SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ARO) XLVI (40) Štev. (No.) 25
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
2. julija 1987
Bodimo hvaležni
Neresno posnemanje
Sedaj obhajamo dneve slovenskega zdomskega tiska. Tudi njemu velja naša hvaležnost za vse, l$:ar je dobrega za nas izvršil in še vedno vrši. Tudi njemu velja naša zvestoba in živ, neprestan prisluh. Kaj nam bodo pomagali naši lepi in ponosni Domovi, kaj vsa naša tukajšnja domačija, če ne bomo sledili klicu in opominom slovenskega tiska, ki nas uči lepe slovenske besede, nas zanjo navdušuje, jo v pisani besedi, spopolnjuje, goji in ohranja. Odveč bodo postali vsi ti ponosni Domovi, če bo v njih zamrla in u-tihnila slovenska beseda. Samo priložnostno zapeta slovenska pesem jih ne bo rešila. Izpraznili se bodo. In po tem?
Do tega ne sme priti! Naša sveta dolžnost je ohraniti vero in slovenstvo. Za to pa potrebujemo spodbud, navduševanja. Neprestano je treba buditi slovensko zavest in ponos, slovensko samozavestno skupno dejavnost. To izvršujemo po domovih z našimi kulturnimi sestanki, s predavanji, slovensko pesmijo pa tudi z lepo organizirano in skrbno pripravljeno slovensko nedeljsko in praznično službo božjo.
Če slovenske tiskane besede ne bomo brali, bo naša narodna vzgoja obstala na pol pota. Če se ne bomo zanimali za dogajanja v naši matični domovini, s katerimi nas seznanja naš periodični tisk, bo v nas zamrlo zanimanje za Slovenijo in Slovence, če ne bomo pridno prebirali našega verskega tiska, ne bomo ohranili trdne vere, ki je temelj tudi naši narodnosti in narodnemu obstanku.
Vedimo, da imamo v Argentini Slovenci lasten, zelo dober na visoki kulturni in časnikarski ravni stoječ tisk. Imamo zelo dobro urejevano kulturno-versko revijo „Duhovno življenje“. Imamo zelo dobra periodična tednika „Svobodno Slovenijo“ in „Oznanilo“, ki vsak za svoj krog bralcev skrbi za dober krščansko-narodni pouk in narodno vzgojo, ki je načelno jasen, premočrten in vsebinsko pester. Imamo odlično urejevano „Meddobje“ in Katoliške misijone, za katere nas zunanji svet zavida. Tudi doma, tistim, ki jim pridejo po sreči v roke in gredo potem iz rok v roke.
Za vse to pa se premalo zanimamo in tiska ne podpiramo. In vendar moramo vedeti, da je srce našega narodnega telesa v Argentini, ki nas iz dneva v dan poživlja in polni z močjo naše narodno življenje, našo umsko in fizično dejavnost. Iz duhovnega verskega tiska črpamo hrano za naše vsakdanje duhovno življenje. Če bomo to življenje ohranili zdravo, se ne bojmo bodočnosti. saj je Bog z nami in kdo je kakor On! Potrebni smo pouka v našem verskem življenju; nabožni tisk nas seznanja in v nas utrjuje poznanje verskih resnic; ob njem se mladina navdušuje za višje ideale,
V torek, 14. 4. 1987, me je doma čakalo obvestilo s pošte o došli pošiljki, ki jo moram priti v petih dneh dvignit na pošto na Titovi 8 v Ljubljani. Na pošto sem šel še isti dan; tam so mi izročili kuverto (pisemsko pošiljko) velikosti A4, ki je bila na zgornjem robu odprta (prerezana). Hkrati s pošiljko mi je uslužbenka izročila zapisnik, v katerem je pisalo, da so pošiljko dobili z beograjske pošte ter da se je pri prenosu poškodovala?!
Pismo sem prejel iz Birminghama, in sicer od ekološke skupine Friends of the Earth, kar je bilo razvidno tudi z neodprte kuverte. Ker sem mnenja, da do take „poškodbe“ ni moglo priti (nenamerno)
za lepo čisto mladost in jo pripravlja za bodočnost, obogateno z novim krščanskim in slovenskim rodom; mladim ljudem lajša vsakdanjo borbo z lastno naravo, pojasnjuje težke probleme, s katerimi se vsak dan srečuje v duhovno zanikrnem in pokvarjenem okolju.
Stari rod pa polni z veselim upanjem na novo, večno srečno, vsakega trpljenja prosto življenje, na novo domovino brez postav in biričev, brez zlobnih ljudi, ki bi drugim grenili srečo, domovino iz katere nas nihče in nikdar ne bo mogel pregnati.
