lita a) a vsak Četrtek. Cena mu ]e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ia Ameriko in druge tuje drlave 4 K 60 v.) — Spisi In dopial se pošiljajo i Uredniitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 Inseratl se (prejemajo po sledečih cenah: Enostopna pstltvrsta (iestlna ..Domoljubove" ilrlnc 34 mm) stane ia enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranilnlčnega nrada itev. 824.797.--- M ZZ. V UuMlanl, dni 31. mojo 1906. Leto XIX. Zfldriise no Nemškem. Brez zadružništva ne pojde. Kakor ii mogoče posamniku napravljati vojih cest, vodovodov, tako mu udi ni mogoče zvršiti vsega, kar po-tbuje za napredek svojega gospo-arstva. Pravzaprav je tudi občina, napravi pot, ki zgradi vodovod, eke vrste zadruga. Pa o tem ne bomo danes pisali, aš namen je le na zgledu pokazati, aj se da vse kmetu.po zadružni poti oseči. V ta namen stopimo nekoliko a Nemško in si po večjem oglejmo mošnje kmečke zadruge. 1. L. 1903 (dnč 30. jun.) je bilo Nemškem 17.162 poljedelskih za- ug; danes jih je že nad 20.000. ako rastejo. Večina (13.000) je po-^jivnic, krog 2000 je poljedelskih >nsumnih društev, do 3000 mlekarn krog 2000 drugih zadrug. Skupen omet vseh teh zadrug znaša krog milijard kron. V Avstriji smo v še zelo zaostali in sram nas mora , da nas je Nemec tako prehitel. 2. Posamne vrste nedenarnih za-ug so te-le: a) Konsumne zadruge. Te kujejo skupno vse, kar potrebuje let pn svojem gospodarstvu. S tem dosežejo nižje cene in boljše blago. Zlasti to moramo poudarjati, da ravno te zadruge najbolj rabijo kemiška preizkuševališča. Blago se potemtakem po vrednosti natančno spozna in plača. To je potrebno pri gnojilih, pri umetni krmi, pa tudi pri semenih. V Ljubljani imamo kemiško preiz-kuševališče, ki se pa ravno vsled tega, ker zadružništvo še ni dovolj razvito, premalo rabi. Pripominjajo, da se kmečka konsumna društva na Nemškem le malo pečajo s špecerijo ali manufakturo. b) Strojne zadruge omogo-čujejo manjšemu kmetu rabo strojev, zlasti velikih: parnih mlatilnic, plugov, skupnih motorjev. Po nekaterih krajih imajo pa tudi manjše stroje skupno: stroje za setev, sejanje, trierje itd. c) Prodajavne zadruge prodajajo skupno vse deželne pridelke. Na ta način zabranijo, da ne pride vsa prodaja v roke posamnim pre-kupcem. Zdaj gre velikrat kmečki pridelek skozi sedem rok, preden pride do tistega, kateri ga rabi. Vsaka roka mu pa nekaj na kmetovo škodo zase odtrga. Poglavitne take zadruge so žitne z lastnimi skladišči, ali pa tudi brez njih, živinske, perot-ninske, j a j čj e, sadne zadruge. Pri nas je v tem še vse zelo zaostalo. č) Proizvajavne zadruge vežejo kmete v eno celoto, da sami predelajo in izdelajo svoje izdelke in jih potem prodajajo. Te vrste so: mlekarne in sirarne, vinorejske, gozdarske, sadjarske zadruge. V takih zadrugah se tudi skupno izdeluje kislo zelje, prideluje in prodaja zelenjava, pripravljajo konserve in pre-serve iz jagod in sadja. d) Živinorejske zadrugeskrbe za to, da pridobivajo in ohranjajo dobro plemensko živino. V tem oziru imajo: konjerejske, goveje, prašičo-rejske, ovčjerejske, kozjerejske, čebelarske in pefotninarske zadruge. S tem namenom se pa pečajo marsikje tudi društva. e) Zadruge za zboljševanje zemlje, regulacijo rek in voda gojč skrb za skupne pašnike, za zboljševanje travnikov itd. Država zadruge na Nemškem izdatno podpira, mnogo bolj nego pri nas. Zato pa tudi sijajno vspevajo. Raiffajznovka še ni nobena propadla,' in tudi druge se splošno lepo razvijajo. Pač so imeli tudi tu svoje otročje bolezni; marsikatera zadruga je morala prenehati, a to ni oplašilo kmetov, marveč jih je le izbistrilo, da 50 se razumnejše oklenili zadružništva. t Josip Jeglič. Umrl je mož, ki zasluži, da mu postavimo spomenik v naših srcih, spomenik, ki naj priča o probuji in o organizaciji našega ljudstva, spomenik o vstvarjajoči narodnogospodarski energiji in delavnosti naše domovine. Josip Jeglič, prvi ravnatelj »Zadružne zveze« in načelnik »Gospodarske Zveze« je zatisnil svoje oči k zadnjemu počitku. Malo se je pisalo in govorilo o njem. Samo včasih v poročilu kakšnega občnega zbora se je bralo njegovo ime skromno med drugimi. Nikdar se ni silil v ospredje; tih je stal^ob strani, ko se je govorilo, a prvi je bil vodno tam, kjer se je delalo. Hrupa in šuma 111 maral; njegovo življenje jc bilo posvečeno tinemu delu, ki ga je pa očividno spremljal božji blagoslov, kajti izviralo ie iz najčistejšega namena in posvečeno je bilo blagru bližnjega in sreči našega ljudstva. Pod sivoglavimi gorenjskimi velikani mu je tekla zibelka. Ce je kdaj o Gorenjcu veljala beseda, da je značajen, moški in odkrit, je veljala ta beseda o Jegliču. Kar si je postavil kot smoter, to si je dobro premislil. Nikdar ni zastavil svojega dela za puhle, negotove stvari. Trezen, računajoč duh, ki natančno preudari vse. kar jc ugodno in neugodno, mu jc bil lasten. Pošten cilj pred očmi, in varna, gotova pot do njega — to je bilo njegovo delovanje. Zato je bil rojen gospodar. Visoke trgovske zmožnosti je pokazal že kot trgovec, ko je bila njegova trgovina na najboljšem glasu in jc vživala zaupanje vseh, ki so jo poznali. A še posebno nam je dokazal svoje izredne zmožnosti, ko jih je postavil y službo naši ljudski narodnogospodarski organizaciji. Pri tem je pokazal svoje pošteno srce in svojo nesebično požrtvovalnost. Stopil je na čelo »Gospodarski zvezi«. Od vseh strani so letele nanjo pušice, napadi so se gromadili, ni manjkalo bridkih izkušenj. A on se ni strašil, jc kot zvest krmilar stopil na čelo tej organizaciji. Valovi so butali ob ladjo, udarcev ni manjkalo, nevarnosti so se množile od dne do dne. A on ni tožil, se ni jezil, ni izgubil ravnotežja. Zaupajoč v poštenost svojega dela je vztrajal in je izpeljal svojo ladjo v mirnejše vodovje, kjer z gotovostjo plove dalje. Ljudska društva so se množila. Nastala je »Zadružna zveza«, ta krepka trdnjava, okoli katere se zbirajo vsa druga ljudska narodnogospodarska društva. Bilo je ogromno delo, organizirati to novo velikansko gospodarsko telo. On je organiziral zvezo društev, je vodil revizijo, je vpeljal denarno izmenjavo, in tako je rastla organizacija od dne do dne. Kakor njiva, obsejana z dobrim semenom, poganja zdaj naša domovina na vseh krajih gospodarska društva, ki se jim ni treba bati za obstoj, ker se čutijo kot udje velikega telesa, iz katerega dobivajo svojo moč, svoj krvni obtok in svoje varstvo. Težave so bile zu- nanje in notranje. Po vseh kulturnih deželah imajo zdaj že »Zadružne zveze«, a nikjer ni bila borba zanje tako huda, ker se jitn ni nikjer stavilo nasproti toliko raznovrstnih sovražnikov, tako nizkotnih in samopridnih, tako neizbirčnih v svojih sredstvih, tako ščitenih od strani, ki bi imela vse drug namen, nego ustavljati težnje ljudstva po narodnogospodarskem razvoju____A pustimo jih danes, te ljudi! Rajni Jeglič jim je v svoji dobrohotnosti odpustil na pragu večnosti. A težave so bile tudi notranje. Kdo se je brigal za narodnogospodarsko vzgojo našega ljudstva, preden ni prišla na dan zadružna ideja? Kdo nam je dal trgovskih šol, kdo je našemu ljudstvu odpiral pogled v svetovni piotnet in ga učil uporabljati zase pridobitve modernega časa? Oderuštvo in splošna gospodarska zaostalost sta bila žalostna znaka obupnemu položaju našega ljudstva. Zato je bilo pa znamenje velike požrtvovalnosti in moškega poguma, ki se ni strašil nobenih zaprek, da je stopil Jeglič na to težavno bo-• jišče. Njegov velikodušni brat, ki pod knežjim hermelinom ni niti za trenutek izgubil zavesti, da je sin trpečega in za svoj obstoj se bore-čega ljudstva, mu je bil plemeniti svetovalec pri tej odločitvi. Hvala in čast obema! Težko delo je doseglo po težkih bojih zaželeni in zasluženi vspeh. Zbudilo se je v ljudstvu veselje do dela in do združevanja. Zasijala je rešilna misel, da le v složnem, zadružnem delu je naša rešitev. In vspeh te misli sc kaže danes že tje do zadnje planinske koče, kjer ljudstvo čuti in vživa sadove zadružnega dela. Da, še več! Ta misel sc je od nas razširila na Hrvaško, v Primorje, doli ob obali Jadranskega morja, in povsod jo pozdravljajo kot znanilko boljših časov, kot vodnico k rešitvi iz gospodarske bede. Slava Jegliču, da jč svoje dragocene zmožnosti postavil v službo tej ideji! A našli smo ga tudi povsod drugod, kjerkoli je bilo treba kaj koristnega storiti. On je bil med prvimi, ki so sprožili misel, z združenimi silami postaviti v Ljubljani modern hotel prve vrste, da nas ne prehiti tujec, kakor nas je žc tolikokrat. Seveda je bilo težavno realizirati to misel, a Jeglič se je pošteno trudil in pomagal s svetom in z dejanjem, da se je misel izvršila. Koliko je delal sam, koliko ur je žrtvoval temu delu, ne da bi od dela zahteval tudi dobička. Zdelo se mu ie samo ob sebi umljivo, da dela tam, kjer se stori kaj občekoristnega. Za njim žaluje »Krščanska ženska zveza« kot za svojim blagim in modrim svetovavceni. S svojo blago gospo soprogo je deloval neutrudno tudi v tem društvu. Udeleževal se je sestankov in predavanj, stal društvu vedno ob strani in globoka hvaležnost vseh članic za njegov trud mu bo sledila v večnost. Ko se je snovala »Vzajemna zavarovalnica«, je bil Jeglič med prvim, ki je k izvršitvi te velevažne ustanove podal svojo pomoč in s,roje znanje. Pri »Ljudski posojilnici« je deloval vedno marljivo in bil dejanska priča rasti temu velikemu zavodu. Ko se je sprožila misel »Zadružne tiskarne«. je Jeglič vstopil v kolo snovate-ljev in pomagal oživotvoriti to misel. A on ni bil nikjer le odbornik in član, ampak prvi in najmarljivciši delavec. Nikdar ■ii iskal časti ali priznanja, iskal jc le dela in ga je vselej tudi našel. Imeli smo ga med sabo kakor svojega modrega, dobrega očeta. Bili so časi mla. dostne iniciative in burnih idej, ki so rodili naše zadružne ustanove. In pri naših nešte-vilnih sejah so mladi prihajali z vedno novimi dejami, polnimi zlatih nad in kipečega optimizma. Naš Jeglič je vse mirno poslušal. Nobena debata ga ni vznemirila, nobena beseda ga ni užalila, noben fantom ga ni preslepil. Vse je v hipu preudaril in ocenil na njegovo realno vrednost. Ni se zmotil nikoli. Naš idealizem je po njegovem preudarku dobil vedno ono realno obliko, v kateri je postal izvedliiv. Iu ko je slednjič on v par kratkih besedah iz-1 rekel svojo misel, je bila stvar dognana, zrela za izvršitev. In Jeglič je bil oni, ki jo je izvajal z neskončno potrpežljivostjo in uda-nosto, mirno in gotovo do popolne izvršitve. S častmi in odlikami obsuje svet može, ki so se povzpeli na lestvici družabnih stopenj. A višji je oni. ki dela za tisoče in ostane med njimi — brat med brati, pomočnik in sveto-vavec, ki jim žrtvuje vse svoje moči, pripravljen, da vsak čas svoje mesto odstopi drugemu. Ni višje časti in večjega odlikovanja, nego je zaupanje ljudstva, ki izroči usodo svojega imetja in svojo gospodarsko bodočnost v roke možu poštenjaku. To zaupanje je vžival Jeglič v polni meri. Zato pa stojimo ob njegovi smrti kakor ob rak vi svojega očeta. Kratko dobo je živel, a zaslužil si je itne očeta slovenskega za d r u ž n iš t v a. In to ime mu bodi v čast vse dni, dokler bo še na Slovenskem kaj mož, ki vedo, kaj je ijubezen, poštenje iu delo! Dr. L a m p c. • * » Kako so ga vsi spoštovali, pokazalo sc je na dan njegovega res veličastnega pogreba. Pokopal ga je presvitli gospod knezoškof, ki so jc pripeljal od birmovanja iz Št. Vida pri Za-tičini. Bilo je pri pogrebu navzočega toliko odličnega občinstva, da ne pomnimo še tolike udeležbe od te strani. Navzoč je bil gospod deželni predsednik baron S v h w a r z, grof K 0; r i n s k i, deželni glavar pl. D e t e 1 a, deželni odbornik Grasseili, dr. Gregoiič. podpredsednik trgovske zbornice K o 11 ni a n, mnogo trgovcev, veliko število gospej in U"-spodičen ter cel naval drugega ljudstva. Pred hišo mu je zapelo žalostinko društvo kntoli; ških rokodelskih pomočnikov, v župni cerkvi sv. Petra, ki je bila pri tej priliki vsa razsvetljena, društvo »Ljubljana«, na grobu ste peli pevsko društvo »Zvori« in zopet »Ljubljana«. Pred duhovščino so vozili poseben voz z venci. Krsta je ležala v najlepšem steklene"! vozu, ki se je sedaj .drugič rabil (prvič prl pogrebu g. Lukmana). Svete maše zadušili« so se brale v petek v šentpeterski cerkvi. -Naj počiva blagi pokojnik po trudapolnem delu med nami v miru! Njegova dobra dela $ ga spremljala v večnost. c7^§ Političen presied. VOLILNA PREOSNOVA IN HOHENLOHE. Ministerski predsednik se je skoraj tri tedne pogajal s strankami o številu poslancev in razdelitvi volilnih okrajev. In kar se ni posrečilo baronu Oautschu v dveh mesecih, to se je izjalovilo