AKTUALNO VPRAŠANJE Zvedeli smo, da je letos pridelek krompirja na Gorenjskem izredno obilen, pa smo se na gospodarski poslovni zvezi v Kranju pozanimali, kako je s prodajo in če lahko pričakujemo pocenitev. Bralcem posredujemo naslednji odgovor: Letošnji pridelek je večji od lanskega. Cenimo, da je presežka v okraju okoli dva tisoč vagonov (en vagon deset ton). Povprečen hektarski donos je bil 19.000 do 20.000 kg. Kmetje, ki so se udeležili tekmovanja za večji hektarski donos, so pridelali na ha tudi po 40.000 kg krompirja. Pridelek semenskega krompirja znaša letos 2500 ton. Od tega je približno 60 vagonov zgodnih sort. Kmetje imajo to jesen krompirja še precej na zalogi. Do sedaj je bilo na območju okraja prodanega približno 300 do 350 vagonov, medtem ko ga je lani samo Trgovsko podjetje OZZ prodalo 14.000 ton, in to kljub slabšemu pridelku. Povpraševanje po krompirju to jesen tudi v južnih predelih države ni posebno veliko, ker je bil pridelek v tistih krajih razmeroma dober. Kmet- je prodajajo pozen krompir po 9 dinarjev kg in tudi ceneje, v začetku prodajne sezone pa je bila cena nekoliko višja. V trgovinah ga potrošniki lahko nabavijo po 12 dinarjev kg. Vsega odvisnega pridelka letos na domačem trgu ne bo mogoče prodati, zato ga bo gospodarska poslovna zveza poskušala tudi nekaj izvoziti. Cena pa seveda v tem primeru v nobenem primeru ne bo višja od dosedanje, ker je konkurenca v inozemstvu precej' šnja. -ey AKTUALNO VPRAŠANJE Sličice z volišč GORENJSKIH PROIZVAJALCEV 9 GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO X. — ST. 84 — CENA DIN 10.— Kranj, 28. oktobra 1957 Življenje po gorejnskih podjetjih jo bito v soboto posebno razgibano in živahno. Ta dan so prvič v zgodovini volili najboljše člane svojih kolektivov za občinske zbor o proizvajalcev. Volitve so bile še toliko bolj zanimive prav zato, ker je bilo skoro povsod na kandidatnih listah po dvaikrart več kandidatov kot jih je bilo treba izvoliti. Volišča so odprli že v zgodnjih jutranjih uiraih. V jeseniški železarni so odprli volišča že kar ob štirih zjutraj in so ponekod volili do devetih že 94%, oddelek livarna je do devetih volil 89% itd. V nekaterih manjših kolektivih — v trgovskem podjetju »Merkur« v Kranju — pa so ob devetih volitve že zaključili. Ko smo se mudili v »Tiskani-ni« v Kranju smo zvedeli, da so volili delavci in delavke nočno in dopoldanske izmene do devetih dopoldne že 100%. Mladi kandidat za zbor proizvajalcev iz »Tiiskanine« Vili Tarnat mi je med drugim dejal: »Določili smo čas volitev za posamezne obrate, vendar ljudje niso čalkali. 2e pred dogovorjenim časom so od- Udeležba pri volitvah v občinske zbore proizvajalcev v okraju Kranj _ . Stev. volil. UDCina upravičencev Glasovalo Ni glas. Upr. Nev. glas. število % % število % BLED 1.285 1.179 91,75 106 87 25 2,12 BOHINJ 1.050 909 86,57 141 135 19 2,09 CERKLJE 228 205 89,91 23 19 3 1,46 GORENJA VAS 352 305 86,65 47 25 10 3,28 JESENICE 8.830 7.939 89,91 891 835 503 6,33 KRANJ 12.988 11.241 86,55 1.747 1.512 436 3.88 RADOVLJICA 3.144 2.879 91,57 265 247 110 3,82 SKOFJA LOKA 2.566 2.313 90,14 253 213 75 3,24 TRZIC 3.677 3.303 89,83 374 342 191 5,78 ŽELEZNIKI 1.096 1.002 91,42 94 83 43 4,29 ZIRI 975 911 93,44 64 63 18 1.97 Skupaj 36.191 32.186 88,93 4.005 3.561 1.433 4,45 0 V soboto so proizvajalci I. skupine volili odbornike za občinske zbore proizvajalcev - Včeraj so volili proizvajalci iz kmetijske skupine Medtem ko smo v nedeljo, 20. oktobra volili odbornike v občinske zbore, 8o v soboto in nedeljo proizvajalci vseh skupin izvolili še drugi del odbornikov — tokrat člane občinskih tborov proizvajalcev. Proizvajalci I. skupine — industrija, °brt, trgovina, promet, gostinstvo — *° volili v soboto. Udeležba na teh volitvah, ki je znašala 88,93, dovolj zgovorno priča o visoki zavesti voliv-cev-proizvajalcev. Rezultat volitev je *adovoljiv zlasti če upoštevamo, da se veliko število volilnih upravičencev iz opravičljivih razlogov volitev ni moglo beležiti. Od 526 predlaganih kandidatov je °Uo izvoljeno v občinske zbore proiz-vajalcev 253 odbornikov, med njimi tudi 14 žena. Po kvalifikacijah pa bi jih razvrstili takole: 136 delavcev ali 54,62%, in sicer visoko kvalificiranih 65, kvalificiranih 65, polkvalificiranih 5 in 1 nekvalificiran delavec. Nadalje je bilo izvoljeno 74 uslužbencev (29,72 odstotkov), 19 obrtnikov (7,63%) in 20 direktorjev (8,03%). Med izvoljenimi odborniki je 51,41 članov ZK. V gorenjevaški občini volitve v občinski zbor proizvajalcev niso uspele, kajti kandidati niso dobili dovolj glasov. Zategadelj bodo morali volitve ponoviti. Verjetno bodo volili v soboto. Včeraj so volili v zbore proizvajalcev tudi proizvajalci iz kmetijske skupine. V tej skupini je bil predlagan 101 kandidat. Po nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli do 18. ure, je volilo V soboto so bile volitve v občinske zbore proizvajalcev. Že v zgodnjih jutranjih urah so delovni ljudje hiteli na volišča (zgoraj). Še zadnjič bosta dobro premislila, za katerega naj glasujeta (levo spodaj). Franc Te-pina (»Standard« Kranj) je z velikim zadovoljstvom o-pravil svojo državljansko dolžnost 11.043 ali 74,23% volilnih upravičencev. — Kakor v prvi, tako so tudi v kmetijski skupini potekale volitve brez večjih nevšečnosti, za kar gre večji del zaslug dobrim organizacijskim predpripravam. Tako kot volitve občinskih zborov V nedeljo, ki pomenijo manifestacijo za politiko komunalnega sistema, tako so volitve v občinske zbore proizvajalcev predvsem živo zanimanje volivcev, kako naj bi se v bodoče razvijala komunalna politika v občini, kjer živijo. Nedvomno bo zbor proizvajalcev v občini, ki ga bodo tvorile vse zvrsti produktivnega prebivalstva, postal važen činitelj, ki bo smotrno uravnaval gospodarsko politiko občine. Volišče it. 10 v »Tiskanini« haj ali na volišče, da bi čimprej opravili svojo dolžnost.« Povprašala sem ga še, kaj meni o zborih proizvajalcev, kakšno naj bi bito sodelovanje in povezava zborov proizvajalcev s podjetji. »Vsekakor bo delo zborov proizvajalcev toliko večje važnosti prav zato, ker bodo tako delavci sami govorili o problemih podjetij. Sodelovanje med občino in podjetji bo prav goltov mnogo boljše. Menim, da naj bi zbori proizvajalcev reševali pereče probleme podjetij, kot so polurni odmor, ureditev menz, zdravstvene službe v podjetju, in — v našem podjetju predvsem nočno delo žensk.« Na tretjem volišču v »Iskri« je volila tudi slepa delavka Marija Skumavec. Marija Skumov-čeva je pripeljala na volišče s seboj svojo briigadirko, ki jI je prebrala kandidatno listo. Marija je sedla in premišljevala o kandidatih. Prav dobro jih pozna po opisovanju drugih in po njihovem delu. Cez čas, ko je dobro premislila, jo svoji bri-gadirki povedala imena tistih, ki bi po njenem mnenju lahko najbolje delali v Občinskem zboru proizvajalcev. Na tretjem volišču v »Iskri« bo bile volitve prav posebno zanimive. 