S periodičnimi informativnim in leposlovnim tiskom se seznanjamo z življenjem v stari domovini, v pravilni načelni osvetljavi gledamo nove tokove in dogajanja v domovini in svetu. Ta tisk v nas ohranja slovenskega narodnega duha, nas obuja iz starostne otopelosti, in nam pomaga pravilno razumevati nova dogajanja, nam kaže nova obzorja, ki se danes v svetu odpirajo. Mlade z informacijami pripravlja na bodoča dogajanja, ki se v obrisih že nakazujejo, da jih odločilni trenutki, pojavi in dogodki ne bodo našli nepripravljenih. Nam vsem, starim in mladim, pomaga pravilno spoznava-
ti.	tukajšnjo našo skupno realnost, nas svari pred: utopijami prefinjene laži polno propagando sovražnikov pravega, realnega krščanskega družbenega reda. Opozarja, da ni duhovnega in nravnega reda brez krščanskega idealizma in iz tega izhajajoče dejavnosti. Ni narodnega napredka brez idealistov in požrtvovalnih delavcev, katere nam v odlični meri vzgaja tudi dober katoliški tisk.
Vse pa tako zgleda, da se za naš slovenski tisk premalo zanimamo in sklicujoč se na gospodarsko stisko ga premalo ali pa sploh ne podpiramo. Ali ste že kdaj pomislili, da vsi ti pisci, ki iz tedna v teden polnijo kolone revij in tednikov naših, delajo le iz ljubezni do slovenske besede, do slovenskega ljudstva in za — božji Ion!
Naše nezanimanje za slovenski tisk v Argentini je narodni greh, je pa tudi grda nehvaležnost do ljudi, ki nam slovenski tisk polnijo s svojim pisanjem. Besede kritike, upravičene ali neupravičene, še slišimo; ne slišimo pa besede priznanja piscem in urednikom, ki so veliki, vestni požrtvovalni in veliki slovenski kulturni delavci, katerim smo dolžni izkazovati vse naše priznanje in spoštovanje njihovega nesebičnega resničnega narodnega delovanja. Vse to je poceni, zastonj in vendar jim niti tega ne damo, ker ne pokažemo naše vneme in skrbi in denarno podporo za slovenski tisk.
Ob katoliškem shodu si bomo vsi v marsičem, izprašali vest. Tudi v tem pogledu si jo takrat temeljito izprašajmo!
niti ni bilo odprtje pisma neogibno potrebno zaradi poteka kazenskega postopka (nisem v njem) ali za varnost države (Friends of the Earth niso niti emigrantska niti teroristična organizacija), zahtevam, da se mi pojasni:
1.	kako se je lahko kuverta „poškodovala“ na tak način (prerezana na vrhu) pri prenosu,
2.	kdo in s kakšnim namenom je odprl pismo, naslovljeno na moj domači naslov, kdo mu je dal za to pooblastila in, kje je našla, s 185. členom ustave SFRJ zajamčena tajnost pisem?
GREGOR MAJDIČ, Ljubljana „Delo“, 7. V. 1987
4.	maja 1987 je bila na ljubljanski TV okrogla miza na temo „skupni jugoslovanski kulturni prostor“. Seveda je velik absurd, da se o nesmiselni stvari resno pogovarja kot o (skoraj) dejstvu. Skupni kulturni prostor je pač odraz skupne kulture, izvirajoče od enotnega jezika, povedano nekoliko poenostavljeno. Ne more pa obstajati skupni kulturni prostor kot rezultat šestdesetletnega obstoja neke umetne državne tvorbe povsem različnih narodov, ki vse bolj težijo k lastni osamosvojitvi. Vsaj tisti narodi, ki so v nehvaležni vlogi kolektivnih tlačanov.
Zanimalo me je torej, kaj bodo ■povedali o tej konstrukciji kulturni veljaki Osterman, Kmecl, Zlobec, Kavčič, Šeligo, pa še Peljhan, Gabrijelčič, Hermanova in Lampret. Razložili naj bi slovensko videnje te zamisli. Skrčen povzetek njihovih misli bi bil sledeč:
Ciril Zlobec. Teza o skupnem jugoslovanskem kulturnem prostoru je nastala kot odpor proti zamisli skupnega slovenskega kulturnega prostora. Po njegovem jugoslovanski kulturni prostor ne obstaja, oz. obstaja le kot vsota posameznih na geografskem položaju Jugoslavije. Obstajati mora koeksistenca posameznih narodov in kultur, pri pojmu enotnega kulturnega prostora, da je nevarnost prekvasitve kulturnih elementov posameznih narodov v cilju nečesa NAD majhnimi narodi. In da pri jugoslovanskem kulturnem prostoru ni skupnega imenovalca. Nesmisel je tudi zaprtost kulturnega prostora znotraj Jugoslavije, da se obstane na jugoslovanskih mejah s poenotenim jugoslovanskim modelom.
Vladimr Kavčič je menil, da se je začelo v drugih republikah razmišljati, kaj b'i načelo skupnega prostora pomenilo pri njih. In ker na
Sredi marca je ljubljanski časopis Teleks štev. 10 prinesel članek poklicnega časnikarja Marjana Raztresena pod naslovom „Sporni poljanski nesmrtniki“, kjer naznanja otvoritev nove velike šole v Poljanah nad Škofjo Loko.
