Za poduk iu kratek čas. Ne zasmehuj cerkvenih obredov! Rado se zgodi, žal, včasih tudi na Slovenskem, da burkeži posnemajo na pust ali na kaki gostiji ali pri kaki drugi veseli priliki ta iili oni cerkveni obred, da se jim neumni Ijudje režijo. Da to ni dovoljeno, ampak je zelo pregrešno, to ve vsak kristijan, kateri še nekoliko zna razlagati drugo zapoved božjo. Pa tudi po kazenski postavi.je v našem cesarstvu zasmehovanje svetih obredov prepovedano. To sta na svojo škodo morala zvedeti mizarski mojster Janez Wilfling in kovaški pomoenik Tomaž Seiller v Gornji Bistrici blizu Gradca. Janez Wilfling in Tomaž Seiller sta letos na pustni torek na smešen način posnemala raašnika, kadar na spoved gre li kakemu bolniku. Wilfling je imel malo črno kapico na glavi, belo srajcc črez suknjo in v roki je držal kelhu enako napravljeno slamnato metlico, v katerej je bil krapič; Seiller je šel pred njim s prazno svetilnico. Tako sta korakala po vasi ter šla v neko hišo, v katerej je prenočevala kmečka hči iz sosedne vasi. Ta deklina je prej večer v to vas prišla na ples in se ga precej nalezla. Ravno se je naspala in prebudila, ko prideta ta dva norca v hišo, in Wilfling*jo jo hotel nainesto s hostijo s krapičeni obhajati, ali že od popolnoma stroznjene dekline je dobil prav gorko zaušnico Nad tem grdim oponašanjem sv. spovedi in sv. obhajila se je vsa va.s pohujšala, in VVilflng in Seiller sta bila poklicana prod sodišče na odgovornost. Obravnava je bila dne 28. marcija v Gradcu. Oba zatoženca sta zatrjevala, da sv. vere in verskih rečij nikakor nista hotela zasmehovati, hotela sla v prevzetni hudomužnobti samo pustne burke uganjati, ter sta bila tedaj nekoliko vinjena. Tudi občinsko predstojništvo jima je dalo spričevalo, da sta sicer pametna moža lepega krščanskega obnašanja. Vendar sta bila kaznovana, ker sta na nespodoben način posnemala bogoslužno opravilo. Glede na mnoge olajSevalne razloge dobil je VVilfling deset dnij, Seiller pa sedem dnij težke ječe. — Torej ne zasmehuj nikdar svetih cerkvenih obredov! Če se tudi utegneš roki posvetne pravice izogniti, ali božji roki, to veš dobro, ne bodeš ušel. Smešnica. Neki mož toži: »Celih 20 let gospodarini in živim s svojo ženo, ali nikoli se nisva razumela. Edino jeden pot sva bila jednih mislij. Ko nama je biša začela goreti, tedaj naju je vsak hotel prvi zunaj biti«.