tudi princu Hohenlohu. Vzroki so pač jasni in znani. Ko so kovali sedanji volilni red za Avstrijo, so zagotovili nadvlado v državi netnško-liberalni stranki, in danes so se zopet zedinilc nemške stranke, da si tudi po novem volilnem redu zagotovo nadvlado v zbornici. Vlada pa je med dvema mlinskima kamnoma. Ganiti ne more ne na levo ne na desno. Ze baron Gautsch je računal z nemškimi zahtevami, dobro vedoč, da drugače ne dobi volilne preosnove, ki jc bila prva in najvažnejša naloga. Vendar pa je toliko upošteval dejanske razmere v Avstriji, da je v svojem načrtu izdatno pomnožil število slovanskih poslancev, ki bi sami tvorili večino. Četudi bi bila slovanska večina le neznatna, vendar bi bil to že velik napredek in razvoj slovanskih narodov. Gautsch ni imel sreče in pričeto delo je prepustil svojemu nasledniku, ki z isto odločnostjo zagovarja volilno preosnovo. Princ Hohenlohe je pri vsaki priliki nagovarjal stranke, naj sc same zedinijo. Toda Nemci trdo drže v rokah skledo iz katere hočejo zajemati tudi Slovani. Princ Hohenlohe priliva juhe v ričet, a Nemci segajo po vedno večjih žlicah. Hohenlohe je že dejal, da se mu sicer še ni posrečilo doseči popolnega sporazumlje-nia strank, a da pozna želje vseli. Ker je prepričan, da mora biti izvedena volilna preosnova in bo tudi izvedena, hoče predložiti odseku nekaj navodil, po katerih je še mogoče, da sc doseže sporazumljenje glede volilne preosnove. IZPREMEMBE GAUTSCH - BYLANDTO -VEGA ZAKONSKEGA NAČRTA O VOLILNI PREOSNOVI. Število poslancev bi se zvišalo za 40 in sicer dobi 14 Galicija, 9 Nižje Avstrijsko, 4 Češko, 3 Bukovina, po 2 Moravska, Šlezija, Zgornje Avstrijsko in Tirolsko, po enega pa Solnograd in Trst. Na Češkem dobe Čehi dva, Nemci pa tudi dva nova poslanca, ravno tako dobe Nemci in Cehi v Sleziji in na Morav-skeni po enega novega poslanca. V Galiciji se poviša število mestnih poslancev za 14 in bi imela mesta 32, kmečki volivni okraji pa 70 volilnih okrajev. Volilni okraji bi se porazdelili v Galiciji tako, da dobe Rusini 27, Poljaki pa 43 državnih poslancev. V Bukovini bi dobil Rumuni in Rusini kakor tudi Nemci po ene-Ka poslanca. Izmed 9 novih volilnih okrajev na Nižjem Avstrijskem bi dobila nižjeavstrij-ska mesta in trgi štiri, Dunaj pa 5 novih poslancev. Na Zgornjem Avstrijskem dobi Line št' enega poslanca, drugo poslansko mesto dobe kmetje. Na Solnograškem dobi še Solnograd enega poslanca. Na Tirolskem naj bi dobili Italijani še enega poslanca in Nemci enega poslanca, Trst še enega italijanskega poslanca. — Med drugimi nasveti je nasveto-val Hohenlohe tudi, naj sc določi za izpre-niembo volilnih okrajev dvetretjinska večina. Odsek jc sklenil na predlog dr. Susteršiča, naj se natisnejo Hohcnlohevi predlogi in naj ima odsek prihodnjo sejo v torek. O usodi Hohen-lolievega truda poročamo prihodnjič! HOHENLOHE-VVEKERLE. Med Ogrsko in Avstrijo je prišlo zadnji eas do precejšnjega nesporazumljenja, kateremu so krivi Mažari, ki so si ubili v glavo, da ['oOejo imeti svoj poseben carinski tarif (določbe glede uvoznine). Ogri namreč zahtevajo, da se med državama več ne sklene trgovinska in carinska zveza, kot je bila dosedaj običajna, ampak lc pogodba, kakor s kako tujo državo. Da temu avstrijski politiki ne morejo pritrditi, je umevno. Baš zaradi tega nesporazumljenja sta se sešla ogrski in avstrijski ministerski predsednik, da stvar poravnata. Princ Hohenlohe ima gotovo dobro voljo. V zbornici je izjavil z vso odločnostjo, da hoče braniti prosti in neovirani promet med Avstrijo in Ogrsko. Isto je zatrjeval zastopnikom avstrijskih tovarnarjev in trgovcev. Toda razlika med avstrijsko in ogrsko vlado je tolika, da ne pomaga le dobra .volja. Princ Hohenlohe se more danes zanašati le na pooblastilo krone. V parlamentu nima zanesljive zaslombe, dokler visi v zraku volilna preosnova. In \Ve-kerlc? Le-ta je z vso odločnostjo zagovarjal v razgovoru s princem Hohenlohe in v mini-sterskem svetu pod predsedstvom vladarjevim zgoraj omenjeno zahtevo Mažarov, da smejo namreč oni sami skleniti poseben ogrski carinski tarif. Avstrijska vlada pa zastopa stališče, da sta najvažnejša trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo že sklenjeni na podlagi skupnega carinskega tarifa, ki je v Avstriji odobren od državnega zbora in uveljavljen postavnim potom, na Ogrskem pa z naredbo Fejervarijevega niinisterstva. Ogrski parlament mora torej odobriti z naredbo uveljavljeni carinski tarif, ker bi posebni ogrski carinski tarif onemogočil v bodoče vsa nova trgovinska pogajanja. Ako pa že hočejo Ogri imeti svoj poseben carinski tarif, potem se more to zgoditi le potom preosnove cele na-godbe iz leta 1867. To stališče ie odločno zagovarjal princ Hohenlohe v soboto tudi pred vladarjem. Toda Wekerle je sam izrazil željo, naj ne pade zadnja beseda, dokler se ne zedini s svojimi mnnisterskimi tovariši. \Vc-kerlc si torej ni zagradil poti. Mogoče je. da bode ogrski državni zbor molče odobril Fe-jervarijevo naredbo, s katero so uveljavljene •trgovinske pogodbe. In ta je za sedaj še najboljši izhod iz zagate. Ob sklepu lista pa smo dobili sporočilo, da je Hohenlohe z vsem m i n i s t e r s t v o m odstopil, ker se je vladar nagnil na Wekerlovo stran. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Dne 21. t. ni. je bila prva seja ogrskega državnega zbora. Tja ie pohitel tudi cesar, kjer je govoril prestolni govor. Vladar je na-glašal veselje, da jc zopet omogočeno zakonito sodelovanje, navajal je predloge, ki bodo došle državnemu zboru za ureditev proračuna, pri ka;erem se bo oziralo na kolikor mogoče nizko izterjevanje zaostalih davkov, nadalje ureditev gospodarskih razmer s sosednimi državami, o dovolitvi vojaških novincev. Glede Hrvaške in Slavonije je izrazil željo za skorajšnjo ureditev finančnega razmerja ter je obljuboval, da se bodo varovale pravice teh dežela ter se bo gledalo na prosti napredni razvoj teh dežel. Prestolni govor je naznanjal razširjenje političnih pravic na vse sloje prebivalstva, predlogo o splošni volilni pravici, pri kateri se bode gledalo na to, da se ohrani in zagotovi narodnostni značaj Ogrske. Naznanjal je predloge o varstvu samostojnosti, o zboljšanju plač nižji duhovščini ter ie izjavljal, da bodo, ko zadobi predloga o splošni volilni pravici zakonito veljavo, razpisane nove volitve. VOLITVE ZA PETO KURIJO NA ŠTAJERSKEM. Čimbolj se je približeval dan volitve, tembolj so se pojavljale zmede med štajerskimi Slovenci. Kandidatov je bilo kakor gob in končno jih je ostalo še vedno toliko, da smo se začeli v resnici bati za slovenski mandat na Spodnje Štajerskem. Nemčurji, podpirani od nemških liberalcev, so postavili za kandidata Vračkota, slovenski liberalci, naščuvani od kranjskih »Narodovcev«, pa so postavili za kandidata Rebeka, ne da bi se ozirali na celjski zaupni shod, ki je z večino glasov proglasil za kandidata urednika dr. Korošca. Socialni demokratje so bili za nemčurskega kandidata Vračkota, dočim so liberalci begali ljudi še z drugimi kandidati. O izidu volitev poročamo prihodnjič! BOJI OB TURŠKO-CRNOGORSKI MEJI. Položaj ob turško-črnogorski meji postaja nevaren. Neprestano se vrše boji med vojaškimi četami in mohamedanci ob meji. Kakih 400 Črnogorcev je ojačilo kristjane. Turki trde, da napadajo krščanski vstaši mohame-danske vasi, da so umorili in ranili več molia-niedancev ter zažgali več vasi. Črnagora se baje pripravlja. Tudi Turčija je v skopeljskein okraju zapovedala, da naj bodo čete pripravljene vsak čas. FRANCOSKI BREZVERCI GROZE PAPEŽU. Izid zadnjih volitev na Francoskem je oju-načil francosko framasonsko vlado za nadaljni brezobzirni boj proti katoličanom. Brezverski časopisi priobčujejo članke, v katerih se grozi, da zapro vse cerkve, ako se katoliška cerkev ne podvrže zakonom o ločitvi cerkve od države. ___ NOV NAPAD NA FRANCOSKE KATOLIČANE. V francoskem ministerskeni svetu so sklenili, da vsled zakona o ločitvi cerkve od države izgube duhovski gojenci pravico do enoletne vojaške službe. Na ta način hočejo znižati francoski brezverci naraščaj katoliške duhovščine. IZ RUSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Par tednov sem že zboruje novosklicani ruski državni zbor. Trda gre neveščim narodnim zastopnikom. Rusija se sklada iz mnogo različnih dežel in narodnosti. Vsi ljudje, ki prebivajo v cesarstvu, so se združili v eni težnji za boljšo bodočnost, v skupni boj, vsak za vse, vsi za enega. V tem trenutju je dolžnost vsakega poslanca, da nastopi v imenu pravic vseli posameznih narodnosti, ki so edine v zahtevi po svobodi. — V seji državnega zbora, jc bil vložen ugovor, ker se car brani, da zasliši odposlanstvo za preložitev razgovora o carjevem prestolnem govoru. — Neki govornik je naglašal, da pomenja to brco državnemu zboru, ki naj se sklicuje na ljudstvo. A zbornica se je pomirila in poslušala popolnoma mirno neko pismo, ki naj naznanja, da naj predloži državni zbor carjev poziv ne po poslanstvu, marveč po posebni vlogi. STESELJ NA SMRT OBSOJEN. Kakor trdijo nekatera poročila, je port-arturski poveljnik Steselj obsojen na smrt. Ko se je razširila ta vest po Japonskem, se je izrazil japonski general Nogi o Šteslju sledeče: »Jaz ne morem na noben način podpirati napadov, ki se vrše od vseh strani na generala Šteslja. Jaz sem mnenja, da je Steselj hraber in vešč vojak in izvrsten poveljnik. Kolikor sem jaz opazil, je storil v Port Arturju vse, kar je bilo mogoče. Tudi ga ne morem dolžiti plašljivosti, ker tudi jaz bi na njegovem mestu ne mogel več storiti. Šteselj se je moral boriti z mnogimi neprilikami, posebno zavoljo tega, ker je manjkalo v njegovi armadi pokorščine, ki je v vojski poglavitna stvar. Častniki in vojaki so se mu odločno upirali in v takih razmerah je bramba nemogoča.« Tako sodi japonski general o ruskem poveljniku. Ce je vse to res, je pač čudno, da bi bil na smrt obsojen ! Listek. Kako se je Štrbančkov Jaka po ceni vozil. V Borovju je staro in mlado govorilo samo o novi železnici, ki so jo ravnokar otvorili in ki je stekla pol ure proč od vasi. Kar leze in gre, vse je bilo zraven, ko je prisopihal prvi vlak po novi progi. Cule so se najrazličnejše govorice in ugibanja ni bilo ne konca ne kraja. Povpraševali so drug drugefga, če se bo to splačalo, ali bodo vozili tudi, ko sneg zapade, in ob praznikih itd., itd. V nedeljo popoldne je bila gostilna pri »sladki kaplji« natlačena. Ves pogovor se je sukal spet samo okoli železnice. Zlasti sta pre-tuhtavala to zadevo pri peči sedeči Štrbančkov Jaka in Boltetov Jože. Jaka je bil bolj prazne glave, lahkoveren človek in vedno prijatelj vsakega gostilničarja. Širokoustil se je silno rad in bil tudi precej radoveden. Boltetov Jože pa je bil prebrisan in navihan kot kozji rog. Zbijal je šale, kjer je mogel in kakor je mogel. Najbolj je bil vesel takrat, če se mu je posrečilo koga pošteno speljati na led. Tudi danes je upal, da njegov trud ne bo zastonj. »Veš kaj, Jaka«, pravil je silno modro Jože, »navihani so pa ti tiči pri železnici.« »Zakaj pa ?« vprašal je Jaka ves vesel, da bo zvedel spet kaj novega. ••> »Silno prebrisano so nastavili cene za vožnjo. Ce se pelješ kam blizu, se pelješ čisto zastonj. Še več! Ce se peljaš na primer iz Podzida na postajo Gornji log, dobiš še 20 krajcarjev po vrhu.« »Ha, ha, ha«, zakrohota se Jaka, »ali misliš, da je pustni dan?« »Verjemi ali ne, meni je to vse eno; pojdi na postajo in vprašaj, če ni res, ti datn petak. O, gospodje pri železnici že vejo, zakaj tako delajo«, zatrjeval je Jože navidezno užaljen. »To bi pa res rad vedel, zakaj bi bili tako neumni, da bi l;udi zastonj prevažali in jim še denar dajali po vrhu.« »Poslušaj, ti bom vso stvar pojasnil, vidim, da še ne poznaš, kako so ljudje navihani. Vidiš, stvar je taka. Ce hočeš lisico vjeti v past, ji moraš prej na tisti kraj nametati vade, n. pr. mesa, in to parkrat za povrstjo, da se privadi. Potem šele deneš past na določeni kraj, da se vjame. Tako delajo tudi na železnici. Da ljudi privabijo, jih vozijo zdaj v začetku na manjše daljave zastonj in še denar jim izplačujejo. To je samo vada. Ljudem se vožnja dopade, nekaj časa se vozijo zastonj, slednjič jih prime veselje, da bi se peljali še kam dalje, zato kupijo vozni listek, ki je pa na večje daljave jako drag in pri tem železnici desetkrat povrnejo, kar jim je prej izdajala.« »A tako je s to stvarjo! Zdaj se mi je zasvetilo v buči. Ti pretkan »ajzlpon« ti, saj me ne boš! Čakaj, zdaj se bom pa nalašč prav po-■ gosto peljal iz Podzida v Gornji log, pa samo do tje, naprej pa nikoli ne, o mene pa ne bojo zvabili, da bi se potem okrog vozaril in denar zapravljal..To jih bom! Takoj jutri se bom peljal zastonj.