Slikar Ivan Šubic, iz slavne rodbine poljanskih slikarjev Šubičev, ki je bil med državljansko vojno v partizanih in bil tudi soudeleženec bitke v Dražgošah, je postal znan prav po svojih tamkajšnjih umetni-, ških stvaritvah. Poročen je z upraviteljico nove poljanske šole Sely
Mogoče me veste, da ...
—	da si je celjska Mohorjeva družba v začetku leta kupila od Aera v Čuprijski ulici v samem centru Celja za 55 milijonov ND večjo enonadstropno stavbo, kjer bo u-redila svoje poslovanje...
—	ida je bil za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in u-metnosti izvoljen arheolog dr. Stane Gabrovec, čeprav je, katoličan, imel za konkurenta režimskega zgodovinarja dr. Janka Pleterskega...
—	da bo Jože Zadravec, vodilno dopisniško pero v verskem tedniku DRUŽINA, objavil v knjigi izbor svojih kulltujmo najznačilnejših člankov...
—	ida jugoslovanska železniška direkcija nikakor ne more dokončati elektrifikacije in signalizacije železniške proge Skopje-Beo-grad, ker okoliško prebivalstvo ponoči sproti pokrade ves material. ..
MLADIKA, št. 4, 1987
Kosovu to ne bi bilo sprejemljivo, zato se naj ustvari raje skupni jugoslovanski kulturni prostor. Da je razumljivo, da slovenski kulturni prostor sedaj ni model za vse; jugoslovanski pa da je le kot povezovalec posameznih obstoječih. V nadaljevanju se je dotaknil tudi „jugoslovanske kulture“ kot ekvivalenta jugoslovanske nacije, ki šteje že ok. dva milijona pripadnikov. Ali potem lahko rečemo, da bodo pripadniki te nacije najbolj izobraženi in kulturni, ker bo njih jugoslovanska kultura sestavljena iz vrhuncev posameznih narodov?
Marjan Gabrijelčič je menil, da le ne kaže kar tako zavrniti misli o .umestnosti, nekega zveznega telesa —• ministrstva za kulturo, ker da se bo tako učinkoviteje potegovalo za splošne kulturne interese in potrebe v jugoslovanskem merilu. „Zvezni sekretar za kulturo bo udaril po mizi, kadar se bo sprejemalo ukrepe, ki utesnjujejo kulturne delavce“!
Matjaž Kmecl je takoj zavrnil takšno razmišljanje kot čisto iluzijo, da bi s tem kultura kaj pridobila, ali da bi se na tak način stvari hitreje premikale v kulturi ugodnejše smeri. V ozadju te zamisli (o zveznem ministrstvu za kulturo) je nekaj drugega: skupni finančni fondi. In navezujoč se na Gabrijelčičevega „ministra, ki bo udaril po mizi“: tak zvezni minister bo res udaril po mizi, a zato, da se čimpreje zbere denar za kulturno dediščino v neslovenskih okoljih, da se poenoti šolske programe kulturne vzgoje itd. Nadalje je ponazoril finančno stanje slovenske kulture z jugoslovanskim skladom za pšenico, „v katerega daje SRS vsaj toliko kot za svojo kulturo“. Glede skupnih jugoslovanskih .programov in prireditev pa je Kmecl menil, da naj bodo takšna sodelovanja res spontana, saj si bo kvali-
Šubic, ki je imela glavno besedo pri urejanju te šole in je prosila svojega moža, da opremi šolsko avlo s portreti najbolj znanih in pomembnih Poljancev. Šubic je delo sprejel in naredil fresko z raznimi motivi iz Poljan, pod njo pa portrete devetih „nesmrtnikov“ iz Poljanske doline, ki so: Trije Šubici, polihistor Franke, pisatelj in politik Ivan Tavčar, filozof Aleš Ušeničnik, slikar Pavel Perko, teolog Maks Miklavčič in narodni heroj Maks Kr-
melj.	Pod portreti so še navedeni „(ustrezni“ podatki o življenju in delu „nesmrtnika“.
Za udeležbo na otvoritvi so se javili razni priznani kulturniki in javni delavci iz Ljubljane, med temi npr. tudi kulturni minister Vladimir Kavčič, njegov predhodnik Matjaž Kmecl, dekan ljubljanske teološke fakultete Rafko Valenčič in domači župnik,, ki se je otvoritve tudi udeležil. To je bilo povod, da so se otvoritve udeležili tudi člani krajevne družbenopolitične organizacije, čeprav so prvotno hoteli bojkotirati udeležbo, češ da se ne ujema z „našo“ stvarnostjo in sistemom, da bi kar trije duhovniki viseli v šoli.