2e zjutraj je volil član njihovega kolektiva, ki se je ta dan tudi poročil. Pripeljal so je s svojo nevesto pred tovarno, »skočil« na volišče, potem pa — zadovoljen odšel na poročno potovanje.... In še nekaj so mi povedali na tretjem volišču v »Iskri«. — Tudi taki delavci, ki so že dlje Ibolani, ki že več mesecev ne delajo, so prišli danes v podjetje in volili svoje najboljše tovaniše. Prav to kaže, da delavcem ni vseeno, kdo bo izvoljen, da se zavedajo, kako pomembne so te volitve in — da se zanimajo za delo svojega podjetja. LJ Prve mladinske konference na Gorenjskem V preteklem tednu so bile p« osnovnih organizacijah LMS na Gorenjskem že prve mladinske konference. Na letni konferenci so se zbrali že dijaki Srednje tehnične tekstilne šole iz Kranja, mladinci in mladinke »Zvezde« iz Kranja, dijaJci kranjske gimnazije, včeraj pa je bula mladinska konferenca v tovarni »Tilskanina«. Mladinci so razpravljali o svojem delu in kot kažejo razprave na konferencah hočejo povsod izboljšati svoje delo in ga popestriti. Mnogo so razpravljali tudi o sodelovanju ostalih organizacij podjetij z mladinsko organizacijo in ugotovili, da j« to sodelovanje z manjšimi pomanjkljivostmi dokaj dobro. Preventivna dejavnost - poglavitna skrb Blejski zdravnik dr. Janko Benedik je bil v naselju Grad v 1. volilni enoti izvoljen s 677 glasovi, vo'.Lvcev pa je v tej enoti 876. Od vseh kandidatov je dobil on največ glasov. Službo zdravnika opravila na Bledu že od. 1934. leta. Zdaj je tudi upravnik Zdravstvenega doma, zato smo mu v zvezi z; zdravstveno problematiko postavili nekaj vprašanj. »Kakšna je ureditev zdravstvene službe v blejski občini?« »Uprava Zdravstvenega doma Bled skrbi za organizacijo zdravstvene službe v občinah Bled in Bohinj, ki imata skupaj 13.778 prebivalcev. Zdravstveni in oblastni organi skušajo urediti samostojno zdravstveno postajo tudi v Bohinju, toda za sedaj še ni pravih 'Pogojev za to. — Na Bledu so tri splošne ambulante z rentgenskimi in s centralnim laboratorijem ter zobno ambulanto. V Bohinju |pa deiujo splošna ambulanta in dvakrat tedensko tudi zobna. Na Bledu in v Bohinju so razen tega šo številne preventivne ustanove. Vse zdravstvene ustanovo so zrasle v povojnih letih.« »Kako je urejena preventivna služba?« »Statistika o splošni umrljivosti kaže, da so pr- zadevanja zdravstvenih delavcev na preventivnem področju rodila lepe uspehe. Tudi umrljivost novorojenčkov jo zelo majhna. Veliko je k temu pripomogla posvetovalnica za noseče matere, ki je dobro obiskana, saj je zajela še 80,24 odstotka vseh žena. Prav tako pridno obiskujejo žene tudi posvetovalnice iza otroke. Teh žena jo 75,21 odstotka. Veliko pomoč posvetovalnicam nudi patronažna služba, ki jo vodita dve medicinski sestri in vse babice. —- Šolska ambulanta pa bo morala v bodoče zboljšati delo šolske zdiravstvene službe z rednimi in sistematičnimi pregledi. — V letu 1956 je bilo na Bledu in v Bohinju 53.736 vseh ambulantnih pregledov, hišnih obiskov pa 6118. Lestvica bolezni pa je takale: na prvem mestu so bolezni dihal, zatem pa nesreče pri delu. Največ jih ima gozdno gospodarstvo (33,45 odstotka), na delavce v lesni industriji pa jih odpado 25,9<1 odstotka. Tudi izguba delovnih dni je največja pri gozdnem gospodarstvu, saj znaša 36,78 odstotka vseh delovnih izostankov. — Preventivno delo v podjetjih bo treba okrepiti tako, da se bodo zdravniki vključili v higiensko tehnične zaščitne komisije.« , -jb LJUDJE IN DOGODKI ZGLED SODELOVANJA A ATENE, 25. oktobra. Podpredsednik Edvard Kardelj in člani jugoslovanske delearacije, ki so imeli uradne razgovore z grškimi predstavniki, so v soboto krenili na pot v zgodovinske kraje na Peloponezu. Naša delegacija se bo bržčas vrnila v Beojrrad v ponedeljek. — V petek popoldne je predsednik Kardelj obiskal dom za izobrazbo bodočih mater blizu Aten. Dom je pod osebnim pokroviteljstvom kraljice Frederike. Ustanovljen je bil prod poldrugim letom in je v njem našlo zavetišče tudi več sto zapuščenih dojenčkov in otrok. Jugoslovanski gostje so si ogledali dom in se zlasti zanimali za organizacijo in delo te mlade ustanove. Podpredsednik Edvard Kardelj je v jugoslovanskem veleposlaništvu sprejel tudi odbor Grško - jugoslovanske zveze. A BEOGRAD, 25. oktobra. — Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draš-kovič je na današnjem rednem sestanku z novinarji izjavil, da so razgovori grških in jugoslovanskih državnikov potekali v vzdušju odkritosrčnega prijateljstva in da je obisk podpredsednika Kardelja v Atenah omogočil, da so proučili vrsto vprašanj, ki zadevajo obe deželi. Na vprašanje glede podrobnosti o sedanjem stanju in perspektivah gospodarskih in finančnih stikov z Zahodno Nemčijo, o kulturnih in konzularnih stikih ter o nadaljnjem delu jugoslovanske vojne misije v Berlinu, je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve izjavil: Do prekinitve diplomatskih stikov je prišlo po sklepu bonnske vlade. Znano je, da se gospodarski, konzularni in drugi stiki razvijajo normalno. Status jugoslovanske vojne misije v Berlinu ostane nespremenjen. A PARIZ, 25. oktobra. Velika stavka francoskih delavcev, ki zahtevajo splošno zvišanje plač, se je začela davi, ko je 800.000 železničarjev prenehalo i delom. Z delom je prenehalo tudi 750.000 kovinarjev, dalje 500.000 gradbenih delavcev in ie cela vrsta drugih. Železničarji zahtevajo zvišanje mezd ta 15*/«, v skupnem znesku za 26 milijard frankov. Predstavnik vlade pa je izjavil, da »sedanje izredna stanje državnih financ ne dopušča nikakršnega zvišanja plač.« Po podatkih sindikatov je val draginje, ki je zajel Francijo zlasti po devalvaciji franka, bistveno zmanjšal kupno moč potrošnikov, cene industrijskih izdelkov pa so zaradi novih taki in davkov narasle za 15% cene kmetijskih pridelkov pa samo v oktobru za 80 do 2*0%. Francoski delavci in uslužbenci stavkajo v protest proti prevelikim izdatkom, ki jih terja vojna v Alžiru. Danes se čedalje bolj uveljavlja praks;-, osebnih stikov med vodilnimi državniki posameznih dežel. Tod.", no bi bilo prav, če bi jugos'ovansko-grško razgovore uvrstili med običajne sestanke diplomatske vljudnosti. Dosti jo razlogov, ki govorijo zato, dr, jo atenski obisk podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja prekoračil ozek uradni okvir. Eden teh razlogov je brez dvoma tradicionalno jugoslovansko-« rš ko prijateljstvo. — V treh vojnah zadnjega pol stoletja so bili grški in jugoslovanski borci vedno v strelskih okopih na isti strani in so sc borili ramo ob rami. Drugič jo treba poudariti, kolikšnega jo pomena sleherno sodelovanje med balkanskimi deželami. Ni treba pozabiti, čeprav je danes tod položaj dosti manj nevaren, da je bil Balkan nekdaj! »sod smodnika«, da so so tukaj zavozlali nasprotni interesi velikih sil in da se je na tem križišču evropskih protislovij odločevala usoda svetovnega miru. Zato jo vsako premagovanje medsebojnih razlik in sleherni prispevek k vzajemnemu sodelovanju med deželami Balkanskega polotoka dvakrat važnejši, kot pa je to v nekaterih drugih delih sveta. In končno, zgled sodelovanja, kakršnega dajeta obe državi. Grčija in Jugoslavija, presega njuno medsebojne odnose in tudi balkansko področje ter sega na najširše področje svetovne politike. To je primer sodelovanja med dvema deželama z različno družbeno ureditvijo, z različnimi pogledi na mednarodna dogajanja. Ni nikakršna skrivnost, da je ena dežela kapitalistična, druga pa socialistična, da je ena članica Atlantske zveze, druga pa stoji izven blokov. In vendar sta obe deželi vzpostavili iskreno sodelovanje med seboj, šo več, celo tesno prijateljstvo. Ce tega kdo ne verjame, je dovolj, da pogleda na zaključno sporočilo atenskih razgovorov. Vsebina tega sporočila mora odpreti oči vsakemu političnemu nejevernemu Tomažu. Uradni komunike bi lahko razdelili v dva dela: v del, ki govori o medsebojnih grško-jugoslovanskih odnosih, in v del, ki obravnava splošni mednarodno politični položaj. Predvsem sta obe delegaciji ugotovili prisrčno grško-jugo-slovansko sodelovanje, kakršno jo žal pogrešati v splošnih mednarodnih stikih. Obe državi sta zato izpričali željo, da še naprej tesno sodelujeta med seboj. Temelj za tako sodelovanje pa je, kot pravi sporočilo, »pripravljenost obeh vlad, da vzajemno spoštujeta dostojanstvo, suverene pravice in posebna gledišča vsake izmed njiju o specifičnih vprašanjih, kakor tudi njun mednarodni položaj.