« »Še nekaj te moram naučiti,« pristavil je Jože in se trudil, da je prikril smeh, ki mu je hotel po sili uiti. »Uradniki pri železnici delajo za svoj žep. Če vidijo, da kdo o tej navadi nič ne ve, da ie vožnja na manjše daljave zastonj, mu tega prav nič ne razlagajo, ampak vzamejo denar in ga Spravijo v svoj žep. Ce bi ti torej uradnik hotel zaračunati karto in bi ne mislil izplačati še 20 krajcarjev, kar reci: »Vožnja št. 7.« Boš videl, kak obraz bo napravil pri tem.« »2e dobro, že veni,« zatrjeval je Jaka ves srečen. »Vožnja št. 7, ne res? To si bom dobro zapomnil! Žlvlo vožnja št. 7!« Nato sta se oba razšla, .taka jo je mahnil proti domu, Jože pa naravnost na bližnjo postajo. Z načelnikom sta bila dobra prijatelja. Ta je imel Jožeta rad, ker ga je pogosto zabaval s svojimi šalami, in tudi sam je včasih rad koga »potegnil«. Jože mu je razložil, kako neusmiljeno je naplahtal Štrbančkovega Jaka, Poprosil je uradnika, naj nekoliko pripomore, da se bo šala dobro stekla in naj da jutri Jakatu vožni listek v Gornji tog zastonj in povrhu še 20 kr. Načelnik se je glasno zasmejal in bil takoj pripravljen to storiti. Jože je plačal 35 krajcarjev in naročil načelniku, naj si dobro zapomni besede: vožnja št. 7, In odšel. Drugi dan okrog poldne je bil Štrbančkov Jaka že na postaji pri blagajni. Ko o* dejal jfe sam pri sebi. »Zdaj se »ačne dru'gačii'6 življenje. Trikrat do Gornjega tbtfa Iti trikrat nazaj do Podzida se lahko željam vsak dan. Tjcgor zaslužim Šestdeset krajcarjev, nazaj šestdeset, je goldinar dvajset krajcarjev vsak dan, to ni slabo! Pri tem se ne bo treba čisto nič truditi in napenjati, samo vozil se bom, kot se vozi gospoda! Hopsa! To bo krasno!« In malo je manjkalo, da ni glasno žaukal. Vlak je obstal v Gornjem logu. Jaka je hitro izstopil in šel naravnost \ bližnjo gostilno, da bi žalil svoje veselje z vrčkom piva. Zakaj bi si ga ne privoščil? Saj železnico lahko plača. Zato je poklical še drug vrček, več pa ni utegnil, ker se mu je mudilo na ko"odvor. Čez dobre četrt ure pride vlak in tako bo danes še enkrat lahko napravil to pot. Kmalu je bil Jaka na postaji Gornji log pri blagajni. V pisarni je sedel čmeren uradnik, ki se dolgo časa ni prav nič zmenil za Jakata. Brskal in iskal je nekaj po knjigah. Slednjič vstane in pride k oknu. »Do Podzida, tretji razred.« »Petnajst krajcarjev,« zagodrnjal je uradnik in vrgel karto pred Jakata. »Vsi so enaki, Mrcine,« mislil si je ta. »Čakaj, te bom že navil« ln glasno je zakllcal: »Vožnja št. 7.« »Kaj hočete?« vprašal je uradnik nejevoljno. »Karto za tretji nfcred do Podzida,« »Petnajst krajcarjev s>:ane, saj sem že rekel.* »Vožnja številka 7«, zadri sc je Jaka vnovič. »Kaj sc to pravi?« »To morate vi vedeti, jaz nisem študiran na vašo reč.« »Ali imate kake listine seboj od železniškega ravnateljstva?« »Vožnjo št. 7 hočem imeti; ne mislite da sem tako prismojen, kot bi vi radi.« »Plačajte brž karto, z vami se ne bom več pregovarjal.« »Ravno zato hočem pa imeti vožnjo št. 7. Za vse enaka pravica mora biti in od vas §e ne pustim goljufati, kar veni, V6lh!« »Zadnjič Vaš vprašam, kaj bi radi. Povejte kratko in jasno, drugače vas zapodim ven.« »Vožnjo št. 7. Karto in denar sem, drugače bo druga pela.« »Saj niste 5e nič plačali J dokler nič ne plačate, vam ne morem dati nič,« dri sS j<2 ufaanili veš togoteri. »Pa tudi nič plačal ne bom, mislite da smo kmetje tako zabiti ? Mi že poznamo železnico, nikar misliti, da jo ne! Na majhne daljave je vožnja zastonj in vsak dobi še 20 krajcarjev po vrhu.« »Vam se meia.« »Meni fee hfe, Vatri še hibrebiti, ker Vas jezi; da se ne dam obeharitj vsakemu šiebariik? . Uradnjk je zardel 'do ušefe in Ves razkačen se je obeSil skozi okno pri blagajni in kričal kot bi ga kdo iz kože deval: »Kdo je slepar, kaj? To si prepovem enkrat za vselej, če ne —< Dalje ni utegnil robantlti, ker ga je držal Jaka Že tako krepko z obema rokama za ušesa, da mu je kar sapo zaprlo, »Zdaj te pa Imam v kleščah, ali daš Vožnjo št. 7 ali jo ne daš!« tji.čal je Jaka in stresal uradnikoVo glavo, kot bi v jeseni pol zrela jabolka btresal. Uradnik se je začel dreti, da je bilo groza: »Pomagajte, pomagajte, na pomoč! Roparji, morivcl!« Dva železniška čuvaja sta planila v eni sapi V Čakalnico in rešila breStrašeriega načelnika IZ Jakatovih klešč. Takoj sta pokiicaišl tudi orožnika, da ga je odpeljal Seboj. Takoj drugi dan j'e bil Jaka zaslišan preti sodiščem. K obravnavi je prišel tudi uradnik, ki mu je Jaka prejšnji dan tako hfeufemiljenti »navil uro«. Ko se )e med razpravo stvar pojasnila, Sc je sodnik glasno nasmejal, načelnik pa je gledal grdo kot tisoč hudirjeV. Jaka dolgo ni mogel verjeti, da je bil speljan na led. Slednjič se mu je Vendar čelo daniti v glavi in pograbila ga je sveta jeza na Boltetovega Jožeta. Načelnik v Gornjem Logu je vprašal na postajo Podzid, če se je res kdo zastonj peljal z železnico prejšnji dan, a načelnik v Podzldu je odgovoril, da so bile vse karte plačane, Jaka je bil pri sodišču oproščen. Domov je šel peš In trdno je sklenil, da se ne bo spet kmalo peljal po železnici. Kako sta se pa kaj z Jožetom spogledala, ko sta prišla skup pa nisem mogel zvedeti. Razgled po domovini. Prvi slovenski novomašnik v New Jorku. Dne 17. junija bo pel naš rojak g. Alojzij Leoii blaznik v New Jorku novo mašo. Oče in mati g. novomašnika sta se pretečeni teden odpeljala iz Ljubljane k sinovi novi maši v daljno Ameriko. V Kranjski gori je umrl občespoštovani g. Josip Smole j, posestnik in c. kr. gozdar Na grobu mu je govoril v slovo načelnik veteranskega društva g, P e t e r m a n. Naj počiva v miru ! Šentjanška železnica. Iz krogov naših državnozborskih poslancev smo slišali: Od dolenjske železnice se je že pritrdilo, da se deželna garancija razširi na šentjanško progo, ki naj gre od Trebnjega ali od Velike Loke preko Mirne, Mokronoga, Tržišča v Karmelj. Deželni odbor se je že dogovoril s šentjanško premo-garsko družbo glede vožnje premoga in sedaj sc vrše daljni pogovori za vozne cene premogu, ki naj olajšuje šentjanškemu premogu tekmovanje s trboveljskim premogom. Romarski shod na Zaplazu bo binkoštni ponedeljek ob 10. uri s slovesno božjo službo. V torek pridejo sem dekliške Marijine družbe. Prašičja zaprtija na Dolenjskem. Poslanci »Slovenske Ljudske Stranke« so po dr. Š u-s t e r š ič u posredovali pri g. deželnem predsedniku Švarcu, da se prizadeti okraji zopet odpro za prašičji promet. O. dežel, predsednik je nato izjavil, da namerava prav v kratkem ustreči tej želji, samo kataster bode skoro gotovo še nadalje ostal. Pričakovati je torej, da še t e d 11 i (ako se že ni zgodilo) preneha zaprtija, ki je bila hud udarec za prizadete kraje. Liberalci — nesramni lažniki. V zadnjem »Domoljubu« so čitali bravci o sijajno uspelem shodu »Slov. Ljud. Str.« v Vipavi, na katerem je poslanec dr. Š u s t e r š i č bičal kmet« sovražno delo liberalcev. Na shodu je bilo okoli tisoč -naših mož. Sedaj pa pride »Narod« in poroča kar nekaj dni po vrsti, da je bilo liberalcev nad 500, akoravno jih ni bilo nad 50, naših pa okoli 200. Dalje laže, da so se morali naši zborovavci skriti v zaprt prostor in da se niso upali javno zborovati, temveč po § 2. Iz teh »Narodovih« poročil zamorejo Vipavci spoznati, kako nesramno lažejo liberalci. In enakih la"i je poln »Narod« vsaki dan. Tako hrano mora vživati dan na dan liberalna gospoda in liberalni učitelji. Kajpa, da je po taki hrani gospoda lačna in zato zahteva vedno zboljšanje plač. Kmet, katerega ta gospoda zmerja po »Narodu«, naj jo pa plačuje in povišuje plače, on naj gre pa kruha iskat tja v Ameriko. V cestni odbor za ljubljansko okolico je bil imenovan od deželnega odbora g. Al. T e r-šan, župan v Tacnu pod Šmarno goro. Tožba med Hribarjem in Prosencem, o kateri je svoječasno poročal tudi »Domoljub«, se ie še enkrat obravnavala pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Dr. Eger, ki je zastopal K. Prosenca je navajal več točk o neverjetnosti županovih izpovedb. Sodišče je znižalo Prvotno kazen 1000 kron na 500 kron, češ, da je to olajševalni vzrok, ker ni bila žaljena čast Hribarja kot ljubljanskega župana. S tem je ta za Hribarja neljuba zadeva končana. Državno pravdništvo ljubljansko toži radi znane zadeve v Sori, ko se uprli nekateri natiskani kmetje in niso pustili okrajnega gla-Varia Krona v šolo, kjer je bival župnik Brce jjledeče osebe: Ivana Luštreka, Fr. Bukovca, J?ino Bukovec, Vaclava Bukoyca iz Sore, Iv. Kavčiča iz Medvod in Petra Peternela iz ''agc. Nad vse čudno pa je, da se ne zasleduje tudi ondotni priganjač liberalne stranke, učitelj Grmek, ki je povzročil vse te hujskarije. Tudi šolska oblast, ki je pred leti kruto preganjala dobropoljskega učitelja Jakliča po nedolžnem pusti Grmeka v miru, četudi ji je znano, saj so otroci to izzpovedali, da je rekel šolarjem naj gredo v šolo in naj pljujejo na gospoda kaplana Brajca kar so tudi storili. Še več drugih nepostavnih reči ve šolska oblast v Grmeku in vendar molči, saj Grmek je strasten liberalec. A koliko šuma je'bilo radi Goč, ko so zaprli tamošnjega g. kurata Ferjančiča v ječo, češ da je ljudi hujskal. Kako kruto so kaznovali uboge volilce iz Knežaka na celih 57 me-seccv zapora, ker so se uprli nesramnemu početju ondotnega župana liberalnega nad-učitelja Cešnika, ki jih je razburil radi občinske volitve. Državno pravdništvo ni hotelo niti preiskave vpeljati zoper dve protestantovki ki sta med procesijo polivali može, ni se zganilo ko ie dobilo hudo pritožbo zoper nekega liberalca. V sorski zadevi toži pa edinole domačine, ne pa onega, ki je vse to zakrivil: Ormeka. Dolžnost naših poslancev bo, da si vse te stvari natančno zapomnijo in svoječasno izrabijo, saj čez sedem let na svetu vse prav pride. O tej sorski obravnavi bomo že poročali bravcem »Domoljuba«. Naši shodi. Slovenska Ljudska Stranka vsak teden prireja po deželi dobre obiskane ljudske shode. Sijajen shod se jc vršil 20. t. ni. na Vrhniki, kjer županuje silno oblastno Jelovšek. Tu je med burnim odobravanjem mnogoborjnega občinstva gvoril g. dr. Šu-steršič, kateremu so navzoči soglasno izrekli zaupanje. — Kmečka zveza za Kočevski okraj je zborovala v Dvorski vasi. Tu sta govorila g. poslanec Jaklič in g. dr. Lampe iz Ljubljane. — Na Trati v Poljanski dolini je bil na Vnebohod izborilo obiskan ljudski shod, na kojem je govoril g. stolni vikar Luka Smolnikar. Ustanovilo se bo bralno in izobraževalno društvo. — V Lukovici pri Metliki je sklical javni shod metliški kaplan g. Straj-kar, ki je pojasnil moženi položai v državnem in deželnem zboru ter nakane liberalcev glede zakona in šole. Ljudstvo je protestiralo proti grdim napadom liberalnih lumpov na dr. Šu-steršiča. Odlikovanje. G. okrajni glavar novomeški je danes .31. majnika slovesno pripel g. županu Josipu Zurcu v Kandiji zlati zaslužni križec. Naše najiskrenejše častitke! Iz Celja se nam poroča, da je liberalna »Domovina« prinesla oglas za ključavničarja Rebeka, kojega izvolitev priporoča s tem oglasom. S tem so celjski liberalci na grd način rušili slogo. Dobro je, da so pokazali očitno svojo barvo, da jih bo ljudstvo poznalo in se ne bo dalo pri bodočih volitvah več komandi-rati od teh neznačajnih ljudi. Liberalci so si ]x>vsod enaki bodisi na Štajerskem ali na Kranjskem. Liberalna »Domovina« pa naj pošilja slovensko katoliško ljudstvo odslej nazaj v Celje. Namesto k poroki v grob. Iz Sevnice ob Savi se poroča o jako žalostni dogodbi: ko se je dne 21. t. m. neki Radi odpravil s svojimi svati na nevestin dom, ga je med potom po nesreči ustrelil tovariš brat nevestin. Ženin mu ponudi revolver, naj on strelja z njim. Ker se je pa tovariš izgovarjal, da ne zna, hotel mu je ženin pokazati, a med tem se revolver sproži in ne3iečni ženin je bil mrtev v par minutah. Rajni je bil jako pošten mladenič in je bival več let v Nemčiji. Gorenjske novice. Iz Bohinja. g Bohinjci! Vdeležlte se ljudskega shoda, kojega priredi na binkoštno nedeljo, to jc 3. junija ob 3. popoldne na dvorišču župnijskega dvorca katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj. Govoril bo dr. Ivan Š u s » e r š i č o političnem položaju. Vsi na shod, poslušat voditelja Slovenske Ljudske Stranke! To zahteva nevarni politični položaj. g Gosp. Ivan Ravter dosedaj v Podnartu, je imenovan postajenačelnikom na Boh. Bistrici. Podrejena sta mu dva postajna nadzornika. Na postaji bo eden uslužbenec ter štirje čuvaji. Opravljali bodo službo ob knžališčih tirov. Da dobimo tudi magacinerja, ni pivoma. g Zadnje delo — polaganje treh kabelnov v stranski kanal jc dovršeno. Prvi kabel bo za državni, drugi za železnični