Po končani otvoritvi pa se je pojavilo med nekaterimi javno' nezadovoljstvo z izborom teh nesmrtnikov, predvsem Aleša Ušeničnika: „Med vojno je prav gotovo sodeloval z ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom“, „Nekega Ušeničnika ne gre primerjati s Simonom Gregorčičem ali Francem Finž-žarjem ali Primožem Trubarjem... Njihove knjige dobiš v vsaki knjižnici, za Ušeničnika pa komajda kdo ve.“ Na sestanku krajevne skupnosti je bilo slišati, da narodni heroj Krmelj in Ušeničnik ne giresta skupaj, ker bi to lahko pomenilo narod-
teta sama odprla poti v druga o-kolja. Npr. knjiga, dobra gledališka predstava... Prenehati pa je treba s forsiranim pošiljanjem ansamblov za vsako ceno, štetjem tovrstnih prireditev. „Če je zanimanje, plačajmo predstavo iz drugega okolja, a ne plačati to, kar je zgolj vsiljeno!“ Sicer pa bodo pičla sredstva — zlasti v luči zveznih omejitvenih ukrepov neizogibno drastično zmanjšala kulturnoumetniške pretoke med republikami.
Precej nedomišljeno in z dobršno mero uradnega optimizma je izzvenela razlaga Bogdane Herman o potrebi po skupnih kulturnoinforma-tivnih biltenih, ki naj bi krožili po republikah in seznanjali s prireditvami oz. pomembnimi umetniškimi dogodki v raznih okoljih. S stališča RTV se je ogrevala za skupna študija in povezovanje tehničnih moči za skupne jugoslovanske projekte.
Rudi Šeligo je to podprl z določenimi zadržki: če je interes, volja in pripravljenost, potem se naj pripravlja skupne projekte (film, TV, gledališke predstave itd.). Vendar brez formalnih prisil in zlasti upoštevaje nacionalno enakopravnost, „kjer ne bo odrinjenih kultur“.
Na koncu razgovora je Jože Osterman, ki je razgovor vodil, podal nek povzetek približno enournega razgovora na temo skupnega jugoslovanskega kulturnega prostora:
—	da naj to pomeni odprt prostor, vsoto nacionalnih kultur,
—	da 'je potrebno absolutno nujno poudariti, da se skupen ali enoten kulturni prostor ne sme zapirati vase, zgolj v jugoslovanski okvir. Ne gre brez odpiranja v svet in nedopustno bi bilo stapljanje tradicij,
—	tak prostor naj bo demokratičen ob upoštevanju kvalitete.
A.	B. (Slovenija)
no spravo, o kateri pa „borci kajpada nočemo slišati“. Da pa je toliko duhovnikov vsekakor preveč, ker „toliko duhovnikov otrokom ne more biti za vzor, saj dobro vemo, kam so ti pripeljali našo družbo — z dir. Korošcem do kapitulacije“.
Ko se je čez mesec dni vršil poseben partijski sestanek poljanskih komunistov, so med drugimi tudi povedali, da „je Ušeničnik oporečen; da je bil proti komunizmu in proti NOB“.
Enako so ocenjali tudi oba druga duhovnika Perka in Maksa Miklavčiča. „Kdor je oporečen, nikakor ne sme priti v tako ustanovo, kot je šola, na drugi strani pa spadajo v ta krog zares zaslužni, na primer partizani. Otrokom bi morali dati za vzornika Janeza Peternela, kolesarja, in dr. Antona Kržišnika, o-ficirja, član AVNOJA,“ itd. Rekli so tudi, da „tudi Ločani že govorijo, da Poljane niso bile nikoli klerikalne, ampak je bil tukaj večkrat liberalni župan, zdaj pa imate že v šoli polovico drugačnih“. ..
Slikar Ivo Šubic sp je odločno u-prl, da bi katerikoli portret odstranili in pravi, da bo raje uničil fresko ali jo zakril, kot je svojo Guer-nico zakril Picasso.
Njegova žena, upraviteljica šole, pa je na zaslišanju o samovoljnem odločanju o portretih med drugim premišljevala: „Ljudje, ki tako ozko razmišljajo, doživljajo svojo lastno tragedijo, ko se jim rušijo vrednostni kriteriji, ki so jih že morali njega dni pod vplivom boljševizma spreminjati. Sedaj se bojijo drugače mislečih, ker je ogroženo njihovo prepričanje... Za sedanje razmere v Poljanah se mi zdi odlična misel dr. Antona Trstenjaka, ki pravi: Čas je že, da bi našli skupni obrazec, skupni vrednostni ideal, ki naj bi družil ljudi vseh različnih nazorov in vrednostnih sestavov. To je ideal humanizma/*
td,
France Pernišek
TAJNOST PISEM - AEI RES?
Spor o nesmrtnikih
■ nat;
Štafeta in vampirji
Ko smo že toliko govorili o štafeti, ki je letos naletela na nepričakovan (?) odpor v Sloveniji in tudi na temu sledeči bojkot, kolikor se ga je pač dalo narediti, poglejmo še, kakšen je bil konec te smešno-žalostne afere.