« Obe delegaciji pa se nista zaustavili samo pri deklarativnem izražanju prijateljstva, ampak sta v ta namen sprejeli tudi oprijemljiv sklep: da ustanovita mešano komisijo, ki bo obravnavala razširitev gospodarskega, tehničnega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. Ta komisija naj bi se sestala najpozneje v treh mesecih. Predstavniki obeh držav seveda niso mogli mimo bolečega vprašanja Balkanskega pakta. Spričo spora med Grčijo in Turčijo, ki ga je zasejalo »ci- prsko jabolko«, je ta, sicer tolikanj koristna zveza, obtičala na mrtvi točki. In ker niti ena niti druga dežela ne čutita krivde z:-, tako stanje, sta lahko v izjavi le ugotovili, da bi bilo zaželeno storiti korake za odstranitev razlogov, ki so izzvali sedanjo stanje. Zaostreni mednarodni položaj je bil prav tako predmet razprave med grško in jugoslovansko delegacijo, saj si obe deželi z vsemi silami prizadevata, da bi prispevali k vzpostavitvi miru v svetu. Njuna potrditev privrženosti ciljem OZN je bila pač najlepšo darilo obeh držav k 12. rojstnemu dnevu svetovne organizacije. In ker obe deželi izhajata iz prepričanja^po utrditvi miru v svetu, sta zato izrazili tudi zahtevo po miroljubnem reševanju razorožitvenega vprašanja, napetega položaja na Bližnjem vzhodu, ciprskega problema itd. Posebej sta obo delegaciji poudarili potrebo po odklanjanju silo kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov in po okrepitvi miroljubnih metod v odnosih med narodi. 2o ta kratek pregled uradnega komunikeja, ki sta ga podpisala grški premier Karaman-lis in podpredsednik Edvard Kardelj, daje izčrpen odgovor na prenekatero vprašanje: kako je vendar mogoče, da deželi s tako različno, naravnost diametralno nasprotno družbeno ureditvijo lahko gojita tako redko prijateljstvo? Pri taki sorodnosti gledišč obeh držav o glavnih vprašanjih miru tudi na to vprašanje ni težko dati odgovor. MARTIN TOMA2IC IZDAJA ČASOPISNO ZAL02NISKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-1S5 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 800 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV v nedeljo smo zabeleži^ Do konca oktobra večkrat padavine z močno ohladitvijo. Z nastopom novembra se bo pričelo suho, a hladno vreme. SLOVESNA OTVORITEV NOVE SOLE NA TRSTENIKU Danes popoldne se je na Tr-6teniku pod Storžičem zbralo nad tisoč gostov, okoličanov in domačinov, ki so prisostvovali otvoritvi nove osnovne šole. Slovesnosti so prisostvovali predsednik OLO Kranj Miran Koš-melj, predsednik OK ZK Franc Popit, predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner, predsednik obč. odbora SZDL Kranj Martin Košir, načelnik oddelka za šolstvo OLO Kranj Janez Grum, predsednik sveta za šolstvo OLO Kranj Smilja Gostiša in drugi politični, kulturni in prosvetni delavci. Slovesnost je otvorila upraviteljica šole Francka Cirk. Za njo je govoril tov. Martin Košir, medtem ko je tov. Vinko Hafner po krajšem nagovoru izročil šolske ključe upraviteljici šole. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili pionirski pevski zbor in mladinska folklorna skupina iz Preddvora, baletna skupina Svobode in godba na pihala iz Kranja in drugi. — Šolsko poslopje je za Trste- r "S 40. P O N E D £ L J E K Starega Bajta ni več Vselej, kadar grem domov — no mislim na dom, ki ga imam zdaj tu v mestu, na mojo ženo in otroke, ampak na moj prvi dom, kjer še živijo moji starši — srečam najprej od vseh starega Bajta. Res, žo pred njim srečam zvonik in tisti visoki kostanj na našem dvorišču, ki ga je videti pol ure' hoda daleč — ampak cd vaščanov srečam najprej starega Bajta. Sedi pred sinovo hišo. Ko zagleda avtobus, vstane im stopi koraik naprej, potem pa dvigne klobuk in pomaha z njim. Ce le morem, že prej odprem okno v avtobusu, da bi mu pomaihal v odgovor; pa tudi vsi drugi potniki v avtobusu, ki ga poznajo, vštevši sprevodnika, mu pomahajo. Potem stari Bajit za trenutek obstane, se počasi pokrije, pa stopi po stopnicah in izgine v hiši. Včasih jo pozdravljal avtobus izpred svoje hiše — pa so mu jo podrli, Nevaren ovinek je bil pri tisti njegovi bajti, skoraj vsako leto se mu je kdo zaletel vanjo. Ko so cesto razširili, je morala Bajtova bajta proč. To samo na sebi ni nič čudnega; koliko cest širimo in koliko starih bajt mora zaradi tega proč. Ampak Bajtova bajta jo šla (proč V čisto posebnih okolnootih: ni hotel sprejeti odškodnine zanjo. Saj ni bilo mnogo, kar so mu ponujali — pa vendar, bilo je skoraj sto tisočakov in njegovi sinovi toliko da ga niso pretepli zaradi tega, ker ni hotel vzeti denarja. Ampaik Bajt jo tr-iriasi in ni se dal prepričali: »Napredek zahteva svoje — cesta mera biti širša — zakaj naj bi potem napredek plačal meni sto tisočakov, ker moja bajta stoji na njegovi poti?« Zares čudno jo argumentirali, pa jo le ostalo pri njegovem. Cesitna uprava si seveda ni dala dvakrat reči in je hitro spravila tisti denar, preden bi si Bajt utegnil premisliti. No, tako jo prišlo do tega, da zdaj Bajt pozdravlja avtobus izpred sinovo hiiSe. Vsaik dan stepi pol ure, preden ima avtobus priti, iz hiše in sede na klop. Ko ga zagleda, se dvi\gne; enkrat sem ga opazoval pri tem in rečem vatn, da so mu v resnici zažarele oči. Potem prime klobuk, preudarno in z zadržkom, kot da bi so bal, da bo veselja prekmalu konec. Ko je avtobus mimo, pa mu tisti ogenj v očeh splahni in .počasi od/koraika naraaj v 'hišo. Mora biti že presneto slabo vreme, da stari Baijit ne bi prišel (pozdravit avtobus. Ja, taikšen je stari Bajt. Pomalo brezverec, pomalo fsudsCC, ampak vsi ga imajo radi in niisem še slišal žal besede o njem, čeprav kot povsod drugod tudi pri nas ljudjo ne sledijo jezikov, kadar velja o sosedu kaj slabega povedali. Takšen je pač. Pozdravlja avtobus, ker s tem po njegovem pozdravlja napredek. Pravzaprav: takšen je bil. Kajti starega Bajta ni več. Sončen jesenski dan je bil, ko sem se zadnjikrat spet pripeljal domov. Eden tistih dni, ki so po mojem najlepši dnevi leta: sonce greje toplo iri prijetno, nebo je čisto, brezmadežno, ampak vroče ni in sadovnjaki im hrib so zf.ati cd rumene-čega listja. Odprl sem okno in čaikai na Bajta — ni ga bilo pred hišo. S sprevodnikom sva se spogledala; v avtobusu ni bilo namreč nikogar iz n;uie vasi razen mene. Zato sva samo sprevodnik in ja/. opazila, da starega Bajta ni in da je to hudo narobe. Doma so mi povedali: na aisti cesti, ki mu je vzela njegovo bajto, ko se je razširila, na isti cesti, ob kateri je tolikokrat pozdravili avtobus, ki mu je bil simbol napredka, na isti cesti ga jo povozilo. V hpu je bil mrtev. Za pogrebom jo šla cela vas. Po klEiii'čnih pravilih lepega pisanja takale zgodba ni tragična, je samo žalostna; kot da bi nekomu padla opeka na glavo, kar ni tragično, čeprav je zelo žalostno, kajti lahko ga ubije. Ampak meni so jo zdela tragična, ko sem jo slišal. No gledo na vsa stara pravila. Seveda, po teh pravilih stari Bajt ni bil tragični junak, ki bi ob nadvse pozitivnem in etično visokovrednem hotenju ravnal negativno in zaradi tega tragično propadel. Ampak jaz sem ga poznal, starega brezverca, ki je verjel lo v eno samo: da gro svet naprej in da je edini bog Napredek. Da ga je ubil ravno njegov bog? To jo tisto! Mogoče je bil prepočasen, da bi še smel na cesto. Mogoče je napredek hitrejši, kot je on sam utegnil misliti. Morebiti pa je prav tako, da je ■bari Bajt ravno na cesti. . . Ne, dosti je tega. Meni pa bo vedno hudo, kadar se bom peljal tam mimo in stari Bajt ne bo več pozdravljal avtobusa. PETER STRUNA nik in okolico izrednega pomena, saj so bili dosedanji šolski prostori za pouk skrajno neprimerni, -an. MALI ROKOMET SLOVAN : MLADOST 2:2 (2:0) Ljubljana, 27. oktobra. — Na igrišču »Slovana« je danes popoldan ženska ekipa »Mladosti« iz Stražišča v zelo razburljivi igri uspela v zadnjih minutah igre izenačiti rezultat in s tem osvojiti dragoceno točko v republiški ligi. Za »Mladost-« sta bili uspešni Vodopivec in Raj-gelj. 2. M. PARTIZAN ČRNOMELJ : MLADOST 19:15 Stražišče, 27. oktobra. — V današnji tekmi rokometnega prvenstva Slovenije je Partizan iz Črnomlja premagal ekipo Mladosti. Gostje so igrali zelo hitro in učinkovito. Mladost je v prvem polčasu bila enakovredno moštvo, vendar je proti koncu popustila. Rezultat je kljub porazu za stražiške roko-metaše časten. M. ODBOJKA SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO KRANJA Kranj, 27. oktobra. Danes je bilo v zgornji telovadnici I. državne gimnazije v Kranju sr»d-nješolsko prvenstvo Kranja. — Tekmovalo je pet ekip: GTS, STTS, IKS Iskra in Gimnazija Kranj. Ekipa Save je tekmovali izven konkurence. Vrstni red: STTS, GIS, IKS Iskra, I .Gimnazija, Vajenska šola. M. Zadnji š sortni rezultati I. zvezna liga: CRVENA ZVEZDA : SPLIT 2:1 VOJVODINA : PARTIZAN 2:1 VELE2 : SPARTAK 1:3 HAJDUK : ZAGREB 2:0 BSK : 2ELEZNICAR 5:1 BUDUĆNOST : RADNIČKI 0:1 DINAMO : VARDAR 5:1 I. conska liga: METALAC : REKA 0:7 LOKOMOTIVA : JADRAN 2:0 BRANIK : ODRED 2:2 SEGESTA : ELEKTROSTROJ 2:1 ORIENT : TEKSTILAC 1:1 ULJANIK : ŠIBENIK 1:0 LJUBLJANA : TREŠNJEVKA 2:0 Ljubljansko-primorska liga: RUDAR : KRIM 1:1 GRAFIČAR : JESENICE 2:1 IZOLA : SLOVAN 2:1 kronika GASILCI ŽELEZARNE JESENICE SO PRVI VOLILI Volitve v občinske zbore proizvajalcev so gasilci jeseniške železarne primerno počastili. V zgodnjih jutranjih urah so prikorakali na volišče in prvi oddali glasove. Nato pa so priredili v počastitev prvih volitev v zbor proizvajalcev mokro gasilsko vajo na poslopje Mestnega gledališča. Pri tem so preizkusili nov vodovod, napeljan lansko leto iz Ukove v Železarno. U. KAKO BODO PROSLAVILI 40-LETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE V JESENIŠKI OBČINI V občini Jesenice bodo v dneh od 3. do 10. novembra na sporedu številno prireditve v počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije. M cisto o gledališče Jesenice pripravlja uprizoritev Gorkijeve drame »Mati«, vsi odseki jeseniške Svobode pa bedo sodelovali na slavnostni akademiji. Tudil kulturno-prosvetna društva in Svobode v ostalih krajih občino se živahno pripravljajo na proslave, s katerimi bodo počastilo lo pomembno obletnico. Množične orgari'za-cije na Javorniku in Koroški Beli 'imajo v načrtu tudi velik partizanski pohod po kurirskih poteh v Karavankah. S KONFERENCE VAJENIŠKE MLADINE V TRZlCU Konferenca afotiva ljudske mladine na vajeniški šoli v Tržiču jo pokazala, da so mladinci utrli svoji dejavnosti pravo pot. Letoa je mladina, zlasti na športnem področju, zabeležila prav lepe uspehe. Priredili so razna športna tekmovanja v kolesarjenju, namitznem tenisu, nogometu, smučanju, šahu itd. Ob 75-letni'ci vajeniške šole pa so organizirali lepo in zanimivo razstavo svojega dela. Seveda pa ne moremo zaobiti problemov, ki tarejo mladince in mladinko na šoiM. Semkaj sodi zlasti telovadba, ki jo bodo tudi v bodočo pogrešali. Za to nimajo niti prostora nili telovadnega učilelja. Mnoge mladinke gojijo tudi željo, da bi organizirali kuharski tečaj, toda tudi tukaj se bore z isto težavo — nimajo primernega prostora, se pravi krih-'nje. Na konferenci so razpravljati o mnogočem — čutiti pa je bilo, da diskusija ni zaradi diskusije, temveč da izvira iz želje, kako bi premagali težave, ki zavirajo še uspešnejše delo. g. PROF. IVAN BERTONCELJ — O VODENJU SESTANKOV V ciiklusu predavanj Kluba gospodarstvenikov pri Trgovinski zborunici v Kranju jo v petek predaval prof. Ivan Ber-toncelj. Vodilnim uslužbencem podjetij in članom delavskega samoupravljanja jo govoril o vodenju sestankov. VINJEN ŠOFER DO SMRTI POVOZIL PEŠCA V petek, 25. oktobra ob 22. uri, so jo zgodila huda prometna nesreča na Javorniku. Vozni'« ©sebnega avtomobila Franc Kovač itz Most pri Žirovnici jo vozil s precejšnjo hitrostjo v smeri- Jesenice—Žirovnica. Na Javorniku *jo podrl pešca Janeza Kokalja dz Sela pri Zirovnicr, ki je šel pravilno po skrajni desnii strani. Kakih 18 m ga je rinil pred vozilom, nato pa je sunek vrgel ponesrečenca na cesto. Pešec jo obležal m kmalu po tistem podlegel poškodbam. Vinjeni šofer je po nezgodi pobegnil, namesto da bi ponesrečencu nudil pomoč. Organi javno varnosti so ga še isti večer izsledili na stanovanju. Avto, ki je bil last podjetja Elektro Žirovnica, je seveda stal že v garaži. Zadnje čase je vedno več nesreč, ki jih povzročajo vinjeni vozniki imoborniih vozni, kolesarji, pa tudi pešci. Taki ljudje zaslužijo najstrožjo kazen, zato bi morali poostriti ukrepe za ogrožanje prometne varnosti. SAMOMOR V RADOVLJICI Dne 24. oktobra ob 10. uri dopoldne se jo v podstrešju svojega stanovanja obesil Ivan Va-lant iz Radovljice. Bil je duševno bolan. S. J. Kranj, 28. oktobra 1957 Glas Gorenjske 3 Val gripe pojema Val gripe, ki jo minuli mesec zajel tudi Gorenjsko, je prizadejal ljudem m zdravstveni službi vrsto nevšečnosti, našemu gospodarstvu pa občutno škodo. Zadnjo dni število obolenj naiglo pojema, pojavljajo pa se še vedno posamezni primeri, ki pa »o v primerjavi s prvim valom grpe, komajda vredni omembe. Ker so je gripa tokrat pojavila v precej mili obliki, zdravstvena služba v okraju Kranj ni zabeležka nobenega smrtnega primera. Pač pa je prišlo v nekaterih primerih do komplikacij. Tu so mišjene predvsem pljučnica, vnetje srednjega ušesa in gnojno vnetjo obnosnih votlin. To komplikacije je moč pripisovati nepravilni nogi bolnika, zlasti pa preranemu z; puščanju postelje. Gripa tokrat ni prizan; fWa niti odraslima niti otrokom. Tako jo samo zdravstvena služiba v Kranju zabeležila od 2. do 26. oktobra 346 obolenj otrok, medtem ko je bilo od 20. septembra pa do danes vseh obolenj — od- raslih in otrok — 4.545. V tem številu pa niso zajeta neprijavljena obolenja, ki jih zdravstveni delavci cenijo precej nad 2000. Zelo zanimiva utegne biti tudi naslednja ugotovitev. Od vseh obolenj, ki so bila prijavljena otroškemu dispanzerju v Kranju, ni bilo niti enega, ki ne bi bil socialno zavarovan. Tu pa simo postavljeni pred vprašanje: mar pacienti, ki niso socialno zavarovani — in teh ni malo (v našem primeru kmečki otroci) niso potrebni zdravniško pomoči? Gripa tudi tem ni prizanašala, vendar pa se, kot kaže ta primer, kmečki starši še vedno držo stare, nekje v preteklosti in v njih samih zakoreninjene navade: izogniti se stroškom, ki jih zaihiteva zdravljenje njihovih otrok in seveda tudi niih samih. Vsekakor bi se morali zavedati pogubnih posledic, ki lahko povzroči podcenjevanje lažjih in težjih obolenj. Varčevanje pri zdravljenju vsekakor ni na mestu. Nogomet DRŽAVNI ŠAHOVSKI POLFINALNI TURNIR Ostre borbe na 64 poljih V petek dopoldan ob 11. uri je bil v sejni dvorani OLO Kranj svečano otvorjen polfinalni turnir za državno šahovsko prvenstvo. Otvoritvi so razen vseh udeležencev turnirja prisostvovali sekretar ŠZS Ernest Ka-pus, sekretar OK LMS Marjan Rožič in zastopniki ŠD Kranj. Predsednik SD Kranj, tov. Škraba, je v svojem uvodnem govoru dejal, da so kranjski šahisti zelo veseli, da bo ta turnir odigran v Kranju, zlasti pa še, ker jo prepričan, da bo ta turnir velikega propagandnega pomena za nadaljnji razvoj šaha no samo v Kranju, temveč po vsej Gorenjski. V imenu šahistov je spregovoril mojster Tot, ki je med drugim rekel, da je Kranj mesto, ki je zelo dobro poznano po vsej naši domovini, vendar si človek prave slike o njem ne more ustvariti, če ga sam ne vidi. »Čudovito je to mesto. Tudi okolico si je težko zamisliti lepšo. In v tako lepem kraju bo šah igrati pravi užitek, 15. Tomšič in 16. Bradvarevič. Popoldan ob 15.30 so šahisti potegnili prve poteze. Vsak dan bodo začeli ob tem času in igrali do 20.30, le vsaik peti dan bodo imeli prosto. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Miličevič : Bradvarevič remi, Cuderman : Tomšič 1:0, Sofrev-ski : Lukič 1:0, Smederevac : Puc remi, Bartok : Smailbegn-vič remi, Bulat : Crepinšek 1:0, MULJ Zahvaljujem se »Glasu Gorenjske« in Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za plačano nezgodno zavarovalnino 8000 din. Kot naročnik »Glasa Gorenjske« list vsakomur toplo priporočam. — Pivk Valentin, Loka 9, Križe. OPOZARJAMO vse prebivalce Gorenjske, da ne nasedajo STAJNKU Janku, iz Kranja, Huje 82, in mu no plačujejo nobenih zneskov za »Pavlino« ZAHVALA Vsem prijateljem In znancem, ki so ob nenadni smrti naše drage mame TEREZIJE FRANCISKIN • Primskovega sočustvovali a nami, prisrčna hvala. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma dr. Hriberniku in đr. Novaku za nudeno zdravniško pomoč, organizaciji Zveze borcev in SZDL Primskovo, kolektivoma tovarne IBI in Pletenino za izkazano pomoč in pozornosti ter tov. Cirilu za tople besede ob grobu. Frančiškinovi oziroma »Pavlihovo pratiko«. Stanjko Janko je »Pavliho« ogoljufal za večji znesek pobrane naročnine in je zaradi tega že v kazenskem postopku. — Časopisno podjetje »Pavliha«, Ljubljana. Prodam kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodamo sapravljivček. Prvih t dni je na razpolago družbenemu sektorju, po tem času ga bodo na javni draižbi lahko kupili interesenti iz privatnega sektorja. — Prehodni mladinski dom Preddvor. Prodam strešno opeko - bobro-vec, 2000 kom. — Osterman Andrej, Luže, 39, Šenčur. Elektromotor 4 do 5 KM knpiat. — Strah in j 23, Naklo. Kupim majhno hiiieo blizu Kranja ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam takoj 500.000 dinarjev. Radijski sprejemnik zelo poceni prodam - 12.000 din. Na ogled Koroška cesta 14, I. nadstropje od 12. do 14. ure ali od 17. uro dalje. Mlad intelektualec išče opremljeno sobo v Kranju. — Plača 20.000 din nagrade in najemnino za eno leto vnaprej. — Naslov v oglasnem oddelku. Prodam njivo in travnike ob progi med Radovljico in Lescam. — F. Orel, Radovljica. Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje MESTO ŠOFERJA C-KATEGORIJE za Kranj in MESTO MEZDNEGA KNJIGOVODJE za gozd. obrat Tržič * Pogoji za šoferja: opravljeni izpit C-kategorije ter večletna praksa v stroki. Pogoji za mezdnega knjigovodjo: srednje strokov .uslužb. z večletno prakso v računovodstvu. Pismenem ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati takoj na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Jezerska cesta. »STORZlC, Kranj: 25. oktobra ital. film »HCl POLKA« ob 18., 18. in 20. uri. 29. oktobra ital. film »V ZNAMENJU VENERE« ob 16. in 18. uri. Ob 20. uri ni predstave. 30. oktobra ital. film v »V ZNAMENJU VENERE« ob 16., 18. in 20. uri. ITRIGLAV«, Primskovo. 29. oktobra premiera angl. barv. vi-#t»v.ision fikna »HlSA SKRIVNOSTI«. »RADIO«, Jeseaiee: 28. in 29. oktobra ital. film »VILLA BOR-GHESE«. Od 30. oktobra do 1. novembra jap. film »SEDEM SAMURAJEV*. »PLAVŽ«, Jesenice: 20. oktobra ital. bairv. film »GIUSEPPE VERDI«. 31. oktobra in 1. novembra itad. film »VILLA BORGHESE«. ŽIROVNICA: 30. oktobra itaJi-.jan film »VILLA BORGHESE«. DOVJE MOJSTRANA: 30. in 31. oktobra italijanski barvni fiVn »GIUSEPPE VERDI«. BLED: 28. oktobra amer. barvni zabavni film »HOUDINI« ob 20. uri. Od 29. do 31. oktobra jug. mladinski omnibus film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. Vsak dan ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 29. in 30. oktobra ameriški kriminalni film »NA MORILČEVI SLEDI«. — V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. GIBANJE PREBIVALSTVA. V TRZlCU Rojeni: Danica Bizjak in Boris Perko. Poročili so se: Franc Smid, elektrotehnik rin Marija Ribnika.', industrijski risar; Marijan Smolej, čevljar in Hermina Kogoj, nameščenka; Pavel Štrukelj, električar in Helena Božič, tkalka; Janez Funda, invalidski upokojenec in Marta Mekuč, knjigovodkinja. Najstarejši udeleženec turnirja.mojster Tot, je potegnil številko zlasti še, ker smo vsi udeleženci razen tega z dosedanjo organizacijo turnirja nad vse zadovoljni.« Za tem je sekretar SZJ tov. Kapus prečital pravilnik turnirja in ob koncu so udeleženci izvlekli še številke, da jih je zvezni sodnik Jože Šiška lahko vpisal v turnirsko razpredelnico. Zreb jo takole odločil: 1. Miličevič, 2. Cuderman, 3. Sofrevski, 4. Smederevac, 5. Bertok, 6. Bulat, 7. Nikolič, 8. S. Vukovič, 9. Bidev, 10. Tot, 11. Crepinšek, 12. Smailibegovič, 13. Puc, 14. Lukič, Mali rokomet TURNIR SREDNJEŠOLCEV Kranj, 27. oktobra. V Stražišču je bilo v petek srednješolsko prvenstvo v malem rokometu, ki se ga je udeležilo šest ekip. Prvo mesto je osvojila prva ekipa I. državne gimnazije Kranj z boljšim količnikom pred GlS, ki ima isto število točk. Tretja je IKS Iskra, četrta STTS, peta Gimnazija Skofja Loka in šesta druga ekipa I. državne gimnazije. M. TRZlC PRVI NA GOLNIKU Golnik, 27. oktobra. — Rokometni klub Storžič z Golnika je danes organiziral turnir najboljših moštev Gorenjske v malem rokometu. Zmagali so pionirji Tržiča pred Mladostjo iz Stra-žišca in domačim Storžičem. Rezultati: Mladost : Tržič 4:6, Tržič : Golnik 6:2, Mladost : Golnik 6:3. M. GIS : IKS ISKRA 22:11 PLANIKA : TRZlC 21:26 Nikolič : Tot remi, Vukovič : Bidev remi. II. kolo: Bradvarevič : Bidev ltf, Tot : Vukovič remi, Crepinšek :Nikolič 0:1, Smailbego-vič : Bulat 1:0, Puc : Bertok 1:0, Lukič : Smederevac remi, Tomšič : Sofrevski 0:1, Miličevič : Cuderman 0:1. Košarka SVOBODA : TRIGLAV 67:62 (34:29) Ljubljana, 26. oktobra. V prijateljski .košarkarski tekmi, ki je bila danes v Ljubljani, so se kranjski košarkarji pomerili z ekipo domače Svobode in srečanje zgubili z razliko 5 košev. Najprej so se znašli gostje, ki so v 6. minuti vodili že z rezultatom 12:3, po nekaj minutah pa so domači prišli v vodstvo in ga obdržali do konca polčasa. V nadaljevanju so gostje pričeli zmanjševati razliko, vendar jim rezultata ni uspelo izenačiti. Telesna vzgoja USPEL TEČAJ ZA VODITELJE V LOKI Pred dnevi je bil v domu »Partizan« v Sk. Loki zaključen tečaj za vaditelje-prednjake v partizanskih društvih, ki ga je organizirala Okrajna zveza društev Partizana za Gorenjsko. Tečaj je zelo dobro uspel, kar so pokazali tudi tečajniki prod izpitno komsijo, pred katero so polagali pismene in ustmene, TRIGLAV : ILIRIJA 2:0 (1:0) Ljubljana, 27. oktobra 1957. Danes dopoldne je na igrišču Ilirije v Ljubljani, kranjski »-Triglav« zasluženo premagal zadnje plasirano moštvo v ljubljansko primorski ligi z rezultatom 2:0. Triglav je nastopil v standardni postavi. Igra ni bila kdo ve kako zanimiva. Le v drugem delu prvega polčasa je Triglav pokazal kaj zna. Gole za Triglav je dosegel v 37. minuti prvega in v 37. minuti drugega polčasa Mi-helčič. Ob koncu igre je sodnik povsem neupravičeno izključil iz igre igralca Triglava Janka Stularja. TRZlC : NOVA GORICA 4:2 (2:1) Tržič, 27. oktobra. Po katastrofi med tednom s kranjskim »Triglavom« se je proti pričakovanju danes zbralo v Tržiču na igrišču okoli 1000 gledalcev, ki so z velikim zadovoljstvom zapustili igrišče. Tržičani so danes poskrbeli za veliko presenečenje v ljubljansko - primorski ligi in s hitro ter borbeno igca zasluženo premagali enajstorico iz Nove Gorice s 4:2 (2:1). TRIGLAV : TRZlC 9:0 (4:0) Med tednom je bila odigrana v Kranju zaostala prvenstvena tekma ljubljansko - primorske nogometne lige med domačim »Triglavom« in enajstorico iz Tržiča. Precejšnje število gledalcev, ki so so v lepem vremenu zbrali na igrišču, kljub toliko doseženim golom, niso prišli na svoj račun. Obe moštvi sta pokazali dokaj slabo igro, kar velja zlasti za go*te, ki so imeli velikega »sopoma-gača« v napadalcih »Triglava«, ki niso znali še večkrat zatresti mreže Tržičanov. Tolikšni kopici golov pa je mnogo pripomogel tudi vratar gostov, ki je kriv za nekaj prejetih golov in svojih številnih napak ne more izikupiti niti z uhranjeno slabo streljano enajstmetrovko v zadnjih minutah. SREČANJE NOGOMETNIH SODNIKOV V sredo 30. oktobra popoldan ob 15.30. uri bo na igrišču »Triglava« v Kranju prijateljska nogometna tekma med nogo-metnirrii sodniki iz Ljubljane in Kranja. Ker bodo v obeh moštvih nastopili stari nogometni »asi«, je pričakovati, da bo tekma zanimiva in da bodo tudi razvajeni gledalci lahko prišli na svoj račun. Kegljanje TRETJE PRVENSTVO ISKRE Kranj, 27. oktobra. — Dan^s se je na kegljišču Triglava končalo letošnje prvenstvo Iskre v kegljanju za posameznike, na katerem je nastopilo 127 tekmo-, valcev. Prehodni pokal je osvojil Stane Valentar z rezultatom 408 podrtih kegljev, 2. Lojze No-grašek 399, 3. Lojze Kordež 305, 4. Ivan Stružnik 392, 5. Anton Kalan 386 podrtih kegljev. S. L. teoretične ter praktične izpite. 3 tečajniki so napravili izpit za drugi, 12 pa za tretji vaditelj-ski razred. S tem tečajem so društva »Partizan« na Gorenjskem dobila nove vaditelje, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na uspešnejši razvoj telesne vzgoje na Gorenjskem. -an Novi odborniki občinskih zborov Na volitvah dne 20. oktobra 1957 so bili izvoljeni naslednji odborniki občinskih zborov: BOHINJ: Alojz Lcgar, Franc Vojvoda, Franc Ogrin, Janko Torkar, Frano Mencinger, Franc Zmitek, Janez Cvetek, Jane;: Cerkovnik, Jakob Zalckar, Anton Zupane, Janez Stros, Franc Pe-kovec, Martin Bcrnik, Anton Kocjane, Franc Urbane, Matija Cvetek, Jože Hribar, Franc Zupane, Vinko Korošec, Lovrenc Blazin, Anton Medja, Frano Medja, Mirko Zupan. CERKLJE: Anton Jereb, Anton Ropret, Ivan Deželak, Janez Rcpret, Janez Ciprle, Miha Ga-?pirc, Janez Globočnik, Alojz Koželj, Stanko Sl.ub'c, Anton Rchberger, Ciril Lampe, Ivan Erzar, Ivan Kosirnik, Janez Močnik, Peter Boli a, Ivan Erzar, Franc Hubat. BLED: Janko dr. Benedik, Stanko Knaflič, Bogdan Šanca, Mirko Stare, Pavel Tolar, Franci Cuznar, Franc Hudovernik, Jože Kapus, Ivan Vidic, Franc Burja, Franc šmit, Cilka Prerern, Slavko šebenikar, Janez Koselj, Ivan Smit, Alojz Toman, Jože Strgar, Jože Bohinc, A!o:z Pretnar, Janez Zvan, Ciril Subic, Jakob Ambrožič, Janez Kocjančič, Janez Peterman, Matevž Bizjak, Rudolf Volk, Jože Vogelnik, Franc Pavlic, GORENJA VAS: Jože Oblak, Martin Brence, Jakob Ušeničnik, Jože Bogataj, Franc Buh, Vla-d'mir Koželj, Jože Miklavčič, Tomaž Potočnik, Janez Ster, Andrej Primožič, Ciril Vidmar, Urban Kokalj, Aleksander Remic, Anton Peternel, Vi»ko Kavčič, Janko Bernik, Jože Šubic, Maks Kalan, Anton Peternel, Milan Dolenc, Maks Novak, Peter Finžgar, Franc Peternel. ŽIRI: Rado Jurca, Stanko Kogovšek, Roman Rupert, Maks Oblak, Janko Jereb, Jože Mrav-1 e, Maks Oblak, Vinko Bačner, Franc Treven, Jakob Mihevc, Vinko Mlinar, Alojz Kopač, Vinko Naglic, Rajko Subic, Janez Kavčič, Peter Naglic, Franc Kavčič, Ana Loštrek, Franc Po-ljanšek. SKOFJA LOKA: Svetko Kobal, Savo Sink, Mici Puhar, Milan Zakelj, Janko Kokalj, Jože Babic, Frano Reš, Franc Homan, Andrej Franko, Franc Svoljšak, Ludvik Jugovic, Jože Nastran, Ivan Brodar, Anton Jezcršek, Adolf Pretnar, Franc Gaber, Alojz ing. Vodopivec, Franc Križaj, Anica Voljčjak, Jože Korenina, Franc Ceg-nar, Stane Porenta, Janko Košir, Franc Jamnik, Jernej Hribernlk, Franc Sovine, Jakob Gartner, Milka Oman. TRZlC: Karel Kravcar, Zdenko Lavička, Francka Starič, Frano Globočnik, Lovro Cerar, Slavko Lukanc, Jože Sparovec, Jože Jagodic, Jože Mokorel, Marija Mežck, Jože Silar, Dušan Horjak, Viktor Dornik, Franc Zupan, Vinko Golmajer, Janez Svab, Božidar Pretnar, Jakob Nemec, Anton Polajnar, Mihael Repinc, Štefan Zaplotnik, Janko Aljančič, Maks Gosar, Alojz Kastigar, Janez Jesenko, Matija Meglic, Franc Talar, Janez Gaberc. ŽELEZNIKI: Franc Primožič, Anton Pegam, Mitja Košmelj, Janko Kemprle, Ludvik Smid, Janez Trdina, Jože Prevc, Mirko Ambrožič, Jožo Demšar, Ludvik Jelene, Ivan Trojar, Anton Zbontar, Ludvik Egart, Stanko Frelih, iVan PrezelJ, j0že Jeraša, Lovreno Bergant, Franc Rant, Albin Lavtar, Anton Benedik, Franc Dež-man, Miha Berce, Franc Kovač. Razen le-teh bodo, kot smo že poročali, izvolili šo 5 odbornikov (4 v cerkljanski in 1 v kranjski občini) na ponovnih volitvah v 3 volilnih enotah. JESENICE: Anton Kavalar, Franc Gregor i, Franc Žerjav, Vid Cerne, Andrej Robič, Kristan MertelJ, Jože Košir, Cvetko Delavec, Berti Brun, Franc Klinar, Viktor Brun, Primož dr. Vidali, Anton Strajnar, Zdravka Ramuš, Jože Sifrer, Franc Tcpina, Alojz Božič, Jože Vari, Henrik Torkar, Jakob Lavsegar, Ivan Pogačar, Albina Berce, Anton Mrak, Janko Verdnik, Konrad Lazar, Franc Treven, Štefan Nemec, Jak?, Svetina, Edi Cenček, Zdravko Smolej, Avgust Hribernik, Franc Grilc, Dušan Stare, Janko Pšenica, Franc Pretnar, Anton Lakota, Ivan Čop. KRANJ: Franc Puhar, Edgar Vončina, Slavi-c?, Zirkelbach. Rudi Balderman, Lojze Okoren, Miran Košmelj, Igor Slavec, Janko Stefe, Ivan Kern, Viktor Stefe, Rudi Uršič, Jernej Teropčič, Ivan Ambrož, Bogdan Strah, Vinko Hafner, Anton Petek, Franc Oman, Franc Bajželj, Franc Hribar, Franc Svoljšak, Martin Košir, Anton Kadivec, Jurij Rebolj. Filip Lavriša, Andrej To-poriš, Jožef Kern, Mirko Ravnikar, Karel Potočnik, Bogomir Rogelj, Anton Valjavec, Janez Ribnikar, Ignacij Polajnar, Janko Rchberger, Janko Remic, Ignac Stempihar, Franc Bohinc, Ivan Rezman, Janez Sifrer, Alojz Zavrl. RADOVLJICA: Ivan Bertoncelj, Franc Jere, Božo Cerne, Franc Kunstelj, Anton Kobentar, Anton Stiherle, Jakob Eržen, Pavel Olip, Miloš Štev, Stanko Grilc, Janez Kodras, Jože Mulej, Alojz Dežman. Jožo Gašperin, Franc Sinčč, Ivan Božič, Alojz Sušteršič, Jernej Marinčič, Anton Pintar, Ivan Langus, Janez Debeljak, Tone Šolar, Janko Jerala, Filip Sitar, Ludvik Smitek, Marjan Gašperšič, Matija Rezek, Ivan Gašperin. , CX^Y „Rekli ste, da boste posodili," je dejala počasi. Čutila se je ponižano kakor ustrahovan otrok. Vsa njena prejšnja klju-bovalnost je izginila, zavedala se je, da je odvisna od stričeve dobrote in da si sama ne more pomagati. Gospod Filip je vneto priikirmal. „Seveda bom plačal. Dva tisoč sedemsto dvainšc-stdeset goldinarjev bom plačal," je rekel, pazno gledajoč v papirje in sproti računajoč znesdk. „To se pravi — natanko Aleševo polovico. Drugo — boš že sama poravnala." Udobno se je naslonil na mimo, starcevske roke so mu drsele po papirjih, kakor bi jih božale. „Odkod naj vzamem tako hitro?" je poparjeno vprašala Ana. ,,0, to je tvoja stvar," je rekel gospod Filip in nehal gladiti papirje. „Obljubil sem, da bom plačal, toda tudi ti si ml obljubiJa, da boš vestna in poštena. Rad bi ti bil pomagal z nasveti in denarjem, a ti mojih nasvetov nisi potrebovala, zato ti tudi mojega denarja ni treba. Našla si si druge, ki so ti svetovali po svoje. Kc sem se vozil sem, nisem mislil, da je stvar tako huda. Zdaj vidim, da si do vratu pogreznjena v svojo strast in jaz ti ne morem več pomagati. Ne, jaz ti res ne morem pomagati..." V Ani se je med stričevim govorjenjem nabirala nekakšna zloba, ki bi je nikoli ne bila amožna, dokler ni poznala Dominika. „Ce nočete, tudi prav," je rekla prisekljivo. „Samo ne vem, ali se bodo upniki umaknili, če plačate samo Aleševo polovico." „Ne," je hladno rekel stric Filip, „ne bodo se. Toda fantovo polovico bom rešil, nič ne skrbi. Zahteval bom pri zemljemerskem uradu, da se zemlja razdeli. Zgonc bo še zmeraj lahko zadovoljen, če bo priženil tisto, kar ti bo ostalo potem, ko ti bodo odprodali zemljo zaradi dolgov. Da, tako bom storil. Za fanta hočem imeti točne račune." Ana je pobledela, spoznala je, da stric ne bo odnehal. Njej pa je rezalo v živo. Zemljo naj ji prodajo, tisto zemljo, na kateri se je letošnje leto tako pehala in je šele prav začenjala čutiti njeno vrednost! Vedela je, da bi strica omečila, če bi se ponižala in ga prosila, pa so ji silile na jezik same hude besede in komaj se je zadrževala, da mu ni vrgla v obraz kako mu nikoli ni bila mar Gašperinove hiše in da je že davno hotel vse skupaj zagnati Globočniiku v golt. Stric Filip pa je dolgo čakal, da bi se ponižala in ko ni dočakal, je rekel:,. „Nisem še rekel zadnje besede, Ana. Ce se spametuješ, bom pomagal." „Ne," je rekla Ana tiho, a tako odločno, da je duhovnik spoznal, kako nesmiselno je vsako prigovarjanje. Porinil je terjatev prednjo in kriknil: „Se pa otepaj, kakor veš in znaš!" Nekoliko mirneje je dodal: „Vidim, da ne boš odnehala, dokler te nesreča ne iz-modri. Pravzaprav mi ni bilo treba hoditi tako daleč samo zato, da bi videl tvojo sramoto in zakrknjenost. Najbolje bo, če se brez odloga odpeljem. Samo fanta mi še pokliči, z njim moram govoriti." Ana je šla in se kmalu vrnila z bratom. Ko sta vstopila, si je gospod Filip ogledal nečaka, očividno mu je bil všeč. Vstal je in mu icitegnil obe roki naproti. „Vidim, da si se pošteno lotil dela," je rekel veselo in ga zasukal po zgornji hiši. „Morebki ti nisem dobro storil, ko sem ti svetoval, da pusti šolo in pojdi domov, toda drugega ni preostalo. Včasih sem imel druge namene s teboj, a tudi tako bo šlo, če se boš le prav držali." Velikanske $a$ti\e v HataUu Ob reki Tigria leži vasica Nimrud, kjer je bilo v starih časih mesto Kalah. Tu si je leta 883-850 pred našim štetjem zgrad:l razkošno letovišče asirski kralj Asurnasi pal. Bil je silak, okrutnež, obenem pa mecen rseh umetnosti. Kiparji, rezbarji, slikarji in livarji so polnili njegove palače z redkimi umetninami. Ko je gradil svoje letovišče, je umetnike preselil tja in j:ih krd'.jevsko gostil. Poletno rezidenco asirskega kralja VVWVWWVWVVVVVWV>^ ZA RAZVEDRILO Naj izgine še zadnji spomin na nezvesto ... »■/daj vidi.. .< sva pa brez skrbi, saj ne jo odkril angleški diplomat in raziskovalec Sir Austoen Henry Lavart. V nekaj letih so izkopali čudovite kilpe in relief o in jih spravili v londonske muzeje. Od 1950 nadaljuje raziskovanja prof. dr. M. Malovan, sin jugoslovanskega izseljenca. Nedavno so pri vhodu v eno izmed dvoran odkcipali steber iz gostega peščenca s kipom kralja v tiari in z Ižezlom. Pod (kraljevim kipom je besedilo 154 vrstic. Asurnasirpal je zapisal: »Ko sem posvetil palačo v Kalahu, sem povabili 47.074 delavcev z ženami iiz vseh krajev moje dežele, 5000 višjih uradnikov, odposlance iz Kindanr, Katine, Suhi, Tira, Sedona, Gurguna in Malate, nadalje 16.000 prebivalcev Kalaha in 1500 uslužbencev dvora. Skupno število gostov je bilo 69.574. Deset dni sem jih gostil, kopal, mazili!, jih hranil ,in pojil z vinom ter jih potem srečno in zadovoljne poslal v njihovo Ikraje.« S ponosom našteva gostitelj ogromne količine živil, ki so bile potrebne za množično prehrano tolikega števila povabljencev. Upravitelj vladarjeve kuhinje ni limel malo skrbi, ko je sestavljal sezname. Cujmo: 2000 pitanih volov, 16.000 ovac, 1000 jagenjčkov, 500 jelenov, 500 gazel, 34.000 kosov perutnine (med njimi 500 gosi, 500 kokoši in 20.000 golobov), 10.000 rib, 100.000 jajc, 10.000 škafov piva in 10 000 mehov vina. — Seznam našteva še velike količine moke, po-vrlnine, sadja in celo dišave, porabljeno za pripravljanje jedi. Med drugim omenja zmlete rožice, granatna jabolka, sipek, ptstaeije, janež, krešo, poper, mandlje in še veliko drugih danes ie skoraj neznanih dišav. Vso to ipriča o velikanskem razkošju in bogasbvu nekdanjih vladarjev, ki so si grabili premoženje na račun ljudstva, ki so ga zasužnjevali in spravljali ob premoženje. Alf te vesie ... ... da so našli človeško okostje staro približno 80.000 let? Na arheološkem kongresu v Pekingu je poročal antropolog Vo Ju Kang, da je pripadalo človeško okostje, ki so ga našli v Ce-jadu, 50-letni ženski, ki je živela pred približno 80.000 leti. V tem primeru je torej šlo za najstarejši znani človeški foaiL ... da se pomakne zemlja v eni uri 1776 km okoli sbnca, da pade prav tako v eni uri na zemljo 400.000 zvezdnih utrinkov in meteorjev, da umre v eni uri 4600 ljudi .in se jih rodi 5400 ter da potuje v eni uni po vsem svetu po pošbnem omrežju 1114 milijonov poštnih pošiljk z znamkami v vrednosti več milijard šilingov. Zanimivosti NAJNOVEJŠE »OGLEDALO« Na letošnji vodiki razstavi elektronike v Frankfurtu, je vzbujal veselo pozornost tale mož, ki so jo bril brez zrcala, ampak tako, da se je gledal na zaslonu televizijskega sprejemnika. Posrečena zamisel, ki naj ponazori napredek in številne možnosti televizijske tehnike. Stvar pa jo seveda zelo enostavna — mož se brije pred majhno snemalno kamero, ki posneto sliko takoj posreduje prejemnika in na zaslonu se mož vidi prav tako, kot da bi se gledal v ogledalu. POL LETA V NEZAVESTI Letos marca je 17-letno Me-lito Johum iz Saarbriickna povozil avto. Dekle je obležalo v nezavesti in prepeljali so jo v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da se ji jo v možganih sesirila kri. Nastala je drobna kepica, ki je rvkakor ne morejo odstraniti z operativnim posegom brez nevarnosti za življenje dekleta, ki ves ta čas leži v nezavesti. TRIKRAT ZRASLI ZOBJE Mata Lasici, 150 letnemu starca iz Djakovićev pri Cajniču, so v njegovem življenju trikrat zrasli zobje. Zadnjič so mu pognali, ko mn je bilo že sto let. Vendar se jih ni dolgo veselil, ker so mu že po Štirih letih izpadli. KITAJSKO UMETNO SRCE V Sanghaju so izdelali umetno srce iz plastičnih mas in ga uspešno preizkusili na raznih domačih živalih. Poročajo, da je v nekem primera tako srce celih 20 minut omogočalo neki Živali normalni krvni obtok. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. klasa; 5. slovo; 9. koso-rep; 10. Ipsiha; 12. enota; 14. Raba; 15. udarim; 16. lita; 17. sli; 18. age; 19. stani; 20. sla; 22. ona; 23. bas; 25. pitani; 27. pest; 28. Otelo; 29. aorta; 30. nagosti; 31. trene; 32. kalna. Navpično: 1. Kapri; 2. Akiba; 3. soha; 4. asa; 5. sredina; 6. Lena; 7. opora; 8. omame; 11. satelit; 13. tigrast; 15. uilani; 17. stonoge; 20. sport; 21. Atene; 23. beril; 24. statva; 26. Alan; 27. pota; 29. kratica za »Akademski športni kluib«. Z GORENJSKE '+ REDAKCIJA • »Glas Gorenjske« mi ugaja, vendar bi bil lahko še bolj pester kot je. Zakaj ponedeljkove številke skoraj nimajo nič drugega kot šport? Ali bi mi odgovorili še na naslednje vprašanje: V Kranju imamo dve dvorani — v Sindikalnem domu in v Prešernovem gledališču, ki je bilo pred kratkim ukinjeno. Ali bo ostala sedaj dvorana v PG prazna in ali bodo v njej gostovali samo tuji igralci ter razne umetniške skupine? Menim, da bi bilo koristno, če bi bil v tej dvorani tudi kino, saj je eden za mesto Kranj premalo. Tudi v Stražišču imajo v eni dvorani prostor za kino in dramsko družino tamkajšnje »Svobode«. Ivan Bernard, Kranj. Na prvo vprašanje Vam bo odgovoril najbolje Marko Dežman, ki trenutno služi vojaški rok in se je tudi oglasil z dopisom za rubriko »Bralci in redakcija«. Ta pravi takole: »Na splošno sem z Vašim listom zelo zadovoljen, sicer pa bi ne bil Vaš bralec in naročnik. Želim le, da bi objavljal več športnih poročil kot tudi raznih člankov iz znanosti in tehnike. Kar pa se drugega vprašanja tiče, pa tole: — Prešernovo gledališče ni ukinjeno. Sprememba je le ta, da ni več profesionalno. Zato v omenjeni dvorani ne bodo gostovali le »tujci« in bo vsekakor še za domače igralce in igralce bližnjih »Svobod« premalo prostora. Torej s kino-predstavami v dvorani PG zaradi tega ne bo nič. Tako smo obveščeni od sedanjega vodstva PG. • Naš športni urednik je dobil od M. H. iz Cerkelj naslednji dopis: »Vaš članek v zadevi telovadnice za TVD »Partizan« v Cerkljah sem prebral, vendar mi je žal, da se niste oglasili tudi pri meni, ko ste že bili na dvorišču hiše št. 38. Prav rad bi Vam dal vsa potrebna pojasnila in potem bi verjetno odpadel stavek — Zakaj ne bi moglo tudi novoustanovljeno TVD »Partizan« imeti svojega mesta v tej telovadnici, si ni moč tolmačiti. — Menda ni v Cerkljah hiše, ki bi bila doslej bolj na razpolago skupnosti kot je moja. Sicer pa ni izključeno, da še kdaj pridete v Cerklje in se bomo takrat pogovorili.« Športni urednik je prepričan, da zaradi omenjenega stavka niste prav nič užaljeni. Upa pa, da bo v Cerkljah zdaj prav kmalu ustanovljeno TVD »Partizan«, ki bo imelo svojo prvo zasilno telovadnico v hiši št. 38. Obljubil je, da se bo ob prvi priložnosti tudi pri Vas oglasil. • Prostor, ki je namenjen rubriki »S sodišča«, bi večkrat lahko koristneje izpolnili. Preveč je brezpomembnih zadevic, za katere mislim, da niso toliko vredne, da bi prišle v list. Franc Sifkovič, Kranj Tudi rubrika »S sodišča« je pomembna in večina bralcev jo zelo rada prebira in se iz nje tudi marsikaj nauči. Sele ko bodo ljudje postali pri svojem delu in govorjenju bolj trezni in premišljeni, bodo postali članki, objavljeni pod glavo »S sodišča« brezpomembni. Le kmalu naj do tega pride. Res pa je, da nam včasih uide v to rubriko sem in tja tudi kaka drobna stvar, ki bi lahko brez škode izostala. Po Francozih uvedena gospodarska svoboda v ilirskih pokrajinah bi gotovo povečala delavnost in podjetnost kranjskih meščanov, če bi ne dvomili v obstoj Ilirije. Ze avgusta 1813 so se vneli odločilni boji za Gorenjsko in so v Kranju 15. avgusta zadnjič praznovali Napoleonov rojstni dan in obdarovali dvo nevesti — rožni devici. Štirinajst dni pozneje je general Belotti napadel avstrijske postojanko na Ljubelju, a so je moral umakniti, ker so sovražno čete začele prodirati čez Jezersko po dolini Kokre. Francoske čete so se skušale postaviti v bran pri mestnih vislicah ob naikeisk.1 cesti. Ker jih je sovražnik nameraval preko Predoselj obiti, so se morale pomakniti do križišča nakelske in kokriške cesto pri Vekselj-nu. Kranjska posadka se je utrdila na pokopališču, zadnja postojanka Francozov pa je bila pri mitnici med kapudimsko cerkvijo (sedanja Roosova hiša pred sodiščem) in Staro pošto, kjer so skopali jarke in postavili topove. General Belotti se zaradi hitrega prodiranja Avstrijcev tudi tu ni čutil preveč varnega in jo ponoči premestil četo čez savski most in jih raz-mcstil na Gašteju in Kalvariji. O bojih na tem mestu pričajo grobovi, ki so jih po letu 1930 odkrili na Laborah An Kalvariji ob kopanju temeljev za gradnjo stanovanjskih hiš. Vrhovni poveljnik podkralj Evgen Bauharnais se ni stri- njal z Belottijevim umikom in mu jo ukazal, da mora zopet zavzeti važno postojanko. V začetku septemibra je premestil \ Kranj tudi glavni stan in se sam naselil v gradu Kieselstein, kjer jo ostal do 10. septembra. Zžga Paglianizzi, ki jo bival pri očetu v Kranju, jo skušal Francozom pomagati z ogleduhi, po porazu generala Belottija v okolici Mengša in ipo manjših bojih v bližini Kranja pa so kljub temu morali dne 22. septembra zapustiti mesto. Po »ponovni avstrijski zasedbi Gorenjske so se zganili nekdanji priviligirani sloji zemljiških gospodov in meščanov ter skušali doseči obnovitev stanja pred francosko okupacijo. Okrajno upravo je vlada poverila graščini Brdo, ki je poleg političnih upravnih poslov opravljala tudi nižjo sodstvo razen kazenskega, ki si ga jo pridržalo deželno sodiščo v Ljubljani. Žandarmerijo so ukinili in pomno-žiili so se rakovnjači, ki so iz svojih skrivališč v Udinem oor-štu strahovali mestno okolico. Po neurejenih razmerah ob koncu francoskega medvladja jo z leti življenje prehajalo v novi tir,- ki se je kazal v ustroju Mebternichovo policijsko države. Naše malomeščanstvo je postalo narodno nezavedno in brezbrižno ter se je le ozek krog izobražencev zavedal, da je obstoječe stanje nevzdržno, ker je v kali duišilo in zatrlo vsako osebno prepričanje in politično svobodo.