Stanje in gibanje slov.učiteljiščnikov v zadnjih letih. (Konec.) Mariborsko učiteljišče. Maribor je srednje provincionalno mesto, ki pa tvori sedež klerikalne stranke na Stajerskem. Učiteljišče je nemško-slovensko, vendar imajo večino Slovenci. Letošnje leto je na zavodu 122 Slovencev in 85 Nemcev. Vkljub temu pa so Nemci oa boljšem, ker večina pride na učiteljišče iz meščanskih šol, slovenski pa večinoma iz pripravljalnega tečaja in tem dela pozneje posebno nemščina preglavico. Poglejmo sredstva, ki jih nudi Maribor učiteljiščnikom v svrhosamoizobrazhe. Ima dvoje gledališč, slovensko in netnško, v prvem igrajo diletantje, ki pa ne zaostajajo za nemškimi igralci. Neprecenjive važnosti so za dijaka knjtžnice. Pred nekaj leti je bilo v Mariboru v tem oziru jako slabo. Razen šolske dijajke knjižnice, ki pa itna po večini le dela starejših pisateljev, ni bilo nikake slovenske knjižnice. Zdaj je boljše. Obstoja »Ljudska knjižnica" in poleg tega imajo učiteljiščniki pod pokroviteljstvom »Zveza štaj. učiteljev« svojo lastno knjižnico. »Ljudska knjižnica" je važna zaradi tega, ker ima poleg slovenskih tudi precej čeških, hrvaških in ruskih knjig ter jih lahko uporabljajo dotičniki, ki se uče katerega izmed teh jezikov. Knjižnica mariborskih učiteljiščnikov je bila ustanovljena leta 1904. in je nastala iz gole potrebe zaradi pomanjkanja slov. knjižnice. Letos šteje čez 300 knjig. Zastopani so vsi moderni in drugi važnejši slovenski pisatelji. Knjižnica pa je imela poleg knjig namen, in sicer: 1. vaje v govorništvu, 2. prirejanje diletantskih iger, 3. poučevanje dečkov pripravljalnega razreda v nemškem jeziku. Vaje v govorništvu so se vršile od knjižničnega postanka do zdaj. — V mariborskem »Narodnem domu' so priredili združeni učiteljiščniki in gimnazijci par predstav, pozneje pa prvič sami v Šoštanju leta 1907 in v Ptuju leta 1910 igro »Divjega lovca". — Poučevanje slovenskih dečkov pripravljalnega tečaja je imelo namen povzdigniti slovenski živelj na zavodu. Zdaj se je to opustilo, zakaj ni prinašalo tiste koristi kakor se je sprva mislilo. Čim bolj je fant, ki je nadarjen in priden, samostojen, tem bolje jel Kmalu se privadi tudi jeziku. Knjižnica je imela poleg tega še namen, oziroma ga še ima, da uvaja mlajše dijake v domače razmere in slov. življenje, da jih varuje odtujevanja narodu. Omenim naj še predavanja, ki jih prirejata »Mariborska čitalnica" in »Zgodovinsko društvo*. H koncu še to, da se v zadnjem času prav lahno čuje prizadevanje klerikalcev, ki bi dobili radi posebno v pripravljalnem tečaju somišljenikov. Uspeha nimajo posebnega. V višjih letnikih so njih pripadniki izjeme. Fanatizma med mariborskimi učiteljiščniki ni, kar je gotovo veliko vredno, zakaj najbolj zanesljiv voditelj v življenju je razutn poleg jasnega in. svobodnega prepričanja. Goriško učiteljišče. Ko so leta 1909 koprski učiteljiščniki prišli v Gorico, so jih takoj napredni gimnazijci in realci povabili na sestanek, da bi zasnovali skupno društvo. Sestavili so pravila in jih predložili učiteljskemu zboru na učiteljišču. Ta jih je seveda odbil ter pod pisane odbornike celo leto preganjal. Seveda je moralo potem vsako gibanje prenehati in v tistoletnem prvein letniku so dobili klerikalci večino. Naslednje leto je bil ustanovljen orkester, ki je združeval v sebi vse gibanje goriških učiteljiščnikov in pod čigar firmo so nadaljevali svoje delo v svrho samoizobrazbe. Orkester je priredil več koncertov v prid »Dijaški kuhinji" v Gorici, ki so se obnesli vsi izredno dobro. Pozneje so stopili napredni učiteljiščniki v stik z organizacijo naprednega goriškega učiteljstva, ki jim je najelo sobo, kjer so imeli orkestrove in pevske vaje. Isto društvo jim je tudi plačevalo najemnino za inštrumente. Nameravali so se tudi v velikem številu z orkestrom vred udeležiti II. abiturientskega sestanka. kar pa je. žal, zaradi nekaterih neprilik izostalo. Koncem leta pa so priredili glasbeno-zabaven večer, ki se ie sijajno obnesel. Drugo leto, 1911—1912, se je delo nadaljevalo, in dovoltlo se jim je celo, da so smeli vaditi orkester v šoli. Ravnateljstvo je nadalje dovolilo tudi prireditev koncerta v .Trgovskem domu" in