promet; tretji bo pa za telefon med postajama Cistrica-Podbrdo. Zanimivo je bilo opazovati, kako so s pomočjo mašine polagali kabelne. Deli vsakega kabelna, 1140 m dolgi, poviti so krog velikega vretena. Z dvema granikoma vzdignejo vreteno s kabelnom, ki tehta 65C0 kg v toliko, da ga je mogoče vrteti. Med tem, ko mašina počasi vozi, vrtijo delavci \ reteno, kabel pa se odvija, in delavci ga polagajo v označeni kanal. Vsi trije kabelni stanejo 104.000 kron; kanal pa 56.000 kron. Sredi predora je velika vdolbina, hišici podobna, kjer bo ob telefonu dotični čuvaj opravljal svojo službo. Za predor je odločenih šest čuvajev. Za varnost je v vsakem oziru zadostno oskrbljeno. g Sedaj je gotovo; da bo železnica 15. ju lija iz Jesenic pa do Trsta otvorjena. Imenovano je že vse železniško osobje. g 15. maja je poseben vlak pripeljal železniško osobje namenjeno za postaje z Jesenic sozi Bohinj na Goriško. g Naš cesar pride k otvoritvi železnice. Iz kamniškega okraja. g Dne 22. maja se je vršila v Kamniku zelo znamenita obravnava. Izstopivši odborniki mestne hranilnice so bili obsojeni zato, ker so se pritožili zaradi nožarja Koschierja (štainerja pri Orlu), ki je blebetal pred sodiščem stvari, ki bi morale tajne ostati. Sicer bo končno odločilo deželno sodišče; nam je le na stvareh, katere so se dognale pri obravnavi. g Vse priče celo politiki nasprotne so pod prisego izpovedale, da je nožar Koschier res izčenčal uradniško tajnost mestne hranilnice. Vsaka hranilnica bi izbacnila odbornika, ki bi prav po babje izblebetaval hranilnične tajnosti, a vmestni hranilnici je nožar Koschier še vedno podpredesdnik. Pomisleka vredno! g Hvaležnost liberalcev. Ker so hoteli odborniki varovati ugled hranilnice, in nastopili proti nožarju Koschierju, ki ni znal držati jezika za zobmi, je pripustila hranilnica, da bi bili toženi v zahvalo za njihov večletni trud. Veliko je pripomogel član ravnateljstva gosp. Andrej Albrecht in prejšnji član ravnateljstva g. Fr. Šubelj k razvoju hranilnice; v zahvalo sta bila obsojena. g Sestavo novih odbornikov naj preskrbi telečja družba, drug naj vsak dobro premisli, da bi v podobnem slučaju, kakor zgoraj omenjeno prišel v konflikt z žlajfarjem. g Prvi red telečje glave jc dobil žlajfar. Imenovan bo za viteza telečjega jezika, ker upajo, da bo istega bolj spretno znal za zobe / spraviti kakor svojega. g V »Slov. Narod« so poslali telegram, da je črna garda poražena in da se meščani vesele obsodbe. Kaj je resnice na tem? Kar sc tiče poraženja naj le pomislijo, kolikokrat so imeli že take skrivne in očitne želje, nobeno sredstvo se jim ni zdelo nedovoljeno pri agitaciji, slednjič so pa morali spoznati, da pri meščanih pada že davno liberalni ugled. g Meščani se vesele obsodbe. Kateri pa so ti meščani? Na prste jih lahko seštejete. Razven lisjaka Potokarja, Kumra, Miščka še Krautov Bongelc in kajpada, kar se ne da tajiti telečje družbe obsoja to početje velika večina meščanstva, celo politični nasprotniki. g Dr. Kratit seveda ne sme izostati. Ta tujec sam ne ve, kaj bi počel v svoji liberalni nadutosti. Mesci so že potekli, odkar se je sklenilo v občinskem odboru naj prične delovati novi odbor meščanske korporacije, pa vse zastonj, odbor ni po njegovem okusu in to mu je dovolj on ga ne potrdi, ker mu gotovo tudi Koschier ne pusti. Naj bi vendar meščanstvo sprevidelo, da bo s takim postopanjem silno veliko škodoval mestu. Druge spletke Krautove prihodnjič! g S prvim junijem bo pričela poslovati novo ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Kamniku. Uradna soba bode v kapelaniji. Hranilnica bode obrestovala hranilne vloge po 4'h% dajala pa posojila po 5%. Meščanstvo kakor tudi okoličani radostno pozdravljajo ta novi denarni zavod. g Najnovejše — nazadnje. Visokočastiti gospod žiajfar si je kupil nov frak v spomin zmage. Bravol Iz kranjskega okraja. Iz Šenčurja pri Kranju. Zadn;e naše volitve so jasno pokazale, da je šenčurjka občina v resnici ena najbolj liberalnih na 'Jorenj-skem. V odboru je zopet večina libeialnih gostilničarjev, ki so ob volitvah ljuJi napajali tako, da so popolnoma onemogli polegali po cestah. Take junake so liberalci nrav lahko pridobili zase. — Zanimivo je, kako sc delali liberalci" na volišču samem. Moža.u, ki nimajo dosti samozavesti iu ki niso m!-lili liberalno voliti, so kar iz rok trgali niihjve glasovnice in jim vsiljevali svoje. Zatv bodo menda volitve ovržene. Saj tudi mo-ajo biti, če jc le na svetli še kaj pravice. V 3. i:i 2. razredu jc liberalna stranka zmagala pofttliioma; kajti možje naše stranke, ki jih je (oliko, da bi lahko liberalce brez vsake ovire polomoma zatrli, so ali sami ostali brezbrižni) duma, ali pa so sc dali preslepiti od liberalnega špiri-tovca. V 1. razredu je prišlo do žrebanja. Tako imamo v odboru, ki šteje 26 mož, samo štiri svoje zastopnike. Zares žalostno! - Pokazale so pa naše volitve tudi v dosll jasni luči • liberalno prepričanje našega župana in njegovo politiko. Res, zvita buča jc to i !'o se je volilo za prvi razred, je zase voli! 'ibcralno. Na drugo glasovnico pa, ki jo je ime! od neke žene, pa ni hotel voliti in tako odločiti liberalne zmage, ker se je v svoji zvitosti končno vendar hotel še nekoliko prikupiti svojim nasprotnikom, ko se jc že zavedal zmage. I'o jc torej cel tisti mož, ki ga hočejo še ."sk teti zagovarjati kot odkritega liberalnega moža. Ali ni to vnebovpijoča ironija! Vse, kar nagovarja njega kot takega, je neresnično. Dozdaj nas je šc nekoliko slepil, da, večino tako zelo, da je bil celo od naše strani voljen. Saj zdaj pa ne bo več. Sicer pa bomo žc se v bodoče izprašali liberalno vest njemu in njegovi verigi. To pot sc je Janez Sajovic, podomače Njav-žar iz Velcsovega hotel pokazati kot izvrstnega junaka in olikanega moža s tem, da je v svoji besnosti in nadutosti hotel moč svojih pesti pokazati na g. župniku. Toda pametnejši so ga zadržali. In tak divjak naj bi bil občinski mož? ! Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz medvodske občine. »Gorenjec« vedno piše, da poroča župni upravitelj Btajec iz Sore v »Domoljuba«. Ali morda v obširni medvodski občini zna samo g, Brajec pisati? Glavna stvar jc vendar kaj se poro.'a ne kdo! — Požarna bramba je nabirala za orodje. — Ljudje pa so rekli: Dokler bo Grrnek koman-diral, nič ne dajo. Tudi ne ugaja, da ie Starmanov Janez načelnik pri požarni brambi. Načelnik mora biti veljaven človek in kak posestnik. Tudi na veselico, ki jo nusli požarna bramba pri tem možu prirediti, pristaši »Ljudske Stranke« ne gredo. Dolenjske novice. Iz dobrepoljske doline. d Kmetska zveza zboruje. Na Vnebohod se je vršil v Dvorski vasi pri Velikih Laščah shod »Kmetske zveze za kočevski politični okraj«. Zborovali so kmetje na sredi vasi, in z zanimanjem poslušali govore o političnem položaju ter izrekali svoje mnenje. Shodu je predsedoval odbornik zveze g. A. S k u I j. Prvi je govoril g. dež.' poslanec F r. J a k I i č o volilni reformi. Po vladni predlogi bi dobila splošna kurija 10 poslancev, in od teh bi bilo 9 gotovo kmečkih. Kmečki poslanci so si morali staviti vprašanje: Ali je ta predloga za kmeta koristna ali ne? Dasi ne odgovarja zahtevam »Slovenske Ljudske Stranke«, pa so vendar morali reči, da bi po tej reformi bil položaj kmeta mnogo boljši, kakor pa je sedaj, torej so bili dolžni svojim volilcem, da sprejmejo to predlogo. Liberalci niso vedeli izpočetka nič, kaj bi naredili, dokler jim ni z galerije njihov žurnalist Malovrh zaklical: »Ne!« Potem šo šele vedeli liberalci, da morajo vsi upiti: »Ne, ne maramo volilne reforme!« Taka je liberalna zavednost! Očitali so dalje »S. L. S.», da je zvezana z Nemci. To nam očitajo ljudje, ki so podpisali tisto pogodbo z Nemci, na kateri se poznajo še Hribarjeve solze! A najboljši dokaz, da to ni res, se kaže ravno v kočevskem okraju, kjer gredo nemški volivci vodno za liberalcem, naj bo isti že Višnikar ali Drobnič, nikdar pa z našo stranko. Zato bo pa zadela Ko-čevarje tudi ravno tista usoda,kakor liberalno stranko. Potem nadaljuje poslanec Jaklič: d »Neodvisni kmetje«. Liberalna stranka je nasprotnica kmečkega stanu. Vendar se dobe še tuintam kmetje, ki se pehajo za to protikmetsko stranko. Tudi v našem okraju je nekaj takih kmetskih šem, ki tembolj tišče za liberalci, čimbolj jih ti brcajo. Sami so si nadeli ime »neodvisni kmetje«. Videli smo jih ob zadnjih volitvah. A ko smo gledali to pisano družbo, ki je mar-širala po liberalni komandi na volišče pod imenom neodvisnih kmetov, smo videli, da je med niimi zastopnikov drugih stanov veliko, več, kakor pa kmetov, da je bilo med njimi pravih kmetov, ki se preživljajo z delom svojih rok, primeroma najmanj, ln še ti so bili zapeljani in niso vedeli, za kaj se pravzaprav gre. »Neodvisni kmetje« so bili vsi liberalni trgovci, gostilničarji, učitelji in enake baže ljudje. Sedaj pa pomislite; naša stranka se bori za pravično premembo volilnega reda v deželi. Naša stranka se bori za to, da bi v deželi, kjer so kmetje v tako ogromni večini, priborili večino kmetom, da bi kmetje bili gospodarji tudi v deželnem gospodarstvu. Sedaj pa poglejte »neodvisne kmete«. Ti se pa bore, da bi v naši kmetski deželi še dalje gospodarila liberalna mestna in grajščinska gospoda. Jaz vas vprašam: Ali more biti kak pravi kmet za to, da naj bo kmet še nadalje političen suženj liberalne gospode? (Ne!) Seveda, če pravimo takemu neodvisnemu kmetu, da je bedak, če se za to bori, da bi kmetje ne imeli večine v defcelnem in državnem zboru, 011 nikakor neče biti bedak, ampak pravi, da je 011 tudi za to. — Dela pa drugače! En tak neodvisen kmet je tudi liberalni poslanec Božič. On se je tudi na vso moč upiral, da bi kmetje ne dobili večine v deželi. K« bi se imela razpravljati nova volivna postava, je ta kmečki poslanec v potu svojega obraza razbijal na mestni boben. Eden naših poslancev mu je rekel: »Prijatelj, zakaj pa vi razbijate na boben, saj bodo po novem vo-livneni redu vendar kmetje imeli večino.« Ta neodvisni kmet se je pa odrezal: »Ja, pa napredni kmetje ne!« in je tolkel naprej. (Vesc-lost.) Tak mož je tudi voditelj neodvisnih kmetov v našem okraju, liberalni Ivo Rus iz Loškega potoka. Ta »neodvisni kmet« je izdal kmetske koristi in kmetski stan. Stališče liberalcev proti kmetom v voliv-nem boju je dovolj znano. Na vsak način hočejo kmeta prikrajšati. Ko so liberalci kovali postavo in izvolili za poročevalca o tej postavi dr. Tavčarja, je ta mož dal tiskati, da sta v splošni kuriji dovolj dva poslanca v kmečkih okrajih, da imajo kmetje že dovolj poslanccv. Pa vendar dandanes vsak človek v deželi ve, da je tako zastopstvo, kjer ima ogromna večina ljudi v deželi manjšino poslancev, krivično zastopstvo. V vladnem načrtu nove volivne postave je za Kranjsko odločenih 11 poslancev, 10 jih dobe kmetje, enega Ljubljana, ker drugega mesta sploh ni tako približno velicega, kakor se zahteva za en okraj volivcev. Ali mislite, da so liberalci s tem zadovoljni? Ne! Ti hočejo kmetom vzeti dva poslanca in kmete politično oropati. Neodvisni kmet Rus ve to, pa vendar drži z liberalci! Dal se je izvoiiti v izvrševali!' odbor ii^rodno-napredne, to je liberalne stranke! Glasilo tistega odbora je pa pisalo, da naj bi itneli kmetje po liberalnem načrtu namesto dosedanjih 16 poslancev samo 12. Vidite, take poglavarje imajo neodvisni kmetje. Jaz mislim, da vsak pravi kmet ve, kaj mora narediti, če pride za njegovo stranko agitirat neodvisni kmet Ivan Rus, ali pa kateri njegovih prijateljev! Potlej so pa dali liberalci neodvisnim kmetom še hujši tobak šnofat. — Vlada jc predložila novo volivno predlogo. Kmetje bi bili dobili večino, a libcralci so z razgrajanjem to preprečili. Ce bi bil Iva n R u s iz Loškega potoka res neodvisen kmet, bi se bil 011 zahvalil za druščino v odboru liberalne stranke in stopil na kmetsko stran. Ker pa je 011 v prvi vrsti liberalec, potlej šele kmet, je ostal pr; liberalcih in bo koval ž njimi načrte, kako bi se kmet udušil. Tak je Ivan Rus in njegovi neodvisni kmetje. Sovražniki so svojega stanu. Pri zadnjih volitvah niso kaj prida slovenskih kmetov vjeli, a pri prihodnjih, to jim garantiram, bodo liberalni neodvisni kmetje še mani opravili. d Učitelji. Ko smo zadnjič zborovali v Dobrepoliah, je čez par dni pisal list liberalnih učiteljev, ka^ terc vodi znani Jelene, katerega so pred 6 leti liberalci vlačili kakor medveda po deželi in so ga bili, če se ne motim, pripeljali pokazat tudi v Sodražico in Loški potok — torej ta list je pisal: Jaklič je pridigoval v Dobrepoljah! Totem je naredil nekaj stavkov iz poročila, seveda brez vsake zveze in na koncu je modro pristavil: O učiteljskih plačah pa ni n i č g o v o r i 1. Sedaj pa vidite, kako pameten mož je Luka Jelene. On meni, da smo kmetje k ni e t s k o zvezo zaradi učiteljskih plač naredili, da zaradi učiteljskih plač kmetje zborujemo. (Smeh.) Danes bomo naredili nekaj izjeme. Tudi o tem par besedi! — .Jaz mislim, da čimbolj se bo po shodih govorilo o učiteljskih plačah, tem manjše bodo. Gotovo je pa, da bo kmet-ska zveza znala se braniti, če se bo hotelo veliko breme učiteljskih plač zvaliti na kniet-ske rame. Proti taki regulaciji smo bili in bomo kmetski poslanci. Mi vemo, da noben človek ne more živeti od samih obljub, zato nismo učiteljem nobenih obljub delali. Obljube so jim delali liberalni poslanci. Te naj primejo za besedo! Ti naj pridigujejo o učiteljskih plačah! Med političnimi nasprotniki imamo kmetje tudi liberalne učitelje. Pred petimi leti so bili pri volitvah vsi v nasprotnem taboru. Ko smo pa začeli boj za ljudske pravice v deželnem zboru, takrat so nas liberalni učitelji najbolj psovali. Vsi so bili edini v tem, da jim je obštrukeija požrla zboljšanje plač, in če sta se le dva liberalna učitelja se-šla, sta se kolegijalno pozdravila: Obštrukeija žre! Pa so nas kleli. Največjo piko so imeli name. Ti ljudje sq mislili* da bom zaradi par kron izdal svoje volivce. Skrbeli so pa tudi za smeh! Ti ljudje, ki mene niso volili, so mi pošiljali nezaupnice. Kjerkoli so se ob uradnih konferencah zbrali nn deželne stroške, tedaj so skovali »osoljeno« nezaupnico, podpisali jo vsi. liberalni učitelji in liberalne dame, začenši pri šolskem nadzorniku do zadnjega suplenta doli in so mi poslali tisti popisani popi r. Jaz sem se seveda smejal taki politiki. Sel sem gledat v časnike, kdaj bo kaka konferenca, pa sem vedel, da bo nezaupnica prišla. K<> je pa bilo učiteljskih konferenc konec, je bilo pa konec tudi nezaupnic. Učiteljske nezaupnice mene niso spravile iz ravnotežja, jaz sem vedel, na kateri strani mi je ostati, da ustreženi svojim volivcem. "Liberalni učitelji1 so pa pokazali tudi, kako so možati I Ko jim ie dr. Šusteršič na nekem shodu povedal, da se bo potreba poboljšati, preden dobe zbolj-šane plače, so liberalni petelini skočili po konci m vsi ogorčeni upili.da iz njegovih rok boljših plač nečejo. — Pa tudi ta stvar se je vle-tela. Jeseni so se dale oženjenim učiteljem draginjske doklade. Zadnja leta se je vse zelo podražilo, a plače so ostale iste in v stiskah so bili zlasti oženjeni učitelji. In v nekakem sporazumljenju z oženjenimi učitelji je naša stranka stavila predlog zaradi draginjskih do-klad, ki je bil tudi sprejet, in draginjske doklade so tudi že izplačane. Luka Jelene in tovariši, ki so se tako verili, da iz Šustešičevili rok izboljšanih plač nečejo, so doklade tudi spravili. Jaz ne bom trdil, da je to prav, da se ie dala doklada samo oženjenim učiteljem, ali to, kar se je potem godilo, ni bilo prav. V deželnem zboru sem bil tudi jaz za draginjske doklade, ker se več doseči ni dalo. To priliko sem porabil, da sem nasvetoval poročevalcu Hribarju, ki mu je bilo naročeno, da naj sestavi načrt za rcgulacijo, na kaj se naj ozira, da bo v korist deželi iu učiteljskemu stanu, in sem zbornico zlasti opozarjal na s 55. šol. zakona. Iz tega vendar ne more noben človek sklepati, da sem govoril proti učiteljem. Ali liberalni učitelji so vendar trdili, da sem bil jaz proti učiteljem. Imeli so neki shod, na katerem so hujskali neoženjene Učitelje in učiteljice proti nam. Bili so vsi v tem edini, da jim je naša stranka nasprotna, zato ker jim je dala draginjske doklade! — A edini pa niso bili v tem ali bi meni poslali nezaupnico, ali grajo, ali bi me pa kar obesili. Stvar, kakor vidite, se je srečno izšla, jaz sem danes še tukaj. (Smeli.) Pokazalo pa se je, kako je velika hinavščina tistih liberalnih učiteljev, ki terorizirajo učiteljstvo v »Učitelj, tovarišu«. Prej so zmiraj upili: Obštrukeija ž r e. Potlej je pa prišla vladna predloga za volivni red v deželni zbor. Kmetje bi bili dobili večino, a liberalci so z obstrukcijo to preprečili. Sedaj pa poglejmo tiste liberalce, ki so prej upili: Obštrukeija žre, žre... Ali še sedaj tako upijejo. Ne! Ampak liberalno obstrukcijo, ki je za sedaj kmetom snedla večino v dež. zboru, z veseljem pozdravljajo. Sedaj se vidi, da liberalnim učiteljem ni za svoj stan nič, ampak njim je vse protiljudska, liberalna politika. Prej so pravili, koliko je učiteljem požrla obštrukeija, a sedaj jo slave, a o draginjskih dokladah neoženjenim učiteljem in učiteljicam molče, ker jim ni nič za nje in ker sami že imajo draginjske doklade. Še nikdar se niso liberalni učitelji pokazali take nasprotnike kmetu kakor sedaj, iu to si bomo kmetje dobro zapomnili. Stališče in zahteve »Kmetske zveze«. Danes tukaj zboruje »Kmetska zveza«. Tukaj smo od liberalcev popolnoma neodvisni kmetje, zato vemo, da se za nas ne more pri sedanjih razmerah za kmeta nič koristnega storiti. Mi vemo, da je treba priboriti tistemu stanu, ki je v dežel: v ogromni večini, večino tudi v deželnem in državnem zboru. Zato se mora izvojevati ta boj, prej ne odnehamo, prej ne bo miru. Volivni red mora biti izpremenjen. Kmetje morajo dobiti večino v deželnem zboru. To je naša prva in najnujnejša zahteva. Vse drugo ji zapostavljamo. Štirideset let so v državnem zboru delili kmetom male drobtine. Mi nočemo več drobtin, mi tiečemo miloščin, mi hočemo postati v lastni hiši sami svoji gospodarji. Saj vemo, ko dobimo večino, bomo v svojih rečeh sami odločevali, ne pa liberalna gospoda. Najprvo bo treba spremeniti za kmeta škodljive postave, n. pr. lovski zakon. Podeželiti bo treba zavarovanje, spopolniti cestno omrežje, ki je še tako poinankljivo. Kaj nam koristijo velike ceste in železnice, če pa ne more kmet z blagom do nje, ali pa po velik ovinkih in slabih potih. Naš okraj je v tem oziru zelo zanemarjen. Tega pa niso krivi kmetje, ampak tisti, ki so gospodarili v deželi. Manjka ceste po Slemenih. Sicer so občinska pota, pa kakšna so! Ljudje pa plačujejo visoke naklade za vzdržavanje cest. Manjka ceste od Roba čez Rovte na Ložarje. Delali so novo cesto iz Sodražice na Loški potok, a Gornike so pustili na strani. Kaj jim koristi ta cesta, za katero bo trideset let plačevati velike nakiade, ako pa ne morejo z blagom do nje! Po Kočevskem so cele fare, ki nimajo nobene cestne zveze, recimo Polom, Borovec. Najbolj je pa zapuščena Suha Krajina, cela pokrajina nima nobene ceste, ki bi vezala te kraje z železnico. Zato je ta del naše domovine tako zapuščen, dasi prebiva ondi pridno, delavno ljudstvo. Treba bo kaj storiti za kmete ki prenašajo težke dolgove. Zal, da dolgov ne bo mogoče odpraviti, a mogoče zmanjšati breme obresti. Posojilnice so sicer obrestno mero zmanjšale, a vendar je še previsoka. Po svetu je denar veliko cenejši, kakor pri nas. In s pomočjo dežele se ta denar lahko dobi. Treba bo ustanoviti hiRotečno banko, in gotovo je, da bo obrestna mera takoj pala. S pametnimi postavami in koristnimi napravami. se bo dalo marsikaj doseči. A zapomnite si možje: Prvo je poštena volivna postava. Večino si moramo priboriti, zato pa Vam kličem: »Bodite zvesti, bodite trdni, in zmaga bo naša!« (Živahno odobravanje.) O tem govori dalje tajnik »Kmetske zveze«, gospod A. S k u bi c. »Kmetska zveza« je bojna zveza. Liberalci ne dajo ljudstvu pravic, zato si jih je treba izvojevati. Indirektni » in krvni davek, ki ju nosi najbolj kmet, mu dajeta pravico, da zavrača ugovore gospodujo-čili stanov. Koliko pa nosi danes kmet tudi nepotrebnih davkov, n. pr. za gledišče! Kako zaničujejo kmeta, kaže zgodovina ribniške šole, kjer 50 kmečkih glasov proti 17 gosposkim ne upoštevajo in se ne ozirajo na podpise 500 posestnikov. Govornik dokazuje potem, kako so vse liberalne zahteve v škodo kmečkemu stanu: Napadi na cerkev, razpo-roka, sežiganje mrličev itd. Ce »inteligenca« pravi, da jo hočemo zatreti, se naj le potolaži; kar je prave inteligence, naj pristopi na našo stran, pa ji ne bo nič hudega »Kmečka zveza« pa se bo borila do zmage! (Krepko odobravanje.) Krošniarji. — Deželni odbor. Poslanec Jaklič se ozira na pritožbe proti deželnemu odboru. Cujc, da župani n« dobč odgovora od deželnega odbora, a tako sc godi celo poslancem. Jaklič se jc obrnil do deželnega odbora zaradi krošnjarskih doklad. Dežeini zbor je sklenil, da se krošnjarjem povrnejo neopravičeno plačane doklade. A do maja meseca jih niso še povrnili. Na vprašanje, kdaj jih krošnjarji dobe, ni odgovora. Seveda, če so od štirih deželnih odbornikov trije državni poslanci, v Ljubljani pa ostane edino le tak priden delavec, kakor je Peter Grasselli, potem se ni čuditi; da dela deželnega odbora ne napredujejo. G. S k u b i c naznani, da se k r oš -n j a r s k e doklade vkljub sklepu de že! nega zbora še naprej pobirajo. Navzoči krošnjarji to p o t r j u je j o in ogorčeno oporekajo proti takemu ravnanju. V spomin Jbžefu Jegliču. Dr. Lampe omeni, da ta čas, ko tu zborujejo kmetje, pojejo v Ljubljani pogrebni zvonovi prvemu ravnatelju »Zadružne zveze«. Dolžnost kmetov je, da stoje kot en mož za svojimi društvi, ki so najboljša, trdnjava kmečkega stanu. Iz življenja Jožefa Jegliča pa tudi razvidimo, kaki možje spadajo v našo organizacijo. Od vsakega moža, ki vstopi v našo orga-zahtevamo najprej poštenja. Za pošteno stvar se morajo boriti pošteni ljudje s poštenimi sredstvi. Bodi kdo še tako izobražen in spreten, če nima poštenja, ga ne rabimo — naj gre k liberalcem! Potem je treba v naši organizaciji velikega p o t r p 1 j e n i a. Nič trajnega se ne zgodi na mah. Leta in leta se je treba mučiti, preden zašije zaželeni vspeh. Veliko razočaranja in žalosti mora prestati, kdor se posveti ljudski organizaciji, a če potrpi in iz ljubezni do ljudstva vztraja pri svojem delu, pa gotovo tudi zmaga. Naši možje morajo biti požrtvovalni. Kdor misli, da bo zase dosegel osebnih koristi, če pride k nam, se jako moti. Tak naj kar gre k liberalcem! Naša organizacija ne trpi v sebi sebičnosti. Njen namen je, da dvigne moč vsega našega ljudstva, in temu delu se mora umakniti zasebna korist. In tudi v resnici se imamo za vse vspehe zahvaliti požrtvovalnosti onih mož, ki so posvetili svoje moči nesebičnemu ljudskemu delu. In slednjič je treba poguma, mnogo poguma! Mnogo je mož, ki so v srcu popolnoma naši in gredo na tihem tudi z nami, a nimajo •poguma, da bi stopili ga bojišče. Kdor se po-šveti naši organizaciji, mora biti" pripravljen na vsako preganjanje. Blatili mu bodo čast, podtikali mu vse slabe stvari, sramotili ga po časopisih, tožili in ovajali kot hudodelca, in kadar bo sam vse svoje žrtvoval, ga bodo preganjali kot sleparja. Tudi Jeglič je to izkusil, in vsi, ki delamo na polju ljudske organizacije. A pogum zmaguje in poštenost se slednjič vendarle pokaže, obrekovanje pa sramotno propade. In če mrtvaški zvonovi enemu izntcd nas pozvone k pogrebu, gledamo še vedno z jasnim licem v bodočnost, ker ravno iz naše kmečke organizacije raste vedno več mož, ki bodo krepko nadaljevali ljudsko delo. Našemu Jegliču pa slava! (Glasn: slava-klici.) Liberalizem na kmetih. Kaj je liberalizem pri nas? Zela bi se motil, kdor bi iskal za njim učenost, naprednost, omiko, inteligenco ali kaj takega. Označujeta ga dve lastnosti: Ošabnost in sebičnost. Gospoda se najprej prevzame in začne zaničevati preprosto ljudstvo. Neče ž njim v cerkev, hoče imeti drugo, bolj gosposko vero, in to je začetek odpada. Liberalec na kmetih tudi odpade od ljudstva ali ga hoče vladati najprej iz ošabnosti. V bistvu liberalizma je pa nadalje zlasti sebičnost. Liberalizem na kmetih gospodari povsod še tam, kjer je kaj oderuštva, in ker ljudska organizacija ravno to osebno ko-ristolovstvo najbolj preganja, odtod besno sovraštvo liberalcev proti nam. Tudi pri deželnem gospodarstvu se kaže liberalizem v tem, da gleda najprej na osebno korist liberalnih bogatašev (užitninski zakup, zavarovanje, lovski zakon itd.). Zato jc pa v interesu vsega ljudstva, da se liberalizem čimpreje izžene iz javnega življenja. »Kancelparagraf«. Liberalci mislijo, da bodo Slovensko Ljudsko Stranko uničili, če duhovnikom vzamejo svobodo besede na prižnici. Pa se zelo motijo. Saj mi ne organiziramo stranke s prižnice, ampak tukaj na sredi vasi pod milim nebom. In če bi duhovnikom vsem tudi zunaj cerkve usta zamašili, pa bo na tisoče kn^etov na glas vpilo ravno to, kar mi zdaj govorimo. (Odobravanje.) Kmetje na katoliški shod v Ljubljano! Slednjič povabi dr. Latnpe kmete na katoliški shod, ki se bo vršil zadnji teden avgusta meseca. Drugi slovenski katoliški shod je ustvaril agrarni program za Slovence in po njem se razvija zdaj kmečko zadružništvo. Pa treba je, da se naše kmečko ljudstvo pokaže v vsej svoji moči. Ce bo zbranih v Ljubljani na katoliškem shodu na tisoče mož vseh stanov, tedaj se bo med njimi tem bolje poznala ogromna večina kmečkega ljudstva, ki bo z gromovitim glasom izreklo svoje misli na shodu. Vladajoči krogi kmeta ne poznajo in nimajo niti pojma o njegovih potrebah in težavah. Zato pa pridite kmetje v Ljubljano, da pokažete vsem, kdo ste in kaj hočete! Prepričani smo, da bo tretji slovenski katoliški shod zopet dal novo moč naši kmečki organizaciji. Torej konec avgusta v Ljubljano! (Dobro! Pojdemo!) Zaupnica Slovenski Ljudski Stranki. Predsednik gospod Š k u I j nato zahvali poslance Slovenske Ljudske' Stranke in jim izreče zaupanje z željo, da krepko vztrajajo v borbi za ljudske pravice. Zborovalci so navdušeno pritrdili zaupnici Slovenski Ljudski Stranki. Iz drugih krajev Dolenjske. d Zagorje ob Savi. Občinske volitve so se vršile v soboto dne 19. maja. V 3. razredu so se liberalci, kolikor jih je, zvezali r, sodnimi demokrati, pa so v bratskem objemu vsi skupaj pogoreli. Na vsak način so hotclt spraviti v občinski odbor vsaj Cobala in Koprivca. Pa ni šlo. Cobal je dobil 76 glasov, Koprive ie 63. Njim nasprotni pa 98 do 128 glasov. Oba, Koprive in Cobal sta si vsak po svoje želela splezati na županski stolček. Ta pa je bil previsok, tako, da sta si oba skupaj zobe polomila. — Natančnejše poročilo pride prihodnjič. Za danes samo še to, da jc ta Iju-beznjiva liberalno - socialdemokraška sloven-sko-neniška zveza volila samo enega kmeta nasproti 4 poštenim kmetom. d Strela v cerkvi. V dragarsko podružnico na Travi je 19. maja silno močno treščilo. Strela je napravila grozno razdejanje. Razdrobila je vse ženske klopi. Vrgla je vun z bangerji vred ccrkvena vrata in ona pri zvoniku in zakrstiii. Šipe v oknih je razdrobila na drobne kosce in jih razmetala daleč na okrog. Iz cerkeve je šinila na mnogih krajih skozi zid in pustila luknje za seboj. Podrla je tudi kos škarpe okrog cerkve. V hlevu sosedne hiše je ubila tudi enega vola in pri drugih dveh pobila nekaj šip v oknih. Cerkev ' je zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici. d V Polšniku bodo binkoštni pondeljek ob 10. uri trije zakonski pari obhajali svojo zlato poroko: Jurij in Ana Dolar iz Gornjega Polšnika, Janez in Jera Dolinšek iz Gorenjih Tcp in Andrej in Jožefa Kadunc hDolenjih Tep. Kaj ne, redka, a častitljiva ^'ovesnost. Bog živi in blagoslovi vse. d Iz Zelimlja. Letos ie kebrovo leto. Pri nas imamo toliko teh nepovabljenih gostov, da zvečer letajo po zraku kakor čebeini roji. Naiprvo so sc naselili po vrteh na češpijevo drevje, potem pa v bližino gozda. Na solnčnem kraju jih jc toliko, da je mlado drevie kar pri-pognjeno pod njimi. Ako človek pride na do-tično mesto, ga kar strah preleti, Ko to ogleduje in si misli, kaj bode prihodnje leto, ko se zarede črvi na njivah, vrteh in travnikih. Ali posamezni posestniki si v tej zadevi pomagati ne morejo, ako nabere eden dva mernika teh škodljivcev, drugi pa nič. Pričakovali smo vedno od višjih oblasti razglašenega ukaza, da mora vsak posestnik nabrati pod kaznijo vsaj en mernik tc živali. Ali vse zaman. Za kmeta sc nihče ne zmeni razun daviasta! Noben orožnik ga ne bo smel ukleniti. -iudje božji! Kaj nima uški Bratina najlepši alent za sodnika tam doli kje na turškem? škoda, da sultan Abdtil Hamid ne ve zanj, »recej bi ga naredil za pašata s tremi konjskimi repi. n Kako je bil pred leti razpoložen uški vo-ivnl imenik? Bližale so se občinske volitve n razpoložen bi imel biti volilni imenik. Nabavili so imenik, v katerem je kar mrgolelo evolilcev, kdor pa je le malo dišal po kleri-alizmu, zanj v imeniku ni bilo prostora. In aj je nasvetoval »pravični« Bratina? Skrijte nenik in prišel bo, da si ga ogleda zdaj ta, daj oni, pa recite: Gospodarja ni doma, ne eino, kam ga jc djal, pa bo šel. In refe se je odilo tako in Vršile so se volitve, pri kateri 0 baje volili celo mrtvi in očka Bratina so nšli do veljave in županske časti! Vidite, "dje božji, znati se mora, pa se pride do moči 1 veljave; kdor pa nič ne vaga, ta ne zmaga i ostane suženj vse svoje žive dni. n Poziv vipavski duhovščini! Naznajeno •■.da prideta v kratkem v Vipavo dr. Fcrjan-[c s kravjim zvoncem,in pa dr. Tavčar s količkom, ki zadaj piska. Vipavski liberalci so pa pobožni ljudje, oni ne molijo samo pri sv. maši za vrati pobožno sv. rožnega venca, ampak hodijo celo k litanijam. Zato pa glej ti, vipavska duhovščina, da oznaniš ono pomembe-polno nedeljo litanije gotovo še pred eno uro popoldne, da bodo mogli pobožni liberalci se jih udeležiti, da bodo potem bolj pobožno lahko poslušali kravji zvonec in pa konjička, ki zadaj piska. % n Jernej Zorž je še vedno krajni šolski nadzornik na Slapu. Vsi Slapcnci so ponosni nato pa veseli in srečni, da imajo tako učenega in prebrisanega šolskega čuvaja. Vzredili bodo same dohtarje ali vsaj penzionirane žandarje. n Vipavski špital jc pa žalosten, nikogar ni, da bi ječal v njem. Še miši ne marajo stanovati v njem, ker se boje, da ne bi potonile. Mislili in upali smo, da bo vsaj Božič zbolel, da ga bo boben »ferderbal«, pa je' bila prekratka obštrukcija. Pa ima res smolo ta naš špital! Štajerske novice. Celjska »Domovina« in volitve. Nikdar še ni ta liberalni časopis, ki je pa dosedaj skrival svoj liberalizem, tako očitno kazal svoje barve nego sedaj za časa državnozborske volitve. Voditelji politike Slovencev na Spodjem Štajarskern so celjski obrtniki. Ti imajo tudi glavno besedo pri »Domovini«. V Celju se je moral vršiti zadnji zaupni shod, na katerem so postavili zoper voljo liberalcev z večino glasov dr. Korošca za kandidata. Cas volitve je bil, Nemci so agitirali za svojega moža po vseh listih. »Domovina« je pa molčala kot grob, niti priporočila ni slovenskega kandidata. Ali je to pošteno? Prišle bodo še kmalu druge volitve. Takrat bo upila »Domovina«, naj gre katoliško ljudstvo v boj za celjske advokate, ki bi bili radi poslanci, ali bi bilo kaj čudnega, ako sc tudi naše ljudstvo takrat obnaša tako brezskrbno in malomarno nego se je celjska »Domovina«. Prav bi vsekako bilo. V Šmarju-pri Jelšah se je vršil 20. t. in. shod županov, občinskih svetovalcev in odbornikov šmarskega okraja. Navzoča sta bila urednik »Domovine« študent Špindler in tainik celjskega okrajnega zastopa g. Kušec, ki je porabil to priliko, da je strastno agitiral zoper dr. Korošca in za Rebeka. Pri sv. Lenartu v Slov. Goricah se je vršil 27. t. m. v »Narodnem domu« shod slovenskih županov lenarškega okraja. Slovenci v Gradcu so vprizorili 27. t. m. veselico s petjem in taniburanjem ter gledališko predstavo »Eno uro doktor«. Društvo Domovina, ki je napravico to veselico si sme častitati na vsestranskem napredku, ki ga je doseglo v kratkem času, odkar obstoji. Pročodrimovci v Mariboru. Nikjer nima gibanje proč od Rima toliko sadov nego v tem nemčurskem mestu, tu jih je največ odpadlo in se vedno še ponavljajo taki odpadi v protestan-tizem. To je znamenje, da je nemško ljudstvo tu jako izprijeno. Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila 19. t. m. v bližini železniške kurilnice v Zidanem mostu. Na strmini se je utrgala velikanska skala, ki je padla z gromečim bobnenjem na levi železniški tir ter relje čisto skrivila in pokvarila. Zvalila se je potem čez desni tir in padla v Savinjo. Nekaj minut za tem se je imel tam pripeljati mimo od Dunaja brzovlak. Železniški čuvaj je pravočasno opazil nesrečo, in tako odvrnil strašno nesrečo. Na Poličkcm so bili okrog 17. maja hudi nalivi in povodnji. Novo mestno uro bodo konečno le dobili Celjani na stolpič mestnega urada. Dosedanja ui za nobeno drugo rabo kot za staro šaro. Slovenski liberalci zvezani z Ncmškutarji. Gonja slovenskih štajerskih liberalcev katero je podpiral »Slovenski Narod« v Ljubljani zoper državnozborskega kandidata dr. Korošca, » katerega je postavil zaupni shod v Celju jc bila že ostudna. Dan na dan so ga napadali v dolgo veznih člankih. Ljubši bi jim bil nemškutarski Vračko nego slovenski duhovnik dr. Korošec ki si je stekel na narodno gospodarskem polju že mnogo zaslug. Toda niso jim bili ti napadi še dovolj. Dne 19. t. m. se jč vršil v Gornji Radgoni nek sestanek slovenskih liberalcev z narodnimi odpadniki, ncmškutarji. Pripoveduje se, da so sc dogovorili, da se hočejo v slučaju ožje volitve medsebojno podpirati. Žalostno jc to, da se vežejo ljudje, k: imajo polna usta narodnosti na jeziku z narodnimi sovragi. . In taki ljudje se potem vsiljujejo za voditelje slovenskega ljudstva. Koliko kandidatov je bilo za V. kurijo? Oficijelni slovenski kandidat je bil dr. Korošec, ki je tudi zmagal. Nemci so imeli Vračkota, slovenski liberalci župnika Vodtiška, naduči-telja Slomšeka in ključavničarja Rebeka. Slomšek je storil najpametneje, ker se je pravočasno odpovedal. Koroške novice. Odlikovanje. 19. maja je priredilo puŠ-karsko strelsko društvo v Borovljah g. Petru Wcrnigu, c. in kr. dvornemu izdelovatelju orožja, veličastno bakljado in ob tej priliki so mu izročili na slovesen način diplomo s katero so ga imenovali za častnega člana. G. VVcrnig je odločen Slovenec, zato nas tembolj veseli to odlikovanje. V korist beljaškega društva »Drava« bo priredil 24. junija ljubljanski »Sokol« veliko kresno veselico. Za župana v Celovcu so mestni očetje zopet izvolili .lulija Neuner. V Velikovcu je priredilo 20. t. m. »Katol. pol. in gospodarsko društvo« za koroške Slovence javni shod, na katerem so govorili gg. Dobrove, Aruljc in Ekar. Bilo je navzočih nekaj socialnih demokratov, ki so mlatili prazno slamo. Shod bo rodil gotovo lepe sadove pri bodočih volitvah. Romanje na sv. Višarje se začne letos dne 24. maja in traja do 7. oktobra. — Božjo pot bodo oskrbeli čč. očetje iz reda sv. Frančiška kranjsko-štajerske provincije. Sv. oče Pij X. so z brevom dne 24. aprila 1903 za sv. Višarje podelili sledeče odpustke: 1. Popolni odpustek na katerikoli dan v letu, na katerem krščanski verniki priromajo, zakramente sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vredno prejmejo ter na namen sv. očeta molijo. 2. Odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem krščanskim vernikom, kateri so s skesanim srcem predpoldan pri sv. maši ali pa pri večernicah. 3. Odpustek 300 dni vsem krščanskim vernikom, ki na katerikoli dan sv. Višarsko cerkev obiščejo in pred podobo čudodelno molijo. Vsi ti odpustki se morejo darovati tudi vernim dušam v vicah. Potem je dobil č. g. župnik z brevom Pija X. dne 15. septembra 1905 oblast vernikom, ki v procesiji priromajo, podeliti po pridigi in pod navadnimi pogoji papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Zato se prosi, da bi se procesije poprej naznanile župnijskemu uradu v Žab-nicah. Slednjič sc bodo tudi blagoslovile različne svetinje (rožni venci, skapulirji, podobe, križi itd.) in z vsemi dotičnimi odpustki obla-godarile. Primorske novice. n Imenovanja. Preč. gosp. Josip Pavle t i č, župnik in dekan v St. Petru pri Gorici je imenovan od prevzv. g. knezoškofa za kanonika goriškega prvostolnega kapitoljna. — Na izpraznjeno župnijo Št. Viške gore je pre-zentirau za župnika č. g. Henrik P e t e r n e I, doslej župnik v Jagerščah. p Umrl je v petek 18. maja v Trstu veleč, gosp. župnik pri Sv. Mariji Veliki Jožef R u-d i n. Rojen je bil v Prvačini, bil je mirnega iu tihega značaja ter zlasti milosrčen do siromakov. Naj v miru počiva! p V Vrtovini so našli obešenega 35Ietnega gospodarja Jožefa Lazar. Domači prepir radi premoženja mu je zmešal pamet. p Škandal v Gorici. Pretečeni teden je izvršil policijski svetnik Cotin na stanovanju nekega državnega uradnika preiskavo in je odnesel s seboj polno vrečo raznih pisem in listin. Zdi se, da so prišli tako na sled raznim goljufijam. p Reški guverner postane grof Aleksander Nako. p V Kvarneru se je pojavil zadnji čas morski pes. p V Trstu se je 27. maja slovesno blagoslovila zastava 1. vojaškega veteranskega društva. Iz Ljubljane se je odpeljal poseben vlak za nenavadno nizke cene. Slovesnost je bila jako lepa, udeležba ogromna. p Goriška zveza gospodarskih društev in zadrug bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 7. junija v svojih prostorih v ulici Vet-turini hiš. št. 9, I. nadstropje. p V Batah smo slovesno blagoslovili v nedeljo 20. maja kipa Matere Božje in sv. Ki-rina. Prvega so nesla med slovesnim zvo-nenjern in pokanjem topičev dekleta, drugega pa mladeniči v cerkev. p Bolnike, ki imajo kako nalezljivo bolezen bodo prepeljavali odslej s posebnim vozom, katerega je naročil goriški magistrat. p Kapucln p. Kajetan in socialni demokrat Marangoui na Reki. Znani socialist Mara u-g o n i je povabil na javen dvogovor kapucina P. Kajetana, in sicer v reško gledališče. — P. Kajetan je sprejel ponudbo. Dvogovor je bil dne 15. t. m. Gledališče je bilo ta dan ob določeni uri natlačeno do zadnjega kotička. Najprej je govoril Marangoni. Ponavljal je že stokrat rabljene besede o krščanskih socialcih, o »klerikalcih«, o duhovnikih, ki molze'j ljudstvo, o papežu Leonu XIII., o katoliški .-erkvi itd. Ko je končal svoj govor, začelo mu je par navzočih socialistov ploskati. Občinstvo je bilo mirno. Tu vstane P. Kajetan in reče na glas: Gosp. Marangoni, prosim za besedo! Na te besede oglasi se na tisoč grl: Zivio P. Kajetan! Dajte njemu besedo! Njega hočemo slišati! Skromni kapucin stopi v svoji revni in že obrabljeni obleki na oder. Od vseh strani mu zadonijo burili pozdravi. Ko sc je ljudstvo vmirilo, začel je mirno, priprosto in stvarno pobijati točko za točko. Pri vsakem stavku se je moral vstaviti, ker mu je živahno ploskalo in čestitalo vse zbrano občinstvo. Ob koncu njegovega govora ni hotelo biti konri drugi boni pa poročil en slovenski par. — Sedaj naj Pa še kdo reče, da nismo napredni! Ne vemo, kaj nam prinese bodočnost, vendar »dum spiramus, speramus«. Zdi se "leni in drugim, da je bila tukajšnja katastrofa (telo božje roke. Mesto, — dasi večinoma katoliškega značaja— bilo je prepolno greha m preveč razuzdano: to vsak priznava. A sedaj? — O quam desolata sedet civitas plena Populo! Katastrofa 18. aprila presega v svoji ogromnosti po mojih mislih požar Rima pod Neronom, presega opustošenje Jeruzalema; M ie bila zguba Pompejev in drugih vasij v Primeri z zgubo velikega svetovnega mesta s<>n Francisko! — Delo človeških rok je bilo razdejano, ali delo božjih rok ostane. Seveda Potrebujemo pomoči, in čast Amerikaneem, dobivamo jo. Tako se je tudi meni milo storilo, da ste se, Vi elevelandski Slovenci, v Vaši cerkvi spomnili svojih trpečih sobratov na obalih daljnega Tihega morja. Petindvajset dolarjev, ki si mi jih Ti, Father Kerže, poslal v imenu svojih faranov, je prišlo jako prav nekaterim slovenskim družinam, ki so izgubile vse svoje imetje. Lepa hvala Tebi in Tvojim faranom za poslani denar in Bog Vam po-vrni! Srčnim pozdravom ostanem Tvoj prijatelj Franc Turk. K dolenjskim novicam. Iz Vlšnjegorskega okraja. Zakrament sv .birme so delili te dni po naši dekaniji prevzvišeni knezoškof. V vseh farali, začenši od Šmarja, Št. Jurja, Kopanja, Žalne itd. do Višnjegore, Št. Vida in Zatičine, sprejemalo jih je ljudstvo z največjim navdušenjem. Povsod vse polno slavolokov, napisov in vencev, prisrčni pozdravi in nagovori. Vse je pričalo o neomajanem zaupanju in prisrčni ljubezni našega vernega ljudstva do ljubljenega nadpastirja. Zidanje nove šole v Višnjigori polagoma napreduje. Bilo je že veliko hrupa in Očitanja ker je bil prišel ukaz da se mora vse zidanje podreti. 1'oda končna temeljita priiskava ve-ščaka je irokazala, da je zidanje dovolj močno. Upamo, da bode nova šola kmalu pod streho Kukovičje jajce je znesel v »Narod« z dne 15. t. m. neki, semkaj privandrani »škric« kakor ljudstvo nazivlje take junake. Podtaknil ga je tja doli v Krško jamo, a pozna se takoj čigavo je. On smeši in grdi vse one zavedne može, ki so odposlali znano brzojavko na sijajni shod S. L. S. Liberalno kliko zlasti peče stavek: »Poslanci naši, nevstrašeno v boj!« Ljudstvo je za Vami! Med podpisanci ni nobenega šnopsarja, še manj analfabeta, mogoče se le te.vrste ljudje dobijo pri vaši bandi Zastopane so štiri občine, ne le »revna Draga« ki ima pa več prebivalcev kot Višnja gora, temuč tudi občine Polica, Leskovec in Višnja gora. Naše liberalce si pa tudi nekoliko oglejmo. Pribijemo da ni med kolovodji nobenega domačina, ampak so sami privandranci. Eden je suspendiran učitelj, ki je mladino tako čudno podučeval da so ga vsled nenravnih predavanj ženske z barkljami iz šole-spodile. V svoji rodbini je imel 3 nezakonske otroke. Drugi je znani alkolholist, zakotni pisač in glavni agitator liberalcev. Hoče biti tudi c. kr. kancelist, a še tega ne ve, da izročilno pogodbo sme le notar napraviti, ne pa tak učenjak. (!) Da se pojasni liberalcem, ali je ljudstvo za svojimi na brzojavki podpisanimi možmi, ali za zgoraj opisanim čukom, navedemo le zadnje volitve v državni zbor v splošni kuriji. Polica: dr. Šusteršič, 142, Jelene 0, Leskovec: dr. Šusteršič 47, Jelene 0, Draga: dr. Susteršič 34, Jelene 1, Višnjagora z okolico: dr. Šusteršič 99 in Jelene 15 glasov. Za kom je ljudstvo? Ta zakotni pisač, ki ubogega kmeta (Križkavas) le pri eni zakotni pogodbi odere za 24 K naj sramoti naše domače ljudstvo? Kdo pa jc on? Je li ljudstvo za njim? Drobtlne. Velikanska kača je tišla iz v K jrneuburgtt se mudeče menaierijc. Do zdaj ie še niso našli, in zato so povsod nabiti lepaki ki opozarjajo ljudstvo na nevarnost. Tisti, ki jo vjame živo ali mrtvo, prejme 500 K nagrade. Ženska volilna prav|ca na Angležkem. Iz Londona poročajo: Ministerski predsednik Sir Henry Campbell-Bannerman je sprejel 19. maja deputacijo žensk, ki mu je predložila svoje želje za žensko volilno lrtavicov Angliji. Šef kabineta ni obljubil ničesar definitivnega in ^ je tolažil deputacijo z bodočnostjo. Ženske so pa spremljale odgovor z dolgotrajajočim in jeznim žvižganjem. Nova iznajdba. Neki nemški pomorski častnik je iznašel način, po katerem bo ob priliki vojske lahko ladjo zaviti v posebno in zelo dalekosežno meglo. Tako bo ladja za sovražnika nevidna in varnejša pred torpedov-katni. Umoril 33 žen. V Maroškem mestu Ma-sakežu je umoril neki črevljar 33 žen. Pred sodnijo trdi, da jih je unioril zato, ker ga je jezilo lahkomišljeno žensko življenje. V njegovem stanovanju so našli 25 ženskih glav in v nekem drugem skladišču še 16. Plin izpodrine elektriko. Ko so določevali razsvetljavo za Oksfordsko cesto v Londonu, ki je za promet zelo važna, se je odločil mestni finančni odsek londonski za plin. Tako izpodrine torej plin elektriko. Dvanajst let stara deklica umorila svojega brata. V Frankobrodu na Meni je 12 let stara deklica zakonskih Jules zadavila svojega 10 let starega bratca in ga potem vrgla v vodo. Smrtni boj.je trajal več ur, ker je deček vedno hotel rešiti se na breg, deklica ga je pa suvala v vodo z nekim drogom. Deklica noče povedati vzroka strašnega dejanja. Najbogatejši otroci na svetu. V neki londonski institut so dospeli nedavno vnuki pokojnega milijonarja maršala Field. Pripeljala jih je mati tja v šolo. Dva dečka sta in ena deklica in stari oče jim je zapustil 30 milijonov. Vendar stoji v oporoki, da se jim denar izplača šele takrat, ko bodo stari po 50 let. Do tedaj pa morajo živeti kar najpriprostejše. V desetih urah iz Nevv Yorka v Čikago. Sedanja železnica vozi iz Cikage v New Yoik 24 ur. Zdaj mislijo zgraditi električno železnico, ki naj bi prevozila isto pot v desetih tirali. Ženska — profesor na visoki šoli. Na visoki šoli v Parizu je imenovana profesorjem kemije gospa Curie, vdova profesorja Curie, ki je zavzemal pred njo isto mesto. Nemški katoliki nameravajo, če bo mogoče, leta 1907 prirediti v Berolinu s oj kongres. Ta načrt bodo predložili na letošnjem kongresu, ki bo v Rssenu. Vplivi potresa na studence. Iz Oaklanda poročajo: V Paraiso studencih postaja voda vedno toplejša, odkar se je pojavil potres v tej deželi. Takoj po potresu se je toplina vode zvišala za osem stopinj, sedaj je pa toplina zvišana nad sto stopinj. Potresni sunki so tudi odprli dva nova studenca v Montrose okraju. Voda v teh studencih je nenavadno mrzla. Ako ne bode komu preveč, naj omenimo, da se je eden teh studencev pričel ravno pod nekim salonom. Nesreče po ameriških železnicah. Tekom oktobra novembra in decembra je trčilo na ameriških železnicah 2077 vlakov in iz tira jih je skočilo 1645. Ob življenje je prišlo 1109 ljudi in drugih 17.118 je bilo ranjenih. Materialna škoda znaša sama 15,000.000 kron. Vsega je kriva zanikernost uradnikov in tudi to, da zavzemajo zelo važna mesta malo ali nič izučeni ljudje. Skrivnostno odvedenje. Iz? Peterburga se poroča: Delavski vodja Ušakov je sedel v neki prodajalni sredi mesta pri svojih prijateljih. Nenadoma ie stopil v sobo neki človek in mu rekel, da ga na ulici nekdo pričakuje. Ušakov je šel takoj na ulico, kjer ga je prijel neki policijski častnik, ga šiloma spravil v voz in se ž njim odpeljal. Zavese v vozu so bile spuščene tako, da sc ni videlo, kod sc vozijo. Na neki t mali železniški postaji so stopili vvlak. Drugo jutro so prišli v neki kraj, ki je bil Ušaku neznan. Tam so Ušaka zaprli, in ko je poskusil uiti, so ga stepli in vrgli v ječo nazaj. Nazaduje se je Ušaku beg posrečil. Ušakov trdi, da so bili njegovi preganjalci revolucionarji. Hišo, ki bo zdaj najvišja na svetu, zida v Nev .lorku društvo »Singer Manufakturing«. Visoka bo 182 111 in imela 40 nadstropij. Čevljarji proti viečkam. Nemški čevljarji nastopijo proti nošenju vlečk po ulicah. Zato imajo zelo pameten vzrok. Ko bodo vle-čke odstranjene, bodo dame mnogo bolj pazile na svoje obuvalo in ne bodo nosile zakopanih črevljev. Buffaio Bili v Parizu. Prava ameriška zgodba se je dogodila v Parizu ko je ondi gostoval Buffaio Bili, James Wittson iz Deven-tera (Amerika) član Buffalove družbe se je peljal na krovu omnibusa. Naenkrat je opazil, kako je mlekarski voz nekoga povozil in nato na vso moč bežal pred preganjalci. Wittson je privlekel takoj na dan svoj revolver in ustrelil z njim dvakrat na konja, ki je dirjal z vozom. Konj je takoj padel in ljudem je bilo lahko prijeti kočijaža. Seveda so tudi Wittsona prijeli, a ker je takoj plačal odškodnino za ubitega konja, so ga izpustili. Za Buffaio Billa je bila to seve nova reklama. Da bi svojo ženo zastrašil se je obesil 74letni delavec Oto Bohnsack v Berolinu. Prišel je pijan domov in žena mu je rekla naj gre spat. Nato je odšla v kuhinjo, Bohnsack pa se je obesil z namenom, meneč, da se bo lahko odvezal, da jo prestraši. Ko je prišla žena nazaj je bil že mrtev. Obvisel je in si ni mogel pomagati iz zanjke. , Nepoboljšljiv. Petič se je oženil v Klochu tesar Golhmann. Od prve njegove poroke je šele 15 let. Vsled velikih nalivov ie poplavila v okraju Colena na Italijanskem voda skoro cel okraj. Hiše so se porušile in naliv je odnesel s seboj mnogo dreves in travnikov. Več oseb je utonilo. Po poljih leži blato meter na debelo. Vse ceste in ulice so pod vodo. Kopati so morali odvodne kanale. Škoda je silno velika. Narodno gopMro. O reji možakov. (Konec.) V moževem telesu je tolšča, je tudi gorkota. Njegovo telo ima okoli 30 stopinj gorkote, kri seveda še mnogo več, okoli 38 stopinj. Zato je treba naprej in naprej nakladati v peč, namreč v usta toliko kuriva, da obdrži telo svojo gorkoto. Vsak mož potrebuje tedaj, cenjena gospodinja tudi hrane za kurjavo, premoga. Izvrsten premog v ta namen je škrob v krompirju, sladkor v kavi, sladkor v grozdji in jagodah, dalje riž, slanina, presno in kuhano maslo, mast. Kdor vživa te stvari, ne pridobi ne betve mesa ali krvi, pač pa gorkoto in maščobo. Kdor bi vžival le take reči, bi moral umreti." Če pa kdo ne dobi vase nič take hrane za kurjavo, tedaj vzame narava maščobo in meso lastnega telesa in ju sežge v njem, dotični človek pa shujša pri tem. Ako gospodinja postavlja na mizo preveč krompirja, slanine, masla in maščobe sploh, toliko, da narava ne more vsega porabiti za kurjavo, tedaj se nareja iz preostanka v telesu maščoba, ki se nabira v trebulrn okrog črevesja, jeter, ledvic in višje okrog srca i. t. d. Taki ljudje dobijo velike trebuhe in so pomilovanja vredni, kajti tolšča ovira gibanje mišičevja in sploh vse življensko delovanje. Dobijo se sicer še tu in tam možje, ki se trkajo po rejenih trebuščkih, toda to so pravi Kitajci, ki ne sodijo v 20. stoletje. Prešičke krmimo tako, da se jim nabira mast pod kožo, ravno tako pitavne vole, toda pitavni vol je preklicano slab orač, ker nima moči in rejeno maščobno prase je tako revno sirote, da niti vstajati več ne more. „Šnops", ki ga zlivajo mnogi slovenski možici v toliki meri vase je tudi kurivo, petrolej, toda smrdljiv, strupen. Od šnopsa ne pridobi noben možic niti toliko mesa, niti toliko moči, kolikor ga je za nohtom črnega. Šnops je zvita kurjava; najpopreje se pivcu dozdeva, da ga za hipec blažestno pogreje, a le zato, da ga pusti kmalu na to toliko bolj mrzlega. V mrzlih krajih na visokem severu, blizu tečajev zemlje, morajo ljudje vživati mnogo masti, ribjega olja, tolščobe od morskega psa, kajti njihovo telo potrebuje več kurjave od našega, ki sedi pri lepo zakurjeni peči, dočim zunaj drevje poka od mraza in se delajo na oknih ledene rože. Naši hlapci in delavci imajo po zimi radi kosec slanine li kruhu, kajti tudi ti potrebujejo drva v žile, da jih ne zebe in da jim ni treba kuriti z lastnim mesom. V moževem telesu je tudi voda. Mali pobič ima tako-le počez 87 odstotkov vode v sebi, to se piavi, ako bi postavila ti, ljubeča mamica, sinka na vago in on bi tektal ravno 100 funtov, tedaj bi bilo v teh 100 funtih 87 funtov vode, ostalih funtov fantiča pa tvorijo koščice, meso, maščoba itd. V mesu samem je zopet okroglo 3U vode, to se pravi, ako kupiš pri mesarju v soboto 100 funtov mesa, je v resnici mesnine v njem le 25 funtov, ostalih 75 funtov pa je čista voda. Pri mleku ni veliko bolje, v 100 litrih mleka je 87 do 90 litrov vode, v 100 funtih kruha 40 funtov, v sočivju in sadju 80 do 90 v pivu 90 funtov vode. Tako, velespoštovana Slovenka, to zdaj večkrat preberi, tolikokrat, da ti bo vsa stvar jasna. Ko boš to dobro umela, nama tudi ne bo težavno, v kuhinji na pravilen način sestaviti in pripraviti hrane za moža. To pa storiva drugič. Za danes samo ponovimo, da potrebuje mož: vode, beljakovine ali proteina, hrane za gorkoto ali kakor pravijo učenjaki „ogljenčevih vo-danov", slednjič nekaj apna in fosforja in troho železa. Za danes vam voščim „Bog blagoslovi! k vašemu kosilu, samo skrbite, da v njem ne bo manjkalo nikoli apna, tolšče, beljaka, kuriva, vode, pa tudi nikoli: Oče naš itd. Fr. P. zo smeh ln broteb los. Na ladji. Ob hudem morskem viharju prileti sluga k kapitanu, ki je bolan ležal v kaiuti in preplašen vzklikne: »Kaj bo, kaj bo! V hudi nevarnosti smo, mornarji strašno preklinjajo.« »Dokler kolnejo«, odvrnil je kapitan mirno, »še ni nič hudega, le kadar začnejo moliti, takrat bom vedel, da je res huda nevarnost.« Na sejmu. »Konj, ki sem ga od vas kupil neče nič jesti.« Mešetar: »Hvaležni bodite, zJaj ko je krma tako draga.« V šoli. Učitelj (učencu): »Kako ti je ime?« Učenec: »Ne vem.« Učitelj: »Kako ti pa največkrat pravijo doma?« Učenec: »Prinesi en frakcij »grenkega«.« Vzdih. Pijanec: »Ako bi imel denar, ki sem ga že zapil, kako bi lahko pil. Satn. Sodnik: »Ali ste sami izvršili tatvino?« Tat: »Čisto sam, ej veste, dandanes je težko dobiti poštenega pomočnika.« Olikan ropar. Ropar (popotniku v gozdu): »Prosim Koliko je ura?« Popotnik (pogleda na uro) »Devet«. Ropar: »Dobro, da pa ne pozabim koliko je, mi dajte uro.« I11 popotnik jo jc moral oddati. A. »Kako se moreš tako grdo napiti. Še živina ve. kdaj ima dovolj.« B. »O kadar jaz vodo pijem, tudi vem kdaj imam dovolj. V uredništvu. »Vaš list naj vrag vzanic, gospod urednik.« »Zakaj?« »Pisali ste, da mi je tat ukradel denar, a k sreči ni zapazil dragocene ure v drugem predalu.« »Ali ni res?« »Res, a drug večer je tat spet prišel iu vzel še uro.« V šoli. Učitelj: »Koliko je polovica od petih?« Učencc: (svojemu součencu) »Aha, me že ima; če rečem tri bo preveč, če rečem dve, pa premalo. BRAZAY FRANCO-ŽGANJEVO MILO neprimerno najboljše na ohranjenje kože Brazay-Francovo žganje lajša vse bolečine pri trganju in revmi. Eau de Cologne de Brazay ideal vseli toaletnih sredstev. — Dobiva se povsod. iv 781 8-2 IMM fU0* Kandol-Kakao ki ima b^buJ toliU T febl, j« tor«| »JU« »rf t.ni, >t proTiro&« aik.U »frtaili lijtmh aajbslikam oknan lar.dko p o o« al Prtat.n »mo ■ Im.nom Ivan ■•(( In a l.vjo varatvono anamko Zavoji po'/«kg 90 vinarjev » » '/• . 60 » Dobiva aa povsod. KAVINA PRIMES zajamčeno pristna cikorija. Izdeluje Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo v LJublj ani. £a nagluhe jePlobncrjev novO-zbnl j.šani slušni bob nifineobhodno po trebfert. iPotentovan v Vseh kulturnih državah.) Ž velikim Uspehom se rabi, ako Sumi pt) ti«esih in pH tier-v ozn e m bo i e n ju ii S e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega uha. Net>oruš|jiv in skbro neviden, ako se nosi Ušesu. Tisoči v rabi. Mrogo zahvalnic od go-iode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje de-r naprej ali povzame. 1 komad 10 K. 2 koti ada K. — Prospekt s spričali zastonj 1215 6 1 C. POEHLMANN, 'ilhelmstrassc 10, Monakovo (Milncben) W. ii Moja soproga je S let čutila hudo šumenje po sih in je malo slišala; po komaj trimesečni pobi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno dravljena, In Vam z radostjo sporočam, da sedaj preteku pelih let Zopet čuje tikatakanje ure. Potru-;se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako nsino iznajdbo in dal na željo rad vsakomur jasinla. Ulm. O. K. Posestvo Loterijske srečke. Dunaj, 14 maja Ž 81 27 9H 1 Gradec, 19. maja 6 29 31 44 43 Trst, ,26. lilija 3 9 13 42 47 Line, 21) maja 3 79 48 31 27 Zmanjševalna dražba. Dnč 6. junija t. j binkoštno sredo dopoldne ob 10. uri se bodo oddala na zmanjševalni dražbi p o -pravljavnu dela pri zvoniku in zakristiji farne cerkve na Trstenlku. Zidarsko, kleparsko in tesarsko delo je pfo-računieno okroglo 8000 K. Natančnejši pogoji se izvedo v trsteniškem župnišču. Oddalo se bode vse delo skupno ali posamozno. Priložiti je b% varščine. Z zidarskim delom je pričeti takoj. 1218 l—l Stavbeni odbor. Takoj se proda dobro vpeljana w trgovina v Ljubljani. Proda se tudi hi&a, v kateri se nahaja pekarlja in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Domoljuba" pod šifro „500". 1035 6 -4 L. Luier-iev obliž zn turiste najboljše in najgotoVejSe sredstvo proti kurjim očesom, trdi koil itd. S25 Glavna zaloga! L. Scbvenk-a lekarna, DunaJ-Heidllng Zahte-f «r»ri- . obliž za turiste vajte LUSer-J«V K 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-6 1129 Proda se 2-2 skedenj aH pod, še prav dobro ohranjen. Več povč lastnik Matej Šetina v Zbiljah, p. Medvode. Jožef Odar mizarski mojster v Srednji vasi sprejme takoj enega pomočnika in enega učenca. 1213 i-t na Planlnlci, p f^reserje p. Ljubljani s sadnim vrtom ter dvojnim kozolcem (dop-ler) vse v prav dobrem stanju, se po nizki ceni proda iz proste roke.Več fiove Franc Ur8i2, Brezo* ♦ica; p. Vič pri Ljubljani. If58 i- 2 Učenca iz dobre hiše sprejnie takoj Avgust Mat d, čevlj. mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 45 ali pa Kolodvorske ulice štev. 8. >163 2 2 Fr. Čuden lirar in trgovec M Jrofcno ln debelo y qo Ljubljani, ao ( Edini zastopnik Švicarskih tovarn „Union". Najnižje cene. Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. v97 3 pozor, Amerikand In vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgo vino In zalogo moških In ženskih Ugotovljenih oblek ddmačega Izdelka. - Velika zaloflfl obuval, srajc, klobukov, kovčSgfcv (koffov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po z«lo nizki cedi. Tr' govina se na&aj« tik dobro znane Tišlefjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pfids vedno rad. 736 4 Matej Orehek, trgovec v lastni hiši. joslp Janko urar1 « Kamniku 1186 1 Velika ftlica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno poi^ poroštvom. Ceno C sik* pavteljna perje I t( nflfl akofenra«« K I N. Mh l.faKlJ—, btlera, |*M mcBktfffl, [« K II —j kron 3« — aia.bali llancga K ill|a aa Iranko proll povartf. r.dl aa aaman|a ali naaa| *aaOU proll povrnitvi poilnlb ilroik.v JsisrilktSsohlsl, Lsbss IBS p. Plzen ns Ceiketn. ica3 •aal»ba(aVa7 mahtfmi" ika»-lltncia K 30 -; kr.n if— P»- Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 '.junij* 1906. Pomagajo hitro le zanesljivo za kašelj, hri pavost In zaslezenje. Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek Kartoni po I K . . . in 2 K • • ■ Poizkusni karton 50 vinar. ^schleimlosende; 1<«6 28 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah. čitajte I Poslušajte I Mizarjem, gostilničarjem iti. naznanim, da se pri meni kupi najcenejše: steklo (šipe), steklenice, krožnike, zrcala, podobe, okvire ter zmirom sveže špecerijsko blago po naj-i.ižji ceni pri 1115 3-3 Ivanki Čolnar nasproti Francelna v Kranju. Veliko posestvo 6j4Fr na prodaj« Posestvo obstoji Iz prostorne hl$e ter gospodarskega poslopja, vse trdno zidano z opeko krito, za gostilnlskoobrt, In 23 oral njiv in gozda. Vse v lepem kraju blizu Ri 15 000 kron. ništvo. ran jaza skupno Naslov pove uprav-1187 1—1 vsako nesnago, ker ae po tej lahko vsaka tudi najmanjAa rana razrije t telo hudo, težko ozdravljivo rano. te 40 lot se je izkazalo rasčilno Tlačno mazilu, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo To Tzdrzuje rane 6iste, ol>varnje iste, olajšuje »netje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. —— Razpošilja se vsak dan. —— 1 puflica 70 vin. Proti predplačila K 3 16 se po&ljejo 4 puflice. ali X 4'60 6 pušic podtalne prosto na rsako postajo atrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo »akonlto deponovano varstveno snamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203. Tovarna za stole Franceta Svlieljna na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje vsakovrstne stole ^ od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik podaje se na zahtevo 2525 D 26 — 11 zastonj in franko. r Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordiniral vsalct* soboto v v SRojjiloRi \ 2 JOSIP POLAK bivši knjigovodja Fr. Čudna Ljubljana, Sv. Petra cesta poleg .HOTEL LLOYD". S TRGOVINA špecerijskega blaga in špirita na debelo in drobno. Založena popolnoma s svežim blagom 9fl7 D pod nizkimi cenami. 12—2 A Eksport domačega brinjevca, hrušovca in jagodovoa. raiioiPi Služba PiPiPi terkvenikn In organista se razpisuje s tem za I. oktober. Prosilec mora znati kako rokodelstvo. ii82 2-1 Župni urad Sv. Jakob ob Savi. E < M "S MM O > £ C S "5T ,A m t r I k a". E. Kristan oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna » Ameriko i> Ljubljani, Kolodvorske ulice 41 26-lo (rra dvorišču.) ng d ,Jl m • r I k s" SL e> o a g> V < o hH tSJ a> < > 3 m 1 I p stanovanju gospoda iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvS. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja. Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, io, 15, ?o, 25. 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zaje cementarna na PeSati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzerci v naravi na zahtevo. Klauerjev *» #XV je n ajbolj zdrav izmed vseh likčrjev. j Pravi in pristni Triglav j|| ® izdeluje edinole ® J J. KLAUER, LJubljana. 5 HERB*BJiy-Jtv podfosfornoklsll apoeotželezoi sirup. Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni prsni sirup j« ilei odstranjujoče ln kaielj pomirjujoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek ic prebavanje in poapeSuJe rediter. To za tvorjenje krvi tako važno šelezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol. Cena eni steklenici HerbabnjJereff« apnenega železnega sirupa K 2-50, po poŠti " vej i* zavijanje. 2307 D 14—14 Svarilo! VS£S enakim ali podobnim imenom razširjene, kar M tiče sestavja ln učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosfornoklslega apneno-železnega sirupa, prosimo tedstf, vedno odločno zahtevati „HerbabnyjeT npnenoželeznl sirup" ln na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-12 Idlno lideloT&nje In glavni rupoiI|jittv: Dr. A. Hellmanns Apotheke „znr Barmherzigkeit" Wlcn, Vili Kaiserstrassc I3-IS. Zaloga skoro r T»eh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: ▼ Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, 0. Piccoll, U. pl. Trnk6czy; B e 1J a k: L. Ass-mann, jobst& Schnaider; Breže: G. Elsassor dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hlllinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mlzzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; SovodenJ: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl: Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, T.Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: 1. jobst; Volšperk: I. Huth. „Slava Mariji" ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v »Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. Halvečll napredek nove dobe! Neobhodno potreben v pralnici Neobhodno potreben je sloviti v kuhinji \ Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Ma debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I. IHfllkerbaatei S. 39 D 24 20 FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva : r^AUUVfVAUV^um m trjir/mjfirii 'r*wr/, i iSi ■- • • • ■■ "■ ••-•- ;,y: 1 ,////y/M//s< v/n///;-. ;||| - -•„ ' - - . ■ .|K|j a s* •iH a 'c? d 0 ft 1 P i d ® o M M im«M Ljubljana g Pred Škofijo 3 ^ priporoča ^ svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen == ^ Ljubljana Pred Škofijo 3 Josip Kordin kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišniee, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. PoStnim potom izvrSujejo se naročila točno in solidno. 167 26—18 izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: .Katoliška Tiskarna".