List 19. I r * ^ » « Tečaj LIX { I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 10. maja 1901. I < 1 ' r • :'l / Politični oddelek Afera z žlindro. Politična karijera gospoda dr. Ivana Šusteršiča našla dne 1. maja hjter in žalosten konec. T^ dan gospod dr. Šusteršič izgubil veliko parlamentarno bitko 1 vsied- katere nemogoče > da bi v parlamentu m v državi še kdaj igral kako vidno ulogo in imel ^ « vpliva. še kaj to bitko pa tudi zaključena sfera, ki ni bila častna niti za gospoda dr. Šusteršiča niti za njegovo stranko, afera, ki^ je tako žalosten pojav v našem javnem « življenju, da jednacega ne poznamo. Afera z žlindro je sedaj vsestransko pojasnjena 5 m v ker so „Novice" v boju zoper kmetijsko družbo ostale zveste svojim tradicijam in se borile za našo prezaslužno I kmetijsko družbo, hočemo to zadevo tu pojasniti. Leta 1899. je katoliško-narodna stranka poskusila se skrivaj polastiti kmetijske družbe. To je naletelo na odpor. Gospod dr. Šusteršič je uvidel, da ne dobi kmetijske družbo tako lahko v roke, dokler bo imelo ljudstvo poskusil podkopati to za zaupanje v družbo, in zato upanje z nelepo zvijačo. 4 „Gospodarska zveza" je nakrat razglasila, daja žlindro po 20 kr. ceneje kakor kmetijska da pro-družba > ki je žlindro prodajala za lastno ceno torej brez dobička. Kakor se je izkazalo pri dv^h sodiščih, v Kamniku in v Ljubljani, ter v parlamentu, gosp dr. Šusteršič sam zaukazal da naj » Gospodarska zveza" prodaja žlindro z mogla » Slovenec a m » Domoljub" sumničiti kmetijsko družbo, da ne zna gospodariti in da zapravlja denar. ^ __J Tako sistematično očitanje se je tudi res vprizorilo. 1) Slovenec a m » Domoljub a sta pozabila, da sta glasili kranjske duhovščine in delala sta hotč ali nehote kmetijski družbi v nebo vpijočo krivico, katere posebno žalosten pojav — in to še do danes nista popravila. Kmetijska družba je stvar pojasnjevala in pojasnjevala, a vse je bilo zastonj, ščuvalo se je dalje proti njej, sumničilo se jo je dalje. Pozitivnega uspeha, ki ga je želel dr. Šusteršič, pa ni imelo, kajti vzlic temu ščuvanju ni katoliško narodna strainka pri občnem zboru .kmetijske Ta 1899 ničesar opravila. 0 volilni manever tt je Tsekako ■ «feii^ii ' H mm ^^ • ^ ^ moralen in zasluži toliko ostrejšo obsodbo, ker je bil napSrfen zoper kmetijsko družbo. Roko v roki s tem je pa „Gospodarska zveza" tudi kar direktno oškodovala kmete s tem, da jim je 16 odstotno žlindro prodajala kot 18 odstotno, da je torej manj vrednp blago prodajala kot polnovredno. skrajno ne- I Gosp. sam zbor prišel v položaj, izreči o tej stvari sodbo. da je državni Zahteval sam 1 zadevo žlindro. Namen njegov je bil, naj mu parlament s slovesno izjavo potrdi ) da ni storil nič nedopustnega, nič nepoštenega. ^ / Toda parlament tega ni storil. Odrekel gosp. dr. Šu « * steršiču vsako najmanjše zadoščenje, a najpomembnejše , da je z ogromno večino, s 182 proti samo 33 glasom odrekel zadoščenje za žaljivi klic: Sodišče ima dr. Šusteršič od žlindre umazane roke reklo ) da Sedaj je stvar v redu. Katoliško-narodno stranko izgubo, in zavezal je tudi v^efi esnici zadela katastrofa, ki se ne popraviti da z zaupnicami ne pri mand Šusteršič je v parlamentu ga obdrži. Plačal je da dobe člani „Gospodarske zveze" za posebno nizko cenp, bi moral vsakdo reči: klobuk dol pred takim možem! Toda gosp. dr. Šusteršič tega namena ni imel. Prodajal jako drago vojno zoper kmetijsko družbo in njegova stranka jo je še dražje plačala, ker je kompromitirana. Der Fluch der bösen That . . . žlindro z izgubo in plačal izgubo v namen, da bi nato h i) V stran 182. Letnik LIX. ^ « • v 'a Politični pregled zgradbe velikih kanalov. Konflikt je nastal, ker Miquel I Notranji položaj je poslal zadnje dni nekam kritičen in to iz gospodarskih' vzrokov. Poslanci planinskih, dežel bi radi investijcijsko predlogo ter ž njo sklenjene razne železnice še v tekočem zasedanju državnega zbora pod streho spravili. Čehi pa so se temu sicer ne direktno, pač pa indirektno uprli. zahteval, naj se razpusti državni zbor, mej tem ko je kancelar grof Bülow bil proti. temu. Na mesto odstopivSih ministrov so stopili kot finančni minister Bheinbaben, kot poljedelski minister Podbielsky, kot minister za notranje stvari Hammer- stein in kot trgovinski minister veliki industrijalec Möller. Zahtevajo namreč, naj se istodobno reši tudi vprašanj glede Novo ministrstvo se z ozirom na soglasje v tendencah imenuje zgradbe kanalov ter zadobi dotični zakonski načrt postavno veljavo. Bivši finančni minister Kaizl je iztaknil Se nekaj novega. Zahteva nainreč, naj se pred zgradbo kanalov na Mo-ravskem, češkem in v Šleziji regulirajo tiste reke, katere v listih „ministrstvo Bülow". potem rez 200 mili j Vojna v južni Afriki. — Računajo, da burska armada šteje sedaj še vedno .24.000 mož, mej katerimi je 7000 Afri-kanderjev. Seveda so te čete raztresene. General De Wett, v kanali. Izpolnjenje'teh zahtev bi veljalo novih ^jg^r taboru se nahaja predsednik oranjske republike Stejn je kron. Ker pa potreba regulirati reke ne svoje čete popolnoma reorganiziral in se hoče v kratkem lotiti angleške armade v Oranju. Angleži se nič kaj dobro ne po- samo v zgoraj navedenih treh kronovinah, marveč tudi po vseh drugih deželah, pravijo zastopniki teh drugih kronovin: 75.000 mož rabijo samo za varstvo železnic, nad 20.000 ako se regulirajo reke na češkem, na Moravskem v Šle pa bolnih. Ni čudo, da že „Times" vladi priporoča, naj ziji, naj se regulirajo tudi v drugih deželah. Ako bi hoteli ^^^^^^ sicer se zavleče vojna do nedoglednosti. Čehi vztrajati pri svojih zahtevah se jih ne hotelo za- dovoljiti, potem je gotovo, da bodo brez hrupa in šuma lahko preprečili parlamentarno rešitev investicijske predloge, vsled česar bi se zgradba druge železniSke zveze e Trstom lahko na nedoločno čas zavlekla. Mogoče je pa, da se vender doseže sporazumljenje. Ministrski predsednik Körber je napravil načrt konkretnih predlogov, s katerim je stopil tako pred Čehe, kot pred Nemce in res je nekaj upanja, da zadobi ta posredovalni načrt pritrjenje obeh najbolj interesiranih strank. V tem načrtu igra zakon o žganju največ koristil in koliko odnehajo. Vojna na Kitajskem. Nemški listi silijo vedno bolj na to, naj bi Nemčija opustila tako malo uspešno svojo akcijo na Kitajskem. „Kreuz-Zeitung" poroča, da so že določeni tisti oddelki nem§ke armade, ki zapustijo v kratkem kitajsko ozemlje. Tudi se poroča, da je že določeno, koliko vo- jaštva bo morala vsaka država pustiti v Pekinu. Avstro-Ogrska odpozove vse svoje vojaštvo domov, kar je tudi najpametnejše, saj nima na Kitajskem prav nobenih interesov varovati. veliko ulogo, zakaj ta zakon bi Češki ga Nemci lahko preprečili, ako Čehi ne- ^^^ ^^r^ ^^r^ ^^^ ^^^ ^^T' ^«T' ^^r^ ^tt* ^^^ ^^^ Delegaciji sta sklicani na dan 20. maja na Dunaj. Zborovanje delegacij utegne trajati tri tedne. Morda se pojavi v letošnjem zasedanju kaj posebno zanimivega, ker letos bodo v delegaciji tudi nemški radikalci. , v Železniški odsek