sodelovanje pri raznili narodnih društvih. Učiteljsko društvo je šlo tudt letos učiteljiščnikom ves čas na roko ter je z gmotno podporo omogočilo. da so se mogli v tako lepem številu udeležiti abiturientskega sestanka. Bodi mu izrečena srčna zahvala in želja, naj tudi vbodoče ne zapusti svojega naraščaja! Goriški učiteljiščniki so tudi jako pridno zbirali za Ciril-Metodovo družbo in so letos nabrali že drugi kamen zanjo. Omeniti je tudi, da so pridno gojili telovadbo. Goriški »Sokol" jim je proti odškodnini odstopil dvorano, kjer so imeli dvakrat na teden telovadbo. Obiskovalo jo je redno povprečno 35 telovadcev. To je kratek pregled delovanja goriškega učiteljišča. Ljubljansko učiteljišče. Za ljubljansko učiteljišče velja po večini vse, kar sem omenil že pri splošnem poročilu. Omenim naj le, da je tvorilo centralo našega gibanja in je v Ljubljani bil tudi .Pripravljalni odbor* za abiturientski sestanek. Kar se tiče samoizobrazbe, smo imeli na razpolago kaj več, kakor učiteljiščniki v drugih mestih. Ker je šolska knjižnica jako uborna, smo posečali Simon Gregorčičevo knjižnico", »Licealno knjižnico" in zaradi pomanjkanja pedagoške knjižnice na učiteljišču pedagoško knjižnico, ki nam jo je dala na razpolago »Zaveza" in ki šteje okrog 1000 knjig. Obiskovali so tudi predavanja »Akademije" ter drugih društev ter ruski, češki in italijanski krožek. Imeli so, kakor prejšnje leto v šolski telovadnici telovadbo po sokolskem načinu, odpadlo pa je letos, žal, obiskovanje kurza .Glasbene Matice". Vendar se bo drugo leto to spet uredilo. Treba bi bilo omeniti še gmotno stanje ljubljanskih učiteljiščnikov. Ker sem pa to deloma že storili v splošnem poročilu, omeiiim naj samo to, da se resno misli pomagati učiteljiščnikom tudi v gmotnetn stanju. Morda se bo dalo pozneje razširiti delokrog »Učit. sklada". Seveda bo vsem tem neprilikam konec, ko bo sezidan »Učiteljski konvikt". Važno je na vsak način, da bo kmalu rešeno vprašanje socialnega stanja učiteljiščnikov. Da se reši ugodno, morajo pač pomagati merodajni faktorji, ker to je takorekoč njihova dolžnost. In tudi najvažnejša naloga abiturientskih sestankov je, izboljšanje socialnega položaja slovenskega učiteljiščnega naraščaja. * Resume. S tem je končano splošno in podrobno poročilo našega stanja in gibanja. Videli smo precej uspehov našega dela, ali videli smo tudi, da ga še več čaka. Mirovali in lenarili nismo, zavedali smo se, da je v delu življenje, da ima človek v boju moč. Mirovati tudi v bodočnosti ni naš namen, da, obeta se nam veliko več dela, kakor dozdajv Ne strašimo se ga, ker smo ga vajeni! Še manj pa se strašimo nasprotstva od strani klerikalcev, ker vemo, zakaj so nam nasprotni. Z nepozabnim Aškercem lahko zakličemo: Mi vstajamo, a vas je strah! K referatu so bile sprejete soglasno sledeče resolucije: Učiteljski naraščaj, zbran na III. shodu jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk dne 16. julija v Mestnem domu v Ljubljani, pozivlje: 1. učiteljiščni naraščaj, da deluje tudi vbodoče v isti smeri i n n a i s t i h te m el j i h, kakorsmo delovali skupno do sedaj; 2. pozivlje še nadalje učiteljstvo vseh jugoslovanskih kronovin, da setudi nadalje zanima za razvoj svojega naraščajazisto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor seje pričelo zanimati zanj prav v zadnjam ča s u. 3. Učiteljske organizacije se pozivljejo, da vplivajo na učiteljiščna ravateljstva, da ta puščajo svobodnejšo roko učiteljiščnemu naraščaju pri vzgoji in izobrazbi; vodstvo učiteljstva pa se pozivlje, da skrbi zato, da se učiteljiščni naraščaj vsaj o tehničnem ustroju naših or ga n iz a c j t era e 1 j i t o po uči. 4. »Učiteljiščni sklad" narnjesmatrati za važen iaktor vsega učiteljiščnega gi ban j a, ki o m ogo- čuje sam oizobrazbo in gibanje učiteljiščnega naraščaja, p r i rejanje shodov učiteljiščnih abiturientov in ki ima služiti za podlago zasic&vanja glasila učiteljskega in učiteljiščnega naraščaja s programatično točko, informiranje ia razmotrivanje programatičnib točk naprednega učiteljstva in informativne o r g a n i z a ci js ke razprave in razprave strogo stanovskih zadev, oziroma izdajanje brošur, ki imajo to nalogo.