Naj navedemo samo v kratkem, (po Delu in Novi Hrvatski) kako je potekala vsa slavnost na vojaškem stadionu v Beogradu dne 25. maja, na domnevni Titov rojstni dan: Tega „dne mladosti“ se je tekalo, plesalo, zvijalo in oblačilo kot vseh 40 let dosedaj. Tista nogometna tekma med „Jugoslovani“ in „nacionalisti“ je bila sicer zaradi splošnega odpora vzeta s sporeda, a namesto nje je bila prikazana podobna simbolična slika pod naslovom „Bomba v prsih“ (namreč bomba nacionalizma v junaških prsih zvestega Jugoslovana). Mladina, zbrana sredi stadiona v obliki velikega srca (Jugoslavije), se razteče na vse strani — eksplodiral je nacionalizem! A zavedni mladinci se spet zberejo nazaj v srce: „ljubezen“ do Jugoslavije je zmagala!
Seveda med prizori tudi ni manjkalo tistega, ko nastopi „naša vojska“, ki veruje državo s puško v roki... In ker so na prireditvi plesali tudi osem narodnih plesov, so se nekateri pritoževali, da bi morali samo enega, kot je država samo e-na... (Ena država, osem plemen?)
To bi bil kratek oris beograjskega cirkusa. A Slovenci, zvesti svoji odločitvi proti tej štafeti in takemu zapravljanju denarja, se niso pustili ugnati. Revija Mladina, ki se je že od početka postavila po robu temu spektaklu, je 13. marca objavila naslednjo pripombo, ki jo objavljamo dobesedno:
SLOVENCI PROTI ŠTAFETI ŽE V RAJNKI AVSTRIJI
Ob škandalu v zvezi s štafeto in o-koli nje in že prejšnjimi sumljivimi predlogi slovenskih mladincev glede izvedbe štafete smo odkrili nove dokaze o nedopustnem gnusu Slovencev do te lepe vsejugoslovanske prireditve. Ta gnus so Slovenci kazali že v prejšnjem stoletju.
Prosluli slovenski nacionalist, zloglasen po tem, da je pljuval po vsem, kar je bilo sodobnikom lepo, čisto in sveto, Ivan Cankar, je že leta 1896, seveda strahopetno, pod psevdonimom, pisal o štafeti z nedopustnih stališč.
Narod naš dokaze hrani! V Ljubljanskem zvonu je objavil slabo riman pamflet Sultanove sandale. Vsi vemo, kam pes taco moli, čeprav bi pesnikun rad skalil vodo za seboj, govoreč o sandalah in misleč, da se bo izognil kazenskemu pregonu. Najstrožje zahtevamo, da ga slednje vendarle doleti, čeprav posthumno!
Kot dokaz objavljamo rimani pamflet.
Ivan Cankar:
SULTANOVE SANDALE
Vsi vezirji in vsi paše vsi klečali so pred njim:
„Slavai ti, nebeško sonce, slava, sultan Ibrahim!
Kolikor jih je sedelo
na prestolu kdaj popred, do kolena ti ne seže niti prerok Mohamed.
Ah, kadar te vzame Allah k sebi v sveti sedmi raj, kaj bo z nami, kaj b.o z nami, s hlapci tvojimi tedaj!“
In so tarnali, jokali
in še bolj in zmerom bolj; on pa sname z nog sandale, položi jih na prestol.
„Ne prestanite, otroci — meni se mudi v har.|m, tukaj so sandale moje pa častite jih medtem.“
In vsi paše, vsi vezirji, vsi hiteli so navzkriž:
„Oj sandale, naša radost, o naš bog, naš' paradiž—“
To poskoči takrat sultan, to jim zakriči v obraz:
„Oj vi tepci, vi sleparji, kaj ste rekli, da sem jaz?
Ibrahim je na prestolu in je sonce, in je kralj, na prestolu so sandale
in vaš kralj je par sandal.
Deni jih na osla, suženj, pa jih ženi naokrog po bazarjih: ,To so hlapci in sandale so jim 'bog!‘ “
Pa še ni bilo dovolj: Mladina je 15. maja objavila na notranjih platnicah novo igro: Štafeta je naša, štafete ne damo! Podobna je igri Človek ne jezi se. Razne direktive na posameznih poljih so zgovorne: Prepovej Mladino in Tribuno... Saniraj Feni (t. j. makedonska skrahi-rana tovarna!, n. op.). . . prekini štrajk v Labinu... ujemi v. Bosni 400 ljudi... izključi podpisnike Fonda solidarnosti... V Mariboru prebereš intervju z Djilasom. .. v Prištini bežiš pred demonstranti... v Splitu se vkrcaš na sovjetsko vojno ladjo. .. bil si iskren in si povedal, kar misliš; izgubiš dva naslova. . . nastopil si proti meščanski desnici... sl anarholiberal, izgubiš tri naslove.. . itd. In ko prideš na cilj v Beograd, te čaka „bogata večerja in prireditev...“
V Ljubljani so na sam Dan mladosti skušali prirediti Mednarodni dan borbe proti SIDA, sestanek homoseksualcev itd. A najhuje so se odrezali študenti v Beogradu. Njih list Študent je prinesel na naslovnici sliko: Velik glogov list (podobno kot na uradnem plakatu za Dan mladosti), a kjer je na plakatu bila vrezana peterokraka rdeča zvezda, so na naslovnici vrezani zobje vampirja. In naslov: Noč vampirjev! (primerjaj: Dan mladosti) Sicer pravi list, da je to posvečeno „divjanju desnice“, a večina misli, da je to poziv, „da se Titu-vampirju, zabije glogov kolec“ po vseh pravilih vampirizma. Približno tako so verjetno to razumeli tudi oblastniki, kajti urednika sta bila zamenjana.