poslanske zbornice je imel v sredo sejo, v kateri je dokončal razpravo o investicijski predlogi. Vladni načrt je bil odobren in ugovori Čehov odklonjeni. Zdaj je ta načrt goden, da pride pred poslansko zbornico. Konflikt zaradi odvetniškega tarifa upravi se opazuje v zadnjih letih neko odvetnikom jako neprijazno strujo. Po splošnem mnenju je oče te struje dvorni Pristojbinski ekvivalent (Dalje). Zgodovinsko-politično pojasnilo pristoj- binskega ekvivalenta. Obrtni in trgovski krogi se že več let zavzemajo justični za primerno reformo zakonskih določb o pristojbinskem svetnik Klein Že da je novi civilnopravdni red je tako sestavlj ekvivalentu, ali da se kona. cy^kazano da je tolmačenje za kakor je v navadi pri finančnem ministrstvu > ne odvetnikom odpadel ogromen del zaslužka vrh tega vzdržljivo, se vladni krogi vender ne ganejo. V naslednjih pa se še sodišča trudijo, da . bi postali odvetniki nepotrebni, vrstah hočemo podati kratko zgodovinsko-politično pojas-Zdaj je justično ministrstvo izdalo nov odvetniški tarif. Ta nilo pristojbinskega ekvivalenta in sicer na podlagi res znamenite spomenice dr. Josipa Eohla, tajnika obrtniške zveze v Libercah ni Češkem. tarif tak da odvetniki morali priti ob ves zaslužek Vsled tega je nastal močan odpor. Razne odvetniške zbornice odpovedale vsem funkcijam oziroma odstopili so vsi po- so se tunkciionarj nihče neče več te funkcije opravljati slanski zbornici je bila podana interpelacija, na katero Pristojbinski ekvivalent se uvedel, da bi imela mi nister odgovoril te dni in sicer Se dosti ugodno, tako da se bo konflikt pač dal poravnati. Mi smo odločno za to, da se onemogoči vsako oderuštvo od strani advokatov, odločno smo pogostoma dobiva država nekako nadomestilo za prepisne pristojbine, ka terih pri posestvih posameznih ko ljudi razmeroma prav me) tem se posestva juridičnih pa tudi za to, da se ohrani institucija neodvisnih advokatov, oseb le jako redkokedaj prepišejo, in država torej časih ker je advokat jedina dejanska kontrola, da se zakon pravilno uporabi] onemogoči oljna kabinetna justica Državni zbor je v zadnji seji imel obširno raz- pravo o deklaraciji nadvojvode Frana Ferdinanda povodom veliko desetletij in še dlje ne dobiva nikacib predpisnib pristojbin. Ta ekvivalent se je uvedel takoj, ko je bila država njegove poroke z grofico Chotkovo. Čehi in Hrvatje se gla- ^ veliki stiski in je nujno potrebovala denarja. Najprej 80 vanj a niso udeležili m sicer iz czirov na svoje državno- se je to zgodilo z zakonom z dne 9. februvarja 1. 1850. pravno stališče. Nemci so pri ti priliki ostro kritikovali izjavo (irž. zak. št. 50. nadvojvodovo pri prevzetju protektorata nad katoliško šolsko društvo, vender ta kritika ni zadobila tacih odlik, kakor se je vlada bala. Nemčija. — V nemški vladi so se zgodile važne pre tem zakonom se je določilo, da se mora od nepremičnega posestva občin ustanov, duhov- niških štipendij, cerkva itd. plačati od vrednosti teh po sestev vsakih deset let dva odstotka davka, toda membe. Odstopili so trije ministri, mej njimi finančni minister tistih nepremičnin, katere nosijo obresti, ne od tistih Miquel, ki so bili zastopniki konservativnih interesov glede se ne obrestujejo. > od ki Letnik LIX. Stran 183 tem zakonom je država hotela zadeti takozvano soma omehkužijo ter so podvržene mnogim boleznim ) mrtvo roko, ici je bila doslej vseh davkov in davščin one pa, ki se mnogo oproščena. kretajo, so utrjene in bolj zdrave. J, Nesrečni izid vojne na Italijanskem grozovito vplival na državne finance. To 1858. je napotilo Omehkužena živina pa zboli pri vsakem majhnem vzroku; nobena sapica je ne sme prepihati, a utrjena mnogo bolj kljubuje bolestnim vplivom. Emetskemu dečku nič ne vlado 1 da je 23. junija 1. 1862. predložila poslanski zbor- škoduje, če pozimi bosopet teče k sosedovim, gosposki niči zakonski načrt, s katerim se nalaga dolžnost, pla- pa zboli, če ga prepiha le majhen vetrič. Kmetska deca čevati pristojbinski ekvivaleöt tudi trgovskim in obrt- so utrjfena, a gosposka omehkužena. Kakor je z otroki niškim združitvam in društvom. Po dolgih razpravah je baš isto velja tudi o živalih; ) pri obeh škoduje omeh poslanska zbornica ta načrt zakona v nekaterih bistvenih točkah premenila in dne 24. novembra tistega leta sprejela tako spremenjeni zakon. kuženost. Poleti je treba žrebeta in sploh vso mlado živino zjutraj in zvečer spuščati na čisti zrak, kajti opoldansko Ta zakon določil, da se: solnce prevroče. Za hladnega in vlažnega vremena pa Ekvivalent od nepremičnin takoimenovane Wtve roke zviša na tri odstotke izpodimo mlado živino tedaj na prosto, kadar je najbolj gorko t. j. opoldne. Kdor si hoče odrediti zdravo in 2. da se ekvivalent iztirjava tudi društev, zavodov in korporacij ; od posvetnih krepko živino, tisti naj tega ne opušča, kar velja po sebno za bodoče delavne in plemenske živali. Mlado . da se obdavči tudi premično premoženje v točkah in 2. navedenih skupin; živino spuščamo na pašnike, ali jo izženemo v posebne Ograjene, blizu hleva nahajajoče se prostore, katerim pra< 1 m vimo tekališča. Kjer je mogoče ) ondi naj bodo teka- 4. da se obdavčijo tako tudi akcijske družbe in lišča ravna, suha, travnata in dovolj velika. Zelo umestno sploh vse združitve, ki merijo na dobiček, in katerih tudi 1 če se okoli ograje posade košata drevesa ) ki člani imajo pravico do kakoršnega si bodi dela skupnega dajo mnogo sence. premoženja m sicer se ekvivalent določil najprej Kakor mladim živalim v utrjenje in ohranjenje na tri odstotke, kar pa se 15 mesecev pozneje, namreč zdravja hoja neobhodno potrebna, ravno tako se prilega z zakonom z dne 29. februvarja 1. 1864. premenilo tako, utrujeni živinici počitek na mehki nastelji. Kretanje in da se je določil davek na IV2 odstotka. Iz 2 razprav o tem zakonu, ki so se vršile v po počitek se morata zaporedoma vrstiti, kajti ta red najbolj ugaja mladi živini. Nasproti temu pa prezgodnjo delo slanski zbornici, se ne da posneti, kaj sta vlada in par- pokvari vse, kar je pridobila pametna vzreja. Zatorej lament mislila konkretirati z besedami „združitve, ki me- ^a™ zelo priporočam, da ne vprezate mlade živine rijo na dobiček«. Govorilo se je tedaj samo o delniških predno ni popolnoma dorastla. ' prej ) društvih, in nihče se ni zmenil za opomine in svarila Živino smemo naganjati delu 1 za katero ima takratnega poslanca dr. Fleischerja 1 ki je opetovano dosti močij, a preoblagati je ne smemo nikdar. Primerno prorokoval, da bode nedoločnost izraza ^ združitve, ki me rijo na dobiček a povod 1 • delo utrdi živali ter jih ohrani zdrave, a pretirano delo da se bodo te besede lahko vedno škoduje. Gospodar, ki živino preobklada in pre- tolmačile v najširšem smislu da se bode iz te ne sili 1 je sam svoj sovražnik 1 kajti pregnano in pre določnosti lahko razvilo hudo breme prav za neiimovite oblagano živinče pride kmalu ob moč, včasih pa tudi obrtnike in trgovce. 25 let se vlada res držala načela, da se sme pristojbinski ekvivalent nalagati samo delniškim društvom > nevarno zboli. Konje najprej pohabi in pokonča dolgo- t trajna in hitra vožnja; za hitri tek jih smemo uprezati Čim za malo časa, ako jih hočemo ohraniti zdrave ali po preteku teh 25 let je vladi nakrat prišla na misel, težji je voz, čim hitreje živina teka, čim dalj časa mora da se da nejasnost zakonovega besedila dobro izkoristiti, voziti, tem prej se pokonča, pohabi in zboli. * Živina tem ko se na Ogrskem > kjer velja doslovno tisti nikoli ne sme delati do obnemoglosti in prevelike utru zakon kakor pri nas, pristojbinski ekvivalent tirja samo jenosti. Znano je, da se vol mnogo prej utrudi od konja, . 1888. pri nas ko- torej ne smemo z volom nikdar toliko časa delati kakor od delniških družb, pa se renito premenila. stvar (Dalje sledi). s konjem. Precej po krmljenju ne smemo upregati za Kmetijstvo. hitro vožnjo; ako pa nas sili potreba, upreči nahranjenega konja, vozimo korakoma. Priden delavec je vreden plačila. Ako je živina ves Delo 9 hoja 9 počitek in zdravje živine. dan težko delala, mora imeti po noči pokoj za počitek, za spanje in za nabiranje novih močij. Pa tudi po dnevu moramo živini privoščiti odmora, da se oddahne in do a baš Pri vzreji mlade živine glede utrjenja in ohranjenja sitega naje. Hoja in primerno delo krepi zdravje « zdravja ne poznamo boljšega pripomočka, kakor je hoja in kretanje v čistem zraku. Nedorastle živine, katere večinoma stoje v zaduhlih m prevročih hlevih, se sča- več dovolj sposobne. 0 tem se lahko prepričaš pri poštnih konjih; najboljše živali se pohabijo v 2 do 3 letih, da še za kmetijska dela niso « t stran 184. Letnik LIX isto nalogo ima tudi počitek. Delo porablja moči, počitek meni vož. Urno naproti. Gledala sta se sin in mati in klaja pa jih nadomeščata. Preobilno delo, kakor tudi molče. Človeški govor nima besede 1 da povedal kaj predolgo počivanje je škodljivo zdravju; oboje se mora čuti materno srce, ko vidi svojega ljubljenega sina, po primerno menjavati. Narava sama nam podaja zato naj- tako dolgi ločitvi. boljši dokaz. Divje živali si iščejo hrane, tavajo dolgo dokler se ne nasitijo, a potem se vležejo utrujene okoli Molče si podasta roke, in potem gredo vsi trije počitku. Ta naravni vzgled naš uči, da moramo tudi v hišo. domači živini privoščiti dovolj počitka, da ne obnemore, in da si nabere novih odočij za bodoče delo. čas odmora različen; čim težavneje živina dela, tem več potrebuje počitka. Koiij počiva ležeč in stoječ. On počiva, če ni preveč „Truden si in lačen, vročina je huda poči se", spregovori naposled mati. Sedi in od » » Ana ža pod zobe skoči sosedu po tistega črnega in pa kaj a rekel je oče, ter sedel za mizo. Predno je to izgovoril, stoji že pred njima bokal truden, samo do ure. Za navadne poljedeljske konje či*nega vina in hleb belega kruha. ur računamo običajno na dan 8 ur dela, .8 ur počitka pa se porabi za krmljenje in prebavljanje. Veliko bolj jih ne smemo goniti, če jih hočemo ohraniti pri zdravju. n Začni nu, da bodeš malo bolj k sebi prišel tt pri ganjala je mati sina. Konji » kateri morajo jako težavno in hitro delati, pa po D Že jem mati", proti očetu pa reče: „No kako pa trehnjßjo več počitka kakor poljedelski. Po noči naj vlada V hlevu mir, kajti vsak 1 tudi najmanjši ropot zbudi in vznemiri konja. Dajmo konjem mehke in čiste nastelje; privežimo jih tako na dolgo, da se lahko vležejo ih da morejo glavo položiti na tla. gre kaj s kmetijo? ali ste na boljšem ali ne®? „R, takn naprej poCasi, saj veš, saj veS, kako je dandanes s kmetijami 1 nobeden neče več delati"! odgovori na to oče in spije kupico vina do dna. kacih Bil 60 mož srednje velikosti, močnega telesa star sivih las. Bavil se je z 70 let, že precej malo kmetijo. Ko sta popila vino, pobere mati kozarce iz mize in jo lepo obriše. Na obrežju. A Potem pa vpraša sina. «No kaj si se naučil v dolgih leiih" ? Veš, midva z očetom sva zmerom me Bilo je meseca julija 18 . . Vroče je pripekalo solnce iz jasnega neba in se nila 1 da te kedaj vidiva pred altarjem, ali pregovarjati zareče odbijalo od razrušenih tal. Po polju bilo vse te ne moreva, kakor si boš postlal, tako bodeš spal, Naj bode, kakor je božja volja; ako se živo; nikih. staro in mlado trudilo se je po njivah in trav pravi pregovor, si izvolil kak kruha stradal". drug stan nič ne de > da ne bodeš Na koncu trga trg, ki šteje okoli 2000 prebi valcev stala na mali višini prijazna hišica s* senč natim drevjem obsojena. Za hišo sadnim drevjem zasajen. bil vrt z mnogim „Veseli bodete mati. Stan moj je dober. Za zdravnika pojdem. Še nekoliko let pojdem na Dunaj, m potem bodem zdravil ljudi v domačem kraju. D tej hiši gospodaril je oče Hrastar in njegova D Torej za zdravnika pojdeš" Da"! pritrdil je in obmolknil. žena Ana. Imela sta le jednega sina, in še tega dala sta Po dolgem molčanju zopet spregovori Ivan tako v šole. Pričakovala sta ga. Imel je priti domov, izdelal mu je bilo ime. je maturo in sedaj se je hotel nekoliko odpočiti od dol zega učenja. Oče šel ga je čakati na kolodvor. D Kaj pa gospod Juran ali Vas kedaj obišče a D Kadar utegne", ali zmirom tudi ne more ima ve Vsacih pet minut hitela je mati na hišni vogel in nko opravila po svoji lesni trgovini. Ali obiskati pa ga pogledala je, kedaj da pride njen ljubljeni sin. vender moraš precej jutri kako zelo veseli te bodo D Oh toliko let ga že nisem videla 1 sedaj bode konec vsega truda. Mirno, brez vseh skrbi bom živela ) Gospa me zmerom poprašuje po tebi. Ali kaj pišeš, ali gre dobro, in pa hčerka. Ljudmila, ki je ravno danes m on mi bode pomagal ) m stal na strani na moja štirnajst dni 1 kar prišla iz samostana, ta tudi zmirom stara leta". poprašuje po tebi. Jutri naj bode tvoja prva pot Tako govorila mati Hrastarka sama pri sebi in njim se veselila sinovega prihoda. Drugo jutro je bil Ivan kmalu po konci. Na vrt Kmalu zapazi že od daleč voz, ki prihajal njej gre ) ter opazuje lepo naravo nasproti. Spozna ga na prvi pogled. Hitro stopi v vežo. Jutro bilo lepo. Vse je bilo tako krasno, mlado Kmalu stal voz pred hišo. Kakor blisk šine in veselo. Rosne cvetke so cvetele in dišale, tiči so peli skozi odprta vrata na cesto. Vedela je dobro ) kaj po in žvrgoleli, da je bilo veselo gledati. Letnik LIX Sti 185 Vse se je veselilo lepepa jutra Molče stal Ivan Kadar je prišel, igrala sta z Juranom tarok do sredi vse te lepote, suh porobek sredi mladega zelenja, poznega večera. Dolgo je tako stal in gledal v krasno naravo Ali Zahajal pa ni samo radi igre Hodil marveč dolgo ni mogel, mati je že napravila zajutrek, in moral Ivan radi hčerke Ljudmile ki je vselej, kadar sta igrala iti * 9 sedela z ročnim delom poleg njega Ivan zrl njen Po kosilu se praznično obleče in materi naroči 1 da lepi obraz; kadar pa je vzdignila svoj pogled od ročnega gre otiskat Juranove, da pride še-le zvečer dela ? srečale so se njegove oči z njenimi takem IL trenotku je gotovo napravil kako neumnost v igri. Lep popoldan je bil na Juranem domu. Ljudmila pa ga je pogledala s svojimi lepimi črnimi očmi tako globoko da takoj povesil svoje oči Na vrtu v zeleni uti sedelo čvetero srečnih ljudi. Živ pogovor je bil v veseli družbi; a ko se skrije ^^^^ ^ jj^j^jij ^^žnih rečeh kljub temu ni prišla mej njima nikdar v po solnce za gore, ko se žare v poslednjem svitu njegovem vrhovi nasprotnih gora! mrak po okolici nastaja, raz Tako J minul čas skozi cele počitnice širjajoč se dalje po ravnini; ko je vse tako tiho in mirno pojema zmirom bolj in bolj govorica; slednjič vsi obmolknejo, ter zro zamaknjeno v Togovori so se sukali v raznih stvareh. Ivhh pripovedoval jim je iz svojih dijaških let. Mej govorjenjem Kmalu približal se je predzanji dan počitnic Drugi dan bila sreda gosta megla po krivala je trg in okolico, in kmalu nadejati se bilo pa je opazil, da ga motri s svojim ostrim pogledona dcSja. Ivan imel imel je še iti - že vse v redu za odhod. Le po slovo. Juranu Ljudmila, in včasih ujele so se večkrat njuni pogledi Tedaj pa je sramežljivo povesila oči 1 Ko pride v hišo, nikjer ni bilo žive duše, menil da še spijo, in hotel je že oditi. Ali ravno, ko je Mej tem se je že precej stemnilo hotel čez prag, stopi Ljudmila iz nasprotne sobe. Ko Poslovil se je od Juranovih, zagotovivši jim, da jih zapazi Ivank; začudena vpraša: kaj pa je Vas tako kmalu obišče .Ji Odslej je zahajal večkrat k Juranovim, in tako potekel mu je čas dan za dnevom brez vsake izpremembe zgodaj napotilo k nam" ? ali takoj se domislji včerajšnega dneva. » Pa vender danes še ne odpotujete** ? gospod Ivan Le v njegovem srcu se je vršila izprememba » Danes ob sedmih z vlakom"! Popoldan moram Ondi se podi podoba za podobo, misel za mislijo a vira temu nemiru ne more prav uganiti. biti že na Dunaju. ) B m. D D Gospod Juran in njegova žena bila sta zelo bla- ygaj kaj poročali, kako Vam bode šlo. Pa smem Kedaj pa se vrnete" ? vpraša na to Ljudmila. Koncem julija, ali v začetku avgusta, gospodična". Tako dolgo mislite izostati? Pa vender bodete upati. gega srca. da dobim od Vas odgovor na svoje pisma"? Imela sta dvoje otrok. Jednega sina ki je bil že v V. razredu realke in pa hčer Ljudmilo. Ta osemnajstletna I) Seveda Gotovo brhka deklica bila doslej v samostanu v in Na to se kmalu poslovi. Štirinajst dni je minulo, od kar je Ivan odpotoval sedaj ostala je doma in bila vzrejena pod maternim varstvom. Zato pa tudi nista trpela Ljudmili je bilo zelo dolg čas po Ivanu. Prijatelj Juranov prišel je, kakor po navadi vsako / 1 da njuni otroci v leto, tudi letos. A svojem življenju kedaj kruha stradali Pripravljala sta jima že sedaj. Sin 1 kateri bi imel Življenje pri Juranu se je povsem spremenilo. Ljudmili ni bilo več tako dolg čas tudi po Ivanu po očetovi smrti prevzeti gospodarstvo, imel je že pri- ^^ tožila. Zabaval jo je odslej mladi inženir, pravljeno precejšnjo premoženje, in Ljudmila je že preskrbljena. Oče izbral ji je že bodočega soproga IV. ) seveda Ljudmili ni še tega nič naznanil ) češ 1 saj bo sedaj na poletje zopet prišel nas obiskat, in ta čas se * bosta že sprijaznila in šla eden do druzega. Nekega dne sedite, Ljudmila in mati na vrtu v uti Inženerja ni bilo mej njima, pisal pismo svo zado Mati pa s tem predlogom ni bila nič kaj ker menila je, da račun brez krčmarja delati ne in gleda v daljavo jemu prijatelju. Ko odpiše in dene v koverto, zapečati in da hišini, da. nese na pošto. Potem pristopi k oknu voljna, gre, kaj poreče dekle, ki naj z njim celo svoje življenje ki se kaj lepo videlo po vsej okolici. Ali on se še ne zmeni za vse to lepoto. Njegove Zato hotela se je še s soprogom dogovoriti i k živi! hitro se ji ponudi prilika J kakor misli bile so vse druge D Danes ali pa nikoli tt I » Ivan zahajal je skoro slednji dan k Juranu, Zabaval pograbil .klobuk in šel ven. Tako rekel je sam pri sebi Bil je to zadnji dan nje- se prav prijetno. govih počitnic. Sli 186 C E Letnik L1X Šel na vrt v veseli nadi, da bode kolikor mo- tehnik gosp. Eudolf Z Davčni kontrolor v Kranju goče sam z mlado deklico, in da se mu vender ponudi prilika, odkriti ji svoje srce; v zmagi niti dvomil ni; gosp. Anton Orehek je imenovan davkarjem, davčni v Ljublj gosp Anton Euda pa kontrolorjem oücij al Absolvi- vsaj mu je bila vender zmirom prijazna J a do sedaj ni rani tehnik g. Ivan Eezaö v Pragi je imenovan stavbinskim še odgovorila njegovim na pol prikritim izjavam adjunktom pri deželni vladi v Ljublj Dvorni operni pevec naš rojak gosp. Buö zapusti dunajsko dvorno opero Našel gospo in Ljudmilo na vrtu. Obe sta ga prav prijazno sprejele. Sedel je poleg gospe in vnel se je prav živahen razgovor mej njimi. Ljudmila bila je zelo živahna danes proti inženirju, tako da jo je morala mati večkrat pokarati. lahkem pogovoru so jim tekle ure do mraka. Pozneje je šla Ljudmila z inženirjem na kratek sprehod po vrtu. — Bilo je že proti večeru. in preide na neko večje gledališče v Berolinu. Umeščena sta bila te dni čč. gg. Janez pančič na župnijo Šmihel pri Žužemberku in Jakob Sebar na župnijo Polom na Kočevskem. Sub auspiciis imperatoris promoviran bode na graškem vseučilišču doktorjem filozofije profesor ljubljanskega vseučilišča. — Častno občanstvo je podelila občina Veliki dol v sežanjskem okraju deželnovladnemu svetniku gosp. dr. Petru gosp Fran Ilešič Lah m Kako lepo je nocoj®, šepnila je deklica poluglasno 1 »Slovenska Matica« vabi na CXXIV. odborovo ter zrla v zveznato nebo. sejo v Ljublj v ponedeljek dne 13. maja 1901 I. ob petih Lepo J krasno"! pritrdil inženir, a njemu ni bilo dosti do te lepote, njega je navdajala misel, da se morebiti sedaj bliža deklici čutila svojo prilika 1 ko bode mogel razodeti ljubezen. » Sedaj ali pa nikoli" ponovil si je v mislih, da se ohrabri. Bližala sta se ravno košatim bukvam. Okoli in okoli bilo je vse zaraščeno z gostim grmovjem popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedstva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXIII. odborovi seji. 3.) Poročilo o računih za 1. 1900. 4.) Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5.) Tajnikovo poročilo. 6.) Eventualia. »Glasbena Matica« v Ljubljani je razSirila svoje delovanje in ustanovila tečaj za pouk v harmoniji in v kontra-punktu, kar je vse hvale vredno. Zastaviti je treba vse sile, da se „Glasbena Matica" čim bolj približa konservatoriju. Občinske volitve v Kranju. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile minoli teden, so bili v vseh treh razredih iz- Ljudmila ie še vedno gledala v krasno noč. Inženir voljeni kandidatje napredne narodne stranke Boj bil samo pa bil v vidni zadregi, nikokor ni mogel pričeti. okoli v tretjem razredu bil je sicer hud, a zmaga popolna, kajti Slednjič se vender ohrabri; prime jo na lahko napredni kandidatje so dobili za polovico več glasov kakor pasu m mogoče. šepne tako ljubeznjivo, kakor mu bilo nasprotni Ljubljanski občinski svet ima v soboto sejo, v I » Gospodična Ljudmila"! Deklica se mu hitro umakne m ga začudeno kateri bode volil župana in podžupana. Premije za izboljšanje planin. Kmetijsko mini dovolilo 1000 kron za zboljšanje planin na Kranj pogleda strstvo skem. Prošnje za premije vložiti je do 15 » Česa želite, vprašala naglo pri glavnem na zbolj- Rad bi Vam nekaj povedal! Gospodična Ljudmila Že davno sem iskal prilike 9 julij odboru c. kr. kmetijske družbo. Oziralo se bo Sevanje, katera povzdignejo užitek planine. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske da Vam odkrijem svoje družbe kranjske je imel te dni svoj občni zbor in sta bila srce. Ljudmila jaz Vas ljubim«! na mesto umrlih odbornikov Folakowskega in Perdana Hotel jo je prijeti za roko. deklica se mu zopet hitro umakne. izvoljei in žup v odbor na Vrhniki in Gabrijel J e 1 o v š e k , deželni poslanec Aloj P veterinarski kon Temna rudečica ji je zalila, lice in s težko sapo cipist v Ljublj Odbor odvetniške zbornice je v adnj seji iskalo besed, katerih pa ni premogla tem trenutku se je začul iz hiše glas gospe ) ki klicala Ljudmilo. sklenil, da skliče izvanredni občni zbor, na katerem zavzema zbornica stališče nasproti načrtu novega odvetniškega tarifa in tozadevno predlogo justičnega ministrstva. Od zborničnega » Mama me kličejo, zato hitro domov", in odhitela sklepa bo odvisno, ali predsedstvo in odbor odložita svoje mandate, kakor v nižjeavstrijski odvetniški zbornici J kolikor mogla iz pred oči inženirja. zbor se bo vršil 12. t. m. ob 11 uri Občni dopoludne v pisarni Ostal sam kateri od jeze ni mogel ziniti be- predsednika. SWenile so se tudi izjave, ki se vsled istega sedice. povoda braoj odpošljej predsedstvu Šel je torej za njo v hišo k večerji, vsaj vedel je odvetniške zbornice sodnih zagotovo 1 da gospa ne bo zvedela o današnjem dogodku nižjeavstrijske in moravske, zvezi odvetnikov in zvezi uradov v poslanski zbornici. 1 Nova orožniška postaja se ]e ustanovila v in da se Ljudmila vede tudi tako, kakor da se ne Janžu v krškem okraju, ter so ondi od t. m trije bilo nič pripetilo Konec prih.) orožniki postaje Kamniku, Litiji in Eadečah pa so se orožniške pomnožile le za jednega moža. Nova ljudska šola na Turjaku, za katere zgradbo največ sforil grof Auersperg način izročila svojemu namenu se ta teden na slovesen Žalosten slučaj. Kur at gosp. Vilko Mlejnik pri Sv. Ivanu pri Matenji vasi je bil dne 8. maja od ljubljanskega Osebne vesti. Poštni kontrolor v Ljublj gosp adi razžaljenja veličanstva obsoj na Ferdinand Tomažič je imenovan višjim poštnim kontrolorjem deželnega sodišča zai_______ štiri mesece v ječo. Kam priHemo, če se_tej nesrečni političn Deželnim stavbinskim adjunktom imenovan absolviraui podivjanosti ne napravi konec } t v Letnik LIX. Stran 187. Novo pevsko društvo se je ustanovilo na Krasu tinj, v Trebnjem 12 daril (370 in svetinj, v Št. Jer- t imenom „Lira" za Koprivo-Skopo. neju 22 daril (640 K) in 12 svetinj, skupaj 2988 in pa Novo katoliško politično društvo se snuje v 57 svetinj. Trnovem na Notranjskem. Naj kdo misli o katoliški stranki, kar že hoče, to jej mora vsakdo priznati, da je agilna. t Vprašanje racijonalnega obdelovanja ljub Avstro-ogrska banka zgradi v Ljubljani svojo Ijanskega barja prifila sta po naročilu c. kr, poljedelskega ministrstva proučevat tega ministrstva nadzornik Kop p en s lastno poslopje in sicer na nekdaj Koslerjevem vrtu Knafljevih in naöeliiik gališkega oddelka za barska obdelovanja Ingenieur ulicah lanskem Dobiček trboveljskega premogokopa letu glasom poročila te delniške družbe 2,116 704 krone. Občinska hranilnica v Krškem Korniella. Mudila sta se v Ljubljani' dva dni ter si v ■ je v spremstvu župana Hribarja in ravnatelj dr. Kramerja ogledala znašal razne partije ljubljanskega barja. Katoliško politično in gospodarsko društvo delovanje dne 1. junija t. prične svoje za Slovence na Koroškem je imelo dne t. m. svoj Predsednik upravnega odbora občni zbor. Na svojo žalost moramo konstatirati, da je ta grof Ervin Auersperg, grajščak, njegov namestnik pa Pavel občni zbor nov dokaz, kako žalostno propada slovenstvo na Juvančič, c. kr. sodni svetnik. Predsednik ravnateljstva je Koroškem. Udeležba je bila slaba, navdušenja nič! Zadnji čas dr. Janez Mencinger, odvetnik, njegov namestnik pa dr. Jurij je, da se narodno misleči Slovenci postavijo na nogo in iz- Pučko, c. kr. notar, pisarniški ravnatelj je dr. Tomaž Romih, pregovore energično besedo. zakaj če bo vodstvo koroških župan. V ravnateljstvu so razven teh se sledeči gospodje: Slovencev še nekaj časa v rokah izvestuih mlajših gospodov, Jerman Ivan, Eumpret Franc in Rupert Anton, meSöani in mora biti konec Slovenstvu na Koroškem. obrtniki v Krškem ter Anton Križman, c. kr. davčni oficijal; Nove železnice. Gospod Štefan pl. Danbach v v upravnem odboru pa razvon zgoraj navedenih še: Greraldi Zagrebu je dobil dovoljenje, da sme izvrševati priprave za Franc, meščan in obrtnik v Krškem, Jane Anton, kmet v zgradbo lokalne proge od Brežic čez Kostanjevico v Novo Ravneh, Pire Franc, kmet v Velkivasi in Puntar Josip, kmet mesto in od kake postaje na progi Zidani most-Brežice do projektirano železnico v Gorenjem Pijavškem. Občinska hranilnica v Krškem je usta- Sv. Križa, kjer bi se proga združila s novljena vsled občinskega sklepa z dne 7. novembra 1900 > pravila pa potrdila c. kr deželna vlada za Kranjsko z Grobelno-Ro^atec hrvatska meja Laški odvetnik v preiskavi. Proti odvetniku razpisom z dne 24. marca 1901. Občina Krška prevzame za dr. Constantiniju v Voloski, se je začela sodna preiskava radi zavod splošno poroštvo, vrh tega pa za vloge in njihovo, po huhodelstva po § 209. kaz. zak. pravilih določeno obresto vanje posebno poroštvo v znesku Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov 20.000 kron, in je v ta namen deponirala 20.000 kron v se bo letos, kakor javljajo hrvatski listi, vršil na Reki. državnih zadolžnicah. Hranilnica sprejema hranilne vloge, za katere plačuje 4 obresti; rentni davek plačuje sama. Po- Iz blaznice na Studencu je ušel te dni umobolen Anton Salzer naslednji dan pa tat Rogel. V starem robcu 171 kron našel je velikonočni tete, proti zastavljenju avstrijskih držnvnih zadolžnic pa po teden na ljubljanskem polju hlapec A. Pevec. Najdeni denar sojuje na nepremična posestva po 5 obresti in 1 anui- 0 Dalje kupuje obrestonosne vrednostne listine in eskon- Pevec zapil v prijateljski družbi, sedaj pa premišljuje na tuje lastne hranilnične knjižice m tudi hranilnične knjižice Žabjeku o poštenju in nepoštenju. drugih avstrijskih hranilnic, obrestne kupone in izžrebane dr- Opica je ušla v torek iz opičnega gledališča v žavne srečke in v Krškem plačljive menjice, katere zapadejo Lattermannovem drevoredu in je zbežala v Kolizejski vrt na navadno v treh, najmanje v šestih mesecih, in so preskrb- drevesa, kjer so dva dneva lovili, a ie niso mogli ujeti. Ijene z dvema, popolno dobrim spoznanima podpisoma in razun tega s podpisom jedne protokolifane firme ali jednega takega četrtek jo je nato hišnik üstrelil. Uboj. 20. aprila ponoči je šel rudokop Lovro Ra-protokoliranega društva, ki je ustanovljeno na podlagi vzajem- zinger iz Planine pri Kranjski gori s kmetskim fantom Jos. nosti, ali ki ima zadostni poroštveni zaklad ter se sploh pri- Smolejem iz Planine pod okno nekega dekleta. Med tem, ko znava njegova plačilna zmožnost. Upravni odbor, kateri dovo- je Smolej klical dekleta, je stal Razinger za voglom hiše. ljuje posojila, ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo dne nija, v bodoče pa redno 1. nedeljo vsakega meseca. ]u- Nakrat sta pa napadla fanta Lovro Čop in Ivan Robič, ter ga pobila na tla. Razinger' je radi težkih poškodb umrl teden Premovanje konj. Na Kranjskem se bodo 1. 1901 na to. Napadalca sta zaprta, delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, — Nesreča pri streljanju s topiči. 28. m. m. so še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene ko- v Št. Jurju pri Sv. Trojici streljali s topiči. Ker se dva to- je pokleknil posestnik Ivan Umek iz stajah: dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Lescah, Kaplje vasi in prižgal vrvico z užigalico. Smodnik se je unel, v Kranju, še predno se je mogel kmet umakniti. Ranjen je bil tako, da bile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih po- piča nista hotela užgati t za okrajno glavarstvo Radovljica; za okr. glav. Kranj; dne dne . v Kamniku, za okr. glav. Kamnik; dne 6. na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okr. glav. Ljubljanska okolica, Logatec in Po- prišel okoli pol ure nato umrl. Žganje ga je umorilo. 27. aprila po noči je 30 let stan samski, slaboumni loncevez Peter stojna; dne 7. v Ribnici, za okr. glav. Kočevje; Janež s Kozjega vrha, občina Prezid, okraj čaber, v gostilno dne 13. v Trebnjem, za okr. glav. Rudolfovo in Li- tija; dne 14. v Št. Jerneju, za okr. Pavla Turka v Sušju pit žganje. Jedva je spil ^/g žganja, ga Črnomelj. glav. Krško in Za delitev daril veljajo zadela kap, a umrl je kmalu na to. Janež pa popil odredbe, ki so se že dopoludne mnogo žganja. ukrenile po dotičnih ukazih c. kr. poljedelskega ministrstva z Vse pride na dan. Rošpohu pri Mariboru je ozirom na razmere te dežele in se naznanijo po vseh občinah, umrl dne 17. aprila SOletni posestnik Anton Pihlerič. Grospo- Tu pripomnimo samo še to, da se morena postajah Lesce, dinjila mu je Neža Košir, s katero pa živel rajni zaradi Kranj in Kamnik pogajati za darilo le norimberško njenega življenja s pogostem prepiru. Ko se izvedelo, da pleme, na drugih postajah v tem oziru ni nikake omejitve. Košir vkljub temu imenovana glavnim dedičem, so začeli Razdelilo se bo skupno v Lescah 14 daril (440 K) in pa mnogi izrekati različne sumnje. Orožniški vodja je preiskoval Košir večkrat nabirala strupene rastline, svetinj, na Vrhniki 14 daril Med tem je ordžniku tudi priznala, da je testament po njenem svetinj, v Kranju 12 daril (390 K) in 7 svetinj, v Kam- in dokazal, da niku 12 daril (390 K) m (440 K) in 8 svetinj, v Ribnici 10 daril (318 K) in sve- Ijubimcu ponarejen. Da bi Pihleriča zastrupila, je še vedno ; ^^ \ Stran 188. C E Letnik LIX tajila. k Pri- hišni preiskavi našli so orožniki na hiši in v ku- novanja, ko je v mraku jel svirati na gosli, in miši prišle so hinji posodici z arzenikom. Zdaj so prijeli Koširko in gnali iz vseh kotov, veselo letale po sobi, brez vsakoršne bojazni. v prieiskbvalni zapor. Med potjo je priznala, da je dajala Pi- K6 pa se je godbeniku zadosti zdelo te stvari, spravil je svoje piškati na piš5al. katere pa miši nikakor niso Naglo so se porazgubile po kotih, in v sobi je hleriöu polagoma strup v jedila. Dne 29. aprila so izkopali gosli in mogle čuti. Cerovljah pri Devinu se je obesil nastal idiliöen mir. truplo rajnega Pihleriča. — Oče hi sin. V v svoji sobi Ivan Negiša po domače Jarnekov. Vzrok samo- moru bil, da se je z očetom spri radi Mati in sin umorila očeta. V Mislovki na Mo-necega denarja, ravskem se je zgodilo strašno zločinstvo. Kmet Melhijor Busta Oče je Sel po orožnika, mej tem pa se je sin obesil. odstopil je gospodarstvo svojemu sinu, Dne Namestniški svetnik vitez Schwarz ponesrečil, bode očeta vzdrževal do smrti. To pa se je zavezal, da postalo sinu skoro t. m. je bil svetnik vitez Schwarz z neko. komisijo v odveč. Podpihovali so ga pri tem Melhijorjeva lastna žena, Grinjanu pri Trstu. Stoječ na železniškem tiru je prišel mej pa tudi njegova njegova žena se je vedno pridruževala tašči, dva vlaka in bil stiašno poškodovan. Prepeljali so ga v bol- Ko je te dni stari Busta prišel po denar, ga je njegova lastna nišnico v Trst, kjer je štiri ure po dogodivSi se nesreči umrl. žena pričela; psovati, sin pa je očeta zagrabil, ga vrgel v kot, Vitez Schwarz je bil svoj čas prezidijalni tajnik v Ljubljani mati pa je prinesla vrv, s katero so očeta zadavili. Sinaha in potem okrajni glavar v Postojni, v Novem mestu in v Pa- umorjenega je gledala vse to popolnoma mirno. Po noči zinu, kjer je imel povsod hude boje s narodno stranko. je vrgli v potok, a hudodelstvo so je sedaj so vsi trije zločinci že pod — Atentat na operetno pevko. Na primadono du najskega Karlovega gledališča, gospo Guntherfischer je posku šala minole dni ustreliti elegantno oblečena, starejša dama kričaje ji očitajoč, da jej je odvrnila moža. Tujka je že skoro trupl^ zašili v vrečo in skoro prišlo na dan in ključem. Največja zbirka smodk nahaja se v zapuščini umrlega grofa Morica Esterhazy-ja v Budimpešti. Ceni se ta zbirka na 80.000 kron in velja najdražja smodka 7 K 84 vin., nastavila revolver, toda umetnica se je še pravočasno rešila v neko stransko sobo Predno so hišni stanovniki mogli tujo y dobrodelne namene. najcenejša pa 2 vinarja. Prijatelji umrlega grofa kupujejo te smodke kot spomin na umrlega, katerih znesek se uporabi % damo prijeti, je ie ubežala. Umetnici pokazala prej foto Zblaznela od sreče svojega moža, katerega pa gospa Guntherfischer ne grafijo pozna. Sodi se, da je bila nevarna posetnica umobolha Kološvaru na Ogrskem • ^ v - « imel je posestnik Bors krasno hčer, katerej radi bogastva lepote manjkalo snubačev. Deklica se je naposled odločila Važen odlok finančnega ministrstva v zadevi za nekega mladega častnika, katerega pa jej oče nikakor ni pristojbinskega hamestka. Državni poslanec Stoj prejel dovolil poročiti. Ko je videlo dekle, da ne dobi očetovega do na prašanje glede uračunavanja aktivnih obresti sledeče po enja, vdala se je v svojo usodo opustila vse občevanj jasnilo: V priznatku premičnim, (obrazec B) se nahaj ru- z mladim ljubimcem, kateri je bil po brika z napisom: „Dospele in do 31. decembra 1900 tekoče svoje izvoljenke prestavljen daleč od kraj posredovanj er je 1 očeta stanovala obresti to rubriko se obresti vpišejo v pomnočenj glav ona. Minulo je nekoliko čaaa, ko pa videl oče'Bors, kako nice. Ako pa dotične obresti služijo v poravnavo tekočih mu gine in propada njegova edina hči vsled nesrečne ljubavi izdatkov obligacijah, ustanovah, beneficijih it.), tedaj se dal pozvati nazaj častnika, hčeri pa izjavil, da se ne pro dotična rubrika pusti prazna (Fin mm 19 marea 1901 tivi več njeni zvezi. Dekle je, čuvši to veselo vest iz ust svo- št. 14168). Ustanove še niso od škofijstva potrj niso jega očeta, kateri prej o tem niti slišati ni hotel od veselj I podvržene pristojbinskemu namestku. Ako so pa dotične glav- in sreče omedlelo, a ko se je čez nekaj časa zbudila iz ome nice izkazane v cerkvenih računih, naj se one izkažej znatku, v opombi pa naj se pristavi: v pri dlevice, bila je blazna. Ta nenadni srčni preobrat pretresel še ni formalno vrejeno". Opozarjamo na to pojasnilo, ki je načelne važnosti. Doka-treba torej, da dotične aktivne obresti ne pomnožujejo je živce tako, da je zgubila ozdra,vijo. pamet Zdravniki upajo da jo zati kapitala, ampak Kaznovan oderuh vasi Suhodol v Erdeljski služij v poravnavo tekočih izdatkov, in je živel bogataš Ilija Šerban Dajal vaščanom denar na nadarbina ali druga pravna oseba je prosta dolžnosti plačevati posodo ter zahteval 50 — 100 obresti Ljudj niso mogli pla pristojbinski namestek Armade evropskih velesil. Armade evropskih čati se zato jih je mnogo spravil na beraško palico. Minoli petek prodajalo zopet petim kmetom posestvo. Ko je prišla velesil broj skupaj mirnem času 3,238 210 mož, v vojnem sodnijska komisija, so kmetj napadli oderuha in ga jretepli času pa 10.647.500 mož. Trozveza šteje 1,172.477 odnosno da komaj ušel. Nato so ga šli iskat Š9 na dom, ga pobili 8,381.000 mož, dvozveza, Eusij Francija 8,609.000 mož. in obesil pred njegovo hišo. Zaprtih, je dvajset kmetov imelo v potem Avstro-Ogrska s 350.657 (1.872.000) in konečno Ita- Kodaniu občudovati občinstvo na odru o priliki neke dobro- V trozvezi je najmočnejša Nemčija s 604.168X5,000.000) 861etna igralka. Igralko tolike starosti lija z 217.762 (1,509.000) možmi, v dvozvezi pa Rusij z delne predstave. 86letna žena, bivša najboljša igralka kralje 1,018.000 (4.556.000) in Francija z 607.525 (4.053.000 vega gledališča v Kodanju z imenom Phister tri večere možmi. Anglija ima za vojsko pripravljenih 870.811 vojakov, Belgija ima pa 229.284 vojakov Dva častnika v morju. Minoli ponedeljek sta na papirju zaporedoma z mladeniško živahnostjo igrala v svojih prvih ulogah ob velikem navdušenju občinstva Dve ljubici en sam topničar. Iz Petrovara izven tržaške luke jadrala z malo ladjico na jadro dva čast- dina poročajo : 15. m. m. je na cesti ustavila Terezija Solaric nika tukajšne c. in kr. vojne mornarice. Naenkrat se spusti svojega bivšega ljubinca, topničarj Mladena na ladjico močen napad vetra ter jo prekucne častnika sta Konjevica, baš ko se padla v morje in se potem oprijela in splezala na prekucnj živo agovarjal s svojo novo ljubico Jeleno Kuzmic ladjico Dogodek so opazili stražarji svetilnika in telefonirali pa jo je osorno zavrnil Zapuščena ljubica je hudo zmerjala nezvestega topničarj v vojašnico c. in kr. vojne mornarice in od obeh strani so prihitele pomočne ladij luško poveljništvo, stekleničico z vitriolom, ter polila s tekočino novo ljubico ta svoji besnosti je potegnila Solaric To a prekucnj ladjico so spet uravnali in odpeljali v luko spasile častnike, je topničarj a razkačilo tako, da potegnil nož, ter bivšo ljubico na mestu zabodel. Na to pa svojo skočil v Donavo. Muzikalične miši. Da so tudi miši dovzetne za ter se utopil razne načine godbe, pripoveduje stalni obiskovalec nekega ko- Organizacija natakaric se je pojavila v Mona pališča na češkem. Imel v najem sobo podstrešnega sta- kovem. Organizacija šteje že 13.000 članic ter dela sosebno Letnik LIX Stran 189 na to. da dobe natakarice v zavodih^,redno vsaj 10 ur pro hujš ko so se začele paliti tudi stene, tedaj nastalo ne- stega časa, v katerem se morejo zadostno počiti popisno premetovanje prekucevanje. Velikansske kače dvi Največ analfabetov v Evropi ima Eumunska Ljudsko štetj dokazalo, da mej 6 milijonov prebivalcev milijone ljudij ne razume niti branja niti pisanja Abnormitete vasi Marianella pri Neapolju gale so se kakor drevo naravnost v zrak, potem zopet se ovijale okrog, od ognja razbeljenih železnih drogov, od katerih so odpadale večji del mrtve, ker se jim ni bilo mogoče dovolj naglo odviti se od žarečega železa. Njih na pol ožgana trupla ITletna kmetica porodila dvojčici, ki ste zraSčeni skupaj deklic je ^ kg, njih velikost pa 60 cm Teža Zdravniki pravijo, da iskrila so v najlepših barvah koža jim odpadala kakor veliko, drago kamenje. Z grozo opazovalo je ljudstvo ta smrtni bodeta deklici živeli. Ilustrovani nemški listi prinašajo sedaj sliko deklice, ki ima človeški obraz, a po telesu igle, kakor medved-ježevec. boj, ki bil v predstava. V jedni strahovitosti najbrže lepši, kakor vsaka i bilo je na prostoru, kjer je stala prej Zanimiv patalogičen slučaj Pariza se poroča menežarija, požrl plamen še nekoliko tramov železj vse drugo pa je Skoro neverjeten patalogičen slučaj vzbuja tu pozornost zdrav nikov. Neko sedaj 161etno dekle se kot 12letna deklica s da se Požar v cesarskem dvoru. Iz Pekinga javljajo korespondenčni uradi in tudi generalissimus Waldersee, v stanovanjih Walderse-a in njegovih častnikov ge- tem zabavala da pogoltnila več igel. Igle sedaj prodirajo neralnega štaba unel požar, kateri je uničil del poslopj deklici iz kože. Zdravnik, pod čegar nadzorstvom je potegnil iz kože 120 igel. Deklica se pa prav počuti. deklica, dobro vse pohištvo. V ognju je izgubil življenje tudi nemški general Schwarzhof, kateri je bil sprva pred ognjem ubežal, a ker je v stanovanju zapustil svojega psa, se je vrnil nazaj in vsled Dame v fraku Parizu imajo žensko modo nepoznane nesreče izgorel tudi on. Drugi dan so dobili njegovo frak Starejše dame nosijo črne, mlade pa svetlobojne truplo popolnoma zgorelo. Francoski vojaki so z vsem nav- frake. Vender pa imajo dame v rokah muf, ki je modem sedaj dušenjem pomagali gasiti požar tudi rin Iftti. Muf le iako velik in narejen iz najlažjega in ogenj podstavljen, ker se je t Mnenj o leti Muf je jako velik narejen iz najlažjega ogenj podstavljen, ker se tako agio je občno, da je bil oprijel večjega dela najtanjšega materijala poslopja. Waldersee brzojavlja, da je izgorel najlepši del ce- V avtomobilu Parizu se je pričel vo- sarske palače žiti nek berač v avtomobilu Eevež hrom in se je dosedaj Novo mrtvo morje. Nek popotnik Sven Hedin s težavo pomikal na nekem ozičku katerega poganjal je našeln na tibetanski višini v Aziji novo slano jezero, ki je naprej z dvema palicama Sedaj mu je nek usmiljen bogataš tako veliko, da mu dal ime . „novo mrtvo morje u Jezero kupil mal avtomobil in hromi berač prišel sedaj na idejo posebno globoko; ko se je Hedin hotel prepeljati na ono da z avtomobilom lahko opravlja delo postreščekov. In res je stran po priprostem brodu SI ga stesal sam, moral je sedaj hromi berač v avtomobilu postal postrešček katerega najprej sam v vodo in brod vleči od kraj kaka dva kilo trgovci, da jim prenaša pisma se pridno poslužujejo razni Ljubosumen Turek turški posestnik Ali Osman iz Ghebzeja obsojen na metra daleč, da prišel v globočj vodo V jezeru je toliko Nedavno je bil v Carigradu soli, da pokriva dno debela skorja ter izhlapeva vode ječo. Njegova mlada žena tujcem ter s tem prekršila najsvetejši običaj lOletno kramljala skozi okno z nekim s toliko močjo, da bil Hodin v malo trenutkih ves bel kakor ga bil sneg ometel, jednako je bil tudi njegov brod Tuj je videl in veslo čisto belo ženin obraz ter gledal celo v harem. Pri tem kramljanju Ali Osman zasačil Kako dolgo ostanejo ženske lepe ženo m ranil z bodalom tako, da kmalu umrla Neki list za ženske, ki se bavi mnogo z „praktično estetiko", piše o ženski ž. Vsak lepoti tako Lepota ženske traja precej vse življenj t Vzgojevališča za metulje napravil je nek bogat Anglež v londonskem javnem vrtu. Dal je ograditi velik prostor, dan postaja bolj zrela Neslano trditi da zrela lepota 401etne ženske manje mikavna, kakor v popku mladosti zavita ga pokril z gosto mrežo in sedaj miren dom metuljev. Anglež misli sedaj IZ imajo seh metulji pripravlj lepota 161etne deklice Ako živi ženska v harmoniji z zakoni delov sveta dobiti narave, ima ženska v vsaki starosti svo) car. Višek lepote Poslal po deželah nabiralcev, da mu prinesejo doseže pa navadno s 35. do 40. letom. Helena, velika grška krasnih živih metuljev, kateri svobodi. Požar v menežariji je vnela velikanska menežarij bodo odslej živeli v ograjeni lepotica bila stara 48 let, ko prišla v Trojo. Aspazij letu ter bila še 38 let slavna Baltimore v Ameriki se se je omožila s Periklom v 37. krasotica. Kleopatra je imela nad 30 let ko se je sešla z An v kateri se nahajalo blizu tonijem Dij Poitiera bila stara 36 let, ko si je 800 divjih zverij. Po večernej predstavi zapazili so ogenj a osvojila srce Henrika H. Kralj pa je bil za polovico let mlajši ker bilo vse leseno, je bila vsa pomoč zaman, ker ogenj širil se je bliskoma od prostora do prostora in kmalu je zajel vse kletke, v katerih so bile zveri.. Njih grozno tulj peljalo je enega čuvajev, vže dve kletki: namreč Ana Avstrijska je imela 38 let, ko zaslovela kot najlepša žena Evrope Madame de Maintenon je bila že v 43. letu za ko spoznal kralj Ludovik XIV. Mille Mars da v svoji nepremišljenosti odprl ikanskemu levu in nekemu medvedu, meneč jih s tem rešiti. Pri tem ni pomislil, v kakšno nevarnost spravi prebivalstvo, ako se posreči zverem priti na bila najlepša s 45 leti mille Eecamier pa med igralka 35. in 55 letom. Najresničnejše in najmočnejše ljubezni nikakor ne se umakne staro prosto Toda mesto proti vzhodu, dirjale so zveri v ozadj izzovejo 201etne deklice, in čas je že, da blebetanje o čaru 17 let. Nezrela lepota ne more biti silnejša od zrele krasote, kajti lepota ni samo obraz in svežost lic, se vdrlo na nje goreče tramovje jih pokopalo v kar imajo tudi punčike iz voska Rosna in rožnata barva lic plamenu. Na grozne načine skušale so se rešiti, v svoji one- moglosti napadale so se med seboj se po žarečem železju njihovih kletk druge opet spenjale so grozovitim rjovenjem padale opečene ožgane nazaj v svoje [prostore, dokler je polagoma postalo mirnejše, ker drugo za drugo je uničil požar V najskrajnejšem koncu menežarije nahajal se je prostor, kj mlade ženske je prekrasen dar narave, toda najboljša in najbogatejša doba žene je venderle med 36. in nad 40. letom. Ženska se mora samo znati svoji starosti primerno vesti in oblačiti, potem ostane lepa in mikavna tudi preko 40. in celo 50. leta. Kako daleč je od zemlje do solnca Nek Ame so bile vjete velikanske kače za steklenimi stenami Dokler ričan je izračunil, da bi po ameriškem železniškem tarifu stala se steklo grelo od bližnjega plamena bilo opazovati vožnj od naše zemlje do solnca 930.000 mil. dolarj med njimi posebnega razburjenja, ko pa prihajala vročina jeden vozni list v polovični dalj pa že trebalo Za plačati stran 190. LetDik LIX. 60 milijonov kron. Ako trajala vlak vsako uro prevozil 60 fcm, vožnja od zemlje do solnca venderle 23 milijonov ur ali 2600 let. Tako daleč smo od solnca in venderle nam aamorejo pošiljati od ondi ge vedno tolike svetlobe in gorkote. Soloni vlaki zares hitro teko! Ohlajenje solnca. Dr Neuwith je priobčil v aadnji revije Sammler zanimivo študijo, v kateri številki Ako solnce, tekom 23 dnij. Ker pa je masa solnca 324 OOOkrat večj piše se dobil tako velik kos gorečega premoga, kakor nastala jedva tolika vročina, kakoršno razvije solnce zemlj a kot bi tako velik kos gorečega premoga vender zadoščal za 21.00ft dnij, da nadomešča solčno vročino. Procesi delaj gorkoto solnca, morajo biti vsekakor mnogo drugačni kakor proces pri navadnem gorenju na zemlji v Črnilo! Nedavno so v nekem bakteriologiSkem zavodu preiskovali tinto. Pri tem se je pokazalo, da se nahaja v večini tint različnih plesnjivih in drugih gliv ter mnogo drugih drobnostvornih provzročiteljev bolezni, zlasti pa v tintnikih brez pokrovov. Ako so vcepili te drobnostvore morskim pre-šičkom ali mišim, so te živali za nekoliko dni poginile. Tako si pa tudi lahko razlagamo tiste žalostne slučaje, ko je vsled ranjenja s peresom nastopilo pri ranjencu zastrupljenje krvi in končno smrt. Otroci imajo navado, devati umazana peresa v usta, polizati madeže z jezikom itd. Bakterije, ki se nahajajo v črnilu, prihajajo tem potom v želodec in zamorejo postati vzrok naglemu zastrupljenju ali vsaj bolezni. Loterijske srečke v Llncu dne V Trstu dne V Pragi dne II aja t. ^1. maja t. maja t. 58, 46, 65, 90, 76 30, 43, 26, 90, 27. 37, 79, 24, 51, 60. CD zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) Tržne cene. v Ljubljani dne 10. maja 1901, Pšenica 8 40 rž K 7. proso ječmen oves turd^ica veljajo za 50 kilogramov. 6.40, fižol ajda 6.50 h. Vse cene m Vsem tistim, kateri obilno jed skozi prehlajenje težko prebavljivo, prevročo pre- mrzlo ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor želodečni katar, želodečnl težko prebavanje ali želodečno krč želodečnl bol zazllžanje, se iim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano ' prebavno in kričistilno sredstvo, Hubert Üllrlcli-OYO zeliščno r t To zeliščno vino Je Iz Izbomo zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdl In poživi oell človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi In čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročnjejo, In deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: glavobol, rlganje, zgaga napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bilje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, vino hitro in na labek način odpravi, iz želodča in črev odstrani. > J skozi zeliščno vse slabi snovi slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu i Sulii bledi obraz, pomanjkanje znamenja slabega prebavanja, slabe krvi razdražljlve popolnem slabem teku, slabem Čutu, kakor vednem glavo počasi pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moo. Ijenje Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse Zeliščno Tino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu,» Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva izrecno Hubert Ullrioh-ovo zeliščno vino. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki