreduje se vidi iz poteka zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 18. decembra 1932. Tekom enega meseca smo imeli 4 odborove seje. Razpravljalo se je veliko ter smo dobili precej veliko podpore za otvoritev nove ceste. Potrebno bi bilo še veliko več, pa čakamo kaj bo oblast ukrenila. Polanski. . ij ' I J! ■ - S.-r TON-KINO Lastnik O. DITTR1CH v Murski Sokoti 1IIRT0RI39 IN 1UEH HlISflR Godba: Paul Abraham. Režija: Richard Osswald. V gl. td.: Friedel Schuster, Svetislav Petrovič. Predstav« m vrilfet t NEDELJO dne 22. januarja popoldne ob V*4 uri In zvečer ob Vi' ur!. SOKOL Občni zbor Sokolskega društva M. Sobota, se vrši dne 28. I. 1933 ob 20. uri v Sokolskem Domu. Uprava društva vabi vse čete, da se tega zbora — po svojih odposlancih — sigurno udeleže.- »Veliki statistični izkaz" pošljite preko matičnega društva do 27. jan. 1933. Zdravo 1 si use!«- tj % mrtvih idealov in mrtvega življenja, enoličnega in duhomornega, kakor je peščeni prah. Žive zato, da žive, odrezani so od sveta in družbe, ki so bili iz nje izključeni, da delajo tu s kolonizacijskim delom pokoro. V trdnjavi so namreč ljudje, ki imajo na vesti zločine in jih je družba izločila. Redko 8e pripeti, da ta ali oni zahrepeni po zlati svobodi in rodni grudi. Želja po svobodi ga muči noč in dan, toda pobegniti je zelo težko. V trdnjavi je kakor v rodbini, če pregrete le enega člana, so takoj vsi na nogah. Zato so le redki, ki skušajo pobegniti, še manj je pa primerov, da bi sa beg poareOL Da bi dosegel begunec obalo, ti misliti. Čaka ga ali smrt od lakote ia žeje, ali v krem pljih divjih zvari. Le malo bolj« od divjih zveri so Arabci, ki tujca navadao ne prizanese, Se ga dobe v roke. Do prve francoske naselbine fe pa 350 km. Organizacija. Krajevnim organizacijam! Glasom štatuta se morajo vršiti ebČni zbori krajevnih organizacij v zimskih mesecih in sicer po možnosti do koncn meseca januarja. RaQi tega prosim vse Krajevne organizacije, da tega meseca še skličejo občni zbor in nam o tem zborovanju vpošlje poročilo. Srtzko tajništvo JRKD Murska Sobota. _ Pozor krajevne organizacije! Na naš poziv naj nam kraj. organizacije takoj javijo število svojih članov, je prispelo precej poročil. So pa organizacije, ki ne dajejo potrebnih poročil. Opozarjamo radi tega vse organizacije, da na vse pozive objavljene v Murski Krajini takoj odgovore. Radi tega je važno, da odbori kraj. organizacij pazljivo zasledujejo vsa poročila našega lista v rubriki nOrganizacijaTočno poslovanje nam je nujno potrebno, radi tega naj nobena organizacija ne ovira rednega poslovanja s tem, da ne pošilja poročil. Kako je z Mursko Krajino? Iz doSlth poročil se vtdt, da se naSe glasilo prav razveseljivo širi. Tako le v prvem tednu letošnjega leta v neki občini tlijo priglašenih 8 novih naročnikov. Ali so vse organizacije storile v tem ofcfru vse, kar je bilo potrebno? Narodne pripovedke. »»» ni s; #« t • V Očala. Neki oče pošlje svojega sina v mesto, da bi se v šolah naučil £itaf in plftEPftM' dan hodi sin z znancem pp mestu in se čudi vsemu, kar »u je novp. Jtfa "lici srečuje ljudi z očali. Povpraša znanci, čemu nosijo ti ljudje na nosu očala. Ta mu pove, da so to jako pametni ljudje. Očala da «>*ijo zato, da lažje čitajo. Ko sto io čnje, si misli pri sebi: »Čemu bi & jaz mučil z učenjem. Kar očala si kupim". Gre k trgovcu z očali in začne prebirati. Izpr#|i si, mu prinesejo knjigo. Nato si natika vsa očala po vrsti na noss in primerja, skozi katera bi zoal Stati. Pa ni bilo pravih. Sin ni mogel iz knjige nič ražteati. Zato pravi trgovcu. »Tvoja očala so zanič." Trgovec je spoznal, kakšnega učenUka ima pred geboj, ker je sin držal knjigo kar narobe v rokah. Pravi mu: .Očala so že dobra, pa oči tudi. le glava je zanič". KMETIJSTVO ml - |( tt f V r i TeSanovci. V nedeljo 15. t. m. je bil pri nas ustanovni občni zbor živinorejskega selekcijskega društva. Dosedaj smo imeli le odsek Kmetijske podružnice, ki je začel delovati leta 1929. &> navodilih Zveze živinorejskih organizacij pa se je ta odsek spremenil sedaj v samostojno društvo. V odbor so izvoljeni: Kfihar Štet. ml. za načelnika, Cijpot Franc t« Mtaitfaec ža podnačelnika, Hribar Pran šolski Vodja z? isjatfta, > Ut& Jofc ca blagajnika, Fliaar Stefajn pa za odbenrifcfc Zljo* rovanje je bilo dotao' obiskano in jako iivahap. m ,l}iB^»doq o|stei) Knjige Kpg^ske Matice so že In. Odbite Jih pri g. živinozdrav-niku Samecu v M. Soboti. Id prevze* ma tudi naročila ja prihodke leto. Štiri kajige se debe is, 21 Din Id to Visohopritlična novozidana hiša v Cahovcu, ulica Kralja Zvonimirja 7, s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, pritikli-nami, z novozidano garažo za 6 avtomobilov, kar se pusti predelati za vsakovrstne .p nnnria na iasni dražbi pri okrajnem obrtniške prostore uu |Jl'UUll sodišču v Cakovcu, dne 16. februarja 1933 dopoldne ob 9. uri v sobi št. 1. Izklicna cena 70.000 Din. Najnižji ponudek 35 000 Din. K hiši pripada tudi (ki je v neposredni bližini učiteljišča) 365 m2 mereči vrt s sadovnjakom. — ToSnejši podatki se poizvejo pri 2 PHER1UH5RI POSOJILNICI p. z. z o. z. v Murski Soboti. i od januarja se dobijo »TIV9R II 0 b 1B h g P Hartnerosi hiši LENDAVSKA CESTA itev. 2. Veliki koledar, ki prinaša več člankov o občinski upravi, torerj navodila za župane, potem Zadiužništvo od M. Štiblerja II. del.; povest Dom na Slemenu in knjigo ing. Teržana : Več dobre krme. Že ta zadnja knjiga je več vredna kot 21 Dih. Kako dosežemo, da nesejo kokoši tudi so zimi* Kokoši prenehajo nesli največkrat že v jeseni, ko nI več zelene krme, zadostne svetlobe in toplote. V Nemčiji so dosegli neverjetno velike uspehe s krmljenjem kokoši z ovsom, ki že klije in s tem, da so jim preskrbeli več svetlobe in toplote. Kokoši so začele sredi zime redno nesti. Oves je do klitja (citn-Ijenja) lahko pripraviti. Da se ga v vedro, na njega mlačno vodo in to pusti stati 24 ur na toplem prostoru (kdhinji). Potem se voda odlije, oveš pa dobro premeša in se ga da v zaboj, da s« vlaga odcedi. Ta zaboj z ovsom mora piti seveda na toplem mestu, oves treba sedaj vsak dan politi z mlačno vodo, ki pa mora odteči in ga dnevno rahlo premešati. V šestih dneh že oves sklije. Takšen oves polagajte kokošim, od katerih hočete, da bodo tudi pozimi redno nesle in sicer razven druge običajne krm«,po dve žlici na dan na kokoš. Naznanilo. OBČINSKA HRANILNICA 9 HUBSRI SOBOTI, edini pupilarno varni denarni za-gfid v PrekflUJJjtf, ie sklenila, da s 1. januarjem 1933 zniža obrestno mero sjpdeče: za ijoge daje od 5'Ig do 6D|0 za posojila računa BVL 3 tem sklepom je naš zavod izdatno odpomogel svojim klijen-tom o sedanjih gospodarskih pritfkafa. Murska Sobota, dne 14 jamar]* 1933. .4- k •IgBi 9ii ccb"t $.;• Kdo posodi Glasovir ""fšrott mesečni odškodnini. Tržne cene Biki kg od 2 do 4 -r Din, telice kg od 2 50-4- E^n, teleta kg 3 do 4-50 Din, krave kg od 0.75 do 2. Svinje kg 6-7 50 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4 — do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 - 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 275, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej it. 7 Din. "sveče pkt g Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 170.- Din, žito 1 q 120 — Din, koruza debela 1 q 100 — Dio, koruza čeauatine 1 q 110'— Din, oves 1 q 120.— Din, ajda f p 170- - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 -55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, s]ama 1 q 40-50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tdmažova žlindra 18-20% 1 q 120 - Din, Nitrofoskal 1 q 148« Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din. Cement: Trboveljski 1 q 67--Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. DUKOVA DRVA ZA D KURJAVO prima, suha, pohorska bukev. Stalno na zalogi po najnižji ceni pri Jos. Nadai MURSKA SOBOTA. ||||1 v Murski Soboti s 4 so-ni99 bami, kuhinjo in drugimi potrebnimi pretiklinami in vrtom se da v najem z dnem 1. aprila 1933. Naslov se Izve V Prekmurski tiskarni. ZAHVALA. f Najin ljubljeni sin Avguštin se je preselil v večnost Vsem, ki so mu požrtvovalno stregli za njegove mučne bolezni ter ga spremili na njegovi zadnjii poti, zlasti dijaškemu pevskemu zboru' za ganljive žalostinke, izrekava tem po-: tom zahvalo s prošnjo, da ohranijo ne-f pozabnega pokojnika v blagem spominu1 Murska Sobota, 9. januarja 1933. Bajbar MiklavS in Viktorija. Dimnikarska dela po novem pravilniku se vršijo takole: vsak piesec od 1-2 Belimci, 3 Od-ranci, 4. Crensovci. 5. Trnje Žižki, 6. Dol. Bistrica, 7. Sred. Bistrica, 9-10. Gor. Bistrica, II. Melinci, 12. ISakovci, 13. Dokležovje, 14. Bratonci, 16. Lipovci, 17. Gančani, 18 Ivanci, 19. Bogojina, 20. Filovci—Strehovci, 21. Bukovnlca—Motvarjevci, 23 24. Kobilje—Zitkovci, 25. Dobrovnik, 26 - 27. Renkovci—Turnišče, 28. Ne-delica—Brezovica, 30. Gomilica, 31. Lipa. Odprta kuhinjska ognjišča in odprti dimniki se ometajo vedno v mesecih februarju, maju, augustu in novembru. Vsak mesec še posebej pa dajo županstva na običajni način razglasiti vsaj dva dni preje, kateri dan se izvrši v posamezni občini ometanje. V interesu vsakogar je, da se točno drži predpisov tega pravilnika. Beltinci, dne 8. januarja 1933. ERJAVEC ANTONIN dim. mojster. Drožbeni oblic. Dne 21. februarja 1933 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičninskih deležev hiše, njiv in travnika zemljiška knjiga Vadarci 2/5 ink vi. štev. 201. Cenilna vrednost: 12 389 Din vrednost pritikline: 476 Din najmanjši ponudek: 8260 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča: OKRAJNO SODIŠČE v Murski Sobolt odd IV, dne 11. I. 1933. Št. 22/33 Razglas. Občina Pince odda svoj lov v zakup za dobo 6 let, dne 29. Januarja 1933 Ob 14. uri pri županstvu. Občinski jira. Št. 596/32. Razglas. Obtioa Dolina odda svoj lov ? zakup zi dobo šest -oaj Ji* H' t ob 15, url pri županstvu. Občinski urad Dolina, -si ,»Td dnife 17. januarja 1933 ■ I.i ■■» m n ■