Beograjski list NIN je dejal tole: „Zlet je zlet, pa naj bo v Beogradu ali v Pjongjangu“ primerjajoč ga z diktatorstvom Severne Koreje. Tudi Hrvati so pristavili svoj piskr-
Lahko rečemo, da manjkata le dva meseca do splošnih volitev. Nedelja 6. septembra bo po svoje odločilna za nadaljnje delo, akoravno moramo zapisati, da se tudi potem, ko bo znan izid teh volitev, stvari ne bodo bistveno spremenile. Odločilno je dejstvo, da do teh volitev sploh pridemo. Da v državi obstaja demokratična vlada, ki more ustavno sklicati volitve, na katerih lahko nastopa svobodna vsaka stranka, vsaka skupina. Pozitivna plat teh volitev je, da v izvajanju te demokratične pravice ni nobenih ovir, da se izvaja v popolni svobodi izražanja, da vsakdo lahko izbere stranko, ki si jo želi; in, če take stranke ni, obstaja popolna svoboda, da s somišljeniki organizira skupino, ki jih tudi politično zastopa. V tem oziru se nihče ne more pritoževati nad diemokracijo; in če se pritožuje, naj si najprej sam spraša vest nad lastno delavnostjo na političnem polju. In zapišimo še, da celotno demokratično življenje razvija v okviru sicer v mnogem nepopolnega, a kljub temu dejanskega pravosodnega sistema, ki je lasten republikanskemu življenju. Morda nezrela, še vedno na pol poti, v škripcih in težavah, a demokracija je tukaj dejstvo, še več, pozitivno in razveseljivo dejstvo. Le če obstaja, lahko zori in se izpopolnjuje.
KAJ BOMO VOLILI?
Poudarim: kaj, ne koga. Kajti najprej je treba, da vemo, za kaj sploh gre. Po argentinski ustavi nimajo vsa volilna mesta isto obdobje. Tudi se ne zamenjujejo v istem ritmu. Tako npr. predsedniška doba doslej traja šest let. D t§m teče debata, naj bi ustavo' spremenili in skrajšali dobo na štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve, kot se to dogaja v ZDA. A zaenkrat, kot smo zapisali, in če ne bo izvenustav-nega razpleta, bomo imeli predsednika Alfonsina do leta 1989.
Drugače je z guvernerji. Njihov
ček: „Danas’“ pove, da je pevec Čo-lič, ki je zasanjano pel pesem „Tovariš Tito, prisegamo ti...“ ravnokar prišel iz zapora zaradi črne borze z devizami...
In tako dalje... in tako dalje...
Letošnja proslava je žalostno prišla do konca. Bilo je veliko smeha med ljudmi in veliko jeze med o-blastniki. Listi po Jugoslaviji, predvsem po Sloveniji, (in tudi naš list) so se lahko primerno norčevali iz tega špektakla. . . Titova figura bledi, ljudje si več upajo.
A ne samo y taki bolj simbolični zadevi. Na dan prihajajo tudi druge, važnejše zadeve. A o tem prihodnjič. . .
mandat traja le štiri leta. Ponekod jih morejo izvoliti za ponovno dobo, drugod ne. Zanimiv je primer province Cordobe, kjer so pred meseci spremenili ustavo, da lahko sedanji guverner (r. Angeloz) znova kandidira. Vsekakor, 6. septembra bomo volili guvernerje vseh argentinskih provinc.
Ostanimo na vsedržavni ravni. Poslanski mandati trajajo prav tako štiri leta. A poslanska zbornica, zamenja vsaki dve leti polovico svojih članov. Zato so poslanske volitve vsaki dve leti. Tako je bilo 1985 in tako bo tudi sedaj.
Potem imamo še provincijske zbornice ali parlamente. Tudi tja bomo volili nove predstavnike-poslance; v večini primerov prav tako le polovico članov teh zbornic. Imamo seveda tudi župane, katerih mandati trajajo prav tako štiri leta. Pri sedanjih volitvah jih bomo zamenjali in izvolili nove. Prav kakor tudi del občinskih svetovalcev posameznih občin.
Da povzamemo: volili bomo narodne poslance, provincijske guvernerje, provincijske poslance, župane, občinske svetovalce in ponekod tudi tki.ni. šolske svetnike. Važnost teh volitev je jasna. Radikali so v manjšini glede guvernacij, v manjšini so tudi v senatu in imajo komaj otipljivo večino v poslanski zbornici. Nekaj poslancev več ali manj lahko pomeni zanje nov težak problem, ali pa oddih v parlamentu. In čeprav se ne voli senatorjev, te namreč volijo provincijske zbornice, je sestava teh zbornic važna za bodočo usodo v senatu.
SABLJE SE BLISKAJO, KROGLE FRČE...
Seveda vse v poetični prispodobi. A volilna kampanja, ki se dva meseca pred volitvami komaj pričenja, bo prav zato kratka, a1 toliko bolj o-stra. V tem trenutku so domala vse politične sile že uredile svoje kandidatne listine. Toda prav zaradi važnosti teh volitev je razumljivo, da so najbolj zaskrbljeni prav radikali in peronisti.
Vlada mora na vsak način vsaj o-hraniti dosedanji procent glasov, ne le zaradi ravnovesja v parlamentu, marveč tudi zaradi prestiža. Ohraniti pa mora tudi v svoji oblasti ključno buenosaireško provinco. V tem oziru gotovo ni slučaj, da se je te dni predsednik Alfonsin pomudil v malem mestu Tandil, kjer je doma poslanec Macaya, kandidat za podguvernerja na peronistični listi?
Ko' so časnikarji namignili predsedniku, češ da to diši po volilni kampanji, mu to ni bilo všeč; Izjavil je, da se on kampanje ne bo u-deležil. Kot predsednik pa bo potoval
V
Tempora labunfur... Cas beži
NEKAJ ZADEV V „ENOSTRANKARSKI DEMOKRACIJI“
Leto sedeminosemdeseto se je v deželi bratsko združenih narodov in narodnosti začelo precej mirno in z rutinarno utečenostjo, kajti „vse nam je jasno“; samoupravnega socializma in neuvrščene zunanje politike nam tako rekoč nihče ne more ogroziti; tistim pa, ki bi z nacu> nalističnimd izpadi rad ogrozili v NOB skovano bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, mora postati jasno, da njihovemu rovarjenju naši ljudje, pod vodstvom Zveze komunistov, ne bodo nased-
li.	..
Že lani, še posebej pa takoj po novem letu, smo . začeli množično razpravljati o spremembi jugoslovanske zvezne ustave, pa tudi republiških ustav. O ustavnih spremembah so govorili borci, mladina, delovni ljudje in občani. Bilo je veliko govorjenja, pa čeprav še nihče ni imel najmanjšega pojma o tem, kaj bomo zdaj spet spreminjali v ustavi.
To mirno, ustaljeno ozračje, ki ga je sem in tja prekinil le Bojan Križaj s svojimi slalomskimi zmagami za svetovno pokal ali pa Mateja
Svet s smučarskimi kolajnami iz Crans Montane.. . To mirno ozračje in to na debelo zasneženo pokrajino, ki jo je stresal oster mraz, je
20.	februarja začelo pretresati zelo burno dogajanje, ki se do danes, ko je sneg že zdavnaj skopnel in so listi na drevju že zrasli, še niti malo ni poleglo. Dogodki so se vrstili s filmsko' naglico: na kratko smo to dogajanje strnili vnasledne besede: „številka 57, plakat, konflikt Rupel-Vidimiar, scenarij ob odhodu štafete, Mikulič in vojska, labinska stavka, ljubljanske pisateljske tribune, protijedrske demonstracije, kulturni škandal v Mariboru.“ To je strnjen pregled telegrafsko naštetega toka dogodkov, ki se je pripetil do danes; kaj bo prinesel „jutri“, pa je popolnoma nemogoče napovedati — kvečjemu je moč napovedati končni razplet.
ŠTEVILKA 57
Plaz se je sprožil, kakor rečeno, 20. februarja. To je dan, ko je izšla 57. številka Nove revije, ki je odtlej sploh ne imenujemo več s celim imenom, marveč o vsej aferi z njo, govorimo le še o „številki 57“. To je
obenem dan, ko Jože Smole skliče tiskovno konferenco, na kateri obsodi pisanje „številke 57“.
Samo za osvežitev spomina bodi na tem mestu pristavljeno, da naša družba sama sebe imenuje „demokratična“. Pa četudi gre komu še tako težko v glavo, kako je mogoča demokracija pod oblastjo ene same partije. In tu je težava: „Številka 57“ je pokazala, da pri nas demokracija in samoupravni socializem vendarle ne moreta in ne moreta prav shajati drug ob drugem. Pa vsemu temu navkljub se „številka 57“ v glavnem ukvarja z odgovori na vprašanja, kako bi v takem enopartijskem sistemu vendarle uvedli nekakšno demokracijo in ne poskušala s predlogi o uvedbi večstrankarskega sistema. Eden od člankov sicer govori o „civilni družbi“, ki da na Slovenskem ne razvija, marveč le sledi bolj ali manj dobrohotnim spremembam partije. Tina Tomlje, nekdanja ljubljanska županja, pa je 27. februarja, na seji slovenske SZ DL, ki je bila v celoti posvečena „številki 57“, izjavila, da se „Zveza komunistov ne bo odkrekla svoji zgodovinski funkciji“, Jože Knez je na isti seji izjavil, da „ta incident v Novi reviji ne sme- bit prepreka na poti nadaljnje demokratizacije v naši družbi“. Dr. Ciril Ribičič je pripomnil, da avtorji prispevkov v „številki 57“ „spregledajo preobra-
zbo partije v zvezo komunistov kot silo znotraj sistema“. In to kljub temu, da je Spomenka Hribar v „številki 57“ dokumentirano pojasnila, da se partija nikakor še ni „prelevila“ v zvezo komunistov ali, kot pravi: „(Slovenska) partija mora formalnopravno in dejansko postati Zveza komunistov (Slovenije). Torej mora se-stopiti s piedestala a-vantgarde... Sestop partije s piedestala avantgarde bi komunistom sicer vzel Nad-človeško avreolo in i-decloško sakralizirano nedotakljivost, toda hkrati bi „dobili“ dostojanstvo po človeški meri in vsakemu človeku izvorno nedotakljivost in dostojanstvo.“ Treba pa je pripomniti, da je Spomenka Hribar v tem sestavku vendarle nakazala tudi možnost uvedbe večstrankarskega sistema, kar je tudi pomemben premik pri zavzemanju slovenskih kulturnih delavcev za uvedbo resnične demokracije. Hribarjeva se v prvi vrsti zavzema za svobodne volitve, do katerih ne more priti, če partija ne bo se-stopila s piedestala avantgarde.
Malo dalj časa smo se zadržali pri obravnavi dogodkov v zvezi s „številko 57“, vendar pa še zdaleč nismo povedali kaj posebno veliko. In dogajalo se je zares veliko. Že o-menjana seja slovenske SZDL je pokazala, da se utegne dogoditi še kaj takega, v kar zdaj še ne moremo ver-
širom države in pozival, naj volivci z glasovanjem „kaznujejo sektarce“. Kaj je hotel s tem reči, ni jasno. Jasno pa je, da se je zelo uznejevoljil, ko je časnikarje vprašal češ ali nima pravice potovati po državi, pa mu nihče ni odgovoril.
S svoje strani pa seveda peronisti ne zamudijo nobene prilike, da o-stro kritizirajo vlado in njeno delovanje. V tem gredo včasih v prav o-tročje detajle. Pomudimo se znova pri obisku v Tandilu, ker se mi zdi, da bo služil za model za marsikateri dogodek v teh dveh mesecih do volitev. Alfonsin je tam vključil novo telefonsko centralo. Da jo tudi dejansko spelje v tek, je tudi izvedel prvi klic in se telefonsko povezal "z neko finančno ustanovo. Prej omenjeni Macaya je to kritiziral, češ, glejte, radikalna vlada tudi v tem kaže, da je v rokah financ in podpira špekulacijo. Zakaj da ni poklical v kako tovarno, kjer se delavci resnično trudijo za boljšo bodočnost.
Kar se tiče ostalih strank vedo, da pri volitvah praktično nimajo' besede. Vsaka bo skušala morda zvišati število 'glasov, in, če Bog da, poslancev, le za kak odstotek. Ni pričakovati velikih sprememb. Provincijske stranke nimajo večje možnosti za razmah. Levičarska fronta je dejansko razbita. Intransigenti, močni le v prestolnici in v provinci Buenos Aires, so zelo poglobljeni v notranje boje, ki še sedaj niso rešeni. Vedno bolj leva tendenca v stranki je mnoge „stare“ veljake pripeljala do izstopa in povratka v radikalno stranko. V takem položaju ni upati na napredovanje, nasprotno je pričakovati le izgubo marsikaterega glasu. Liberalna sredina pa še sedaj ni na jasnem, koEiko bo mogla povezati različne tendence. Od tega uspeha, ali neuspeha, bo- odvisno tudi napredovanje ali nazadovanje na volilnem področju.
...BOMBE PA EKSPLODIRAJO
V ranem jutru srede, 24. junija, so bombe delno poškodovale kar petnajst lokalov radikalne stranke v prestolnici in večjih mestih notranjosti države. Vlada, iz ust notranjega ministra, je obdolžila desničar-
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
22.
Takoj prve dni, ko smo prišli v Argentino, je moja znanka Ani šla na trg, da si kupi leseno žlico — kuhalnico. Mislila si je — jo bom kar pokazala. Ker pa je tam ni videla, je v zraku orisala lonec in mešala po njem. Prodajalec je ni razumel. Nato se ujezi, pomeša z roko v zrak in reče: „Oh, kuhovnco, no!“ „Ah, si!“ reče vljudno prodajalec in ji res da — leseno žlico.
jeti. To, da so se oligarhijske vladne klešče toliko razprle, da so med njihovimi čeljustmi svobodno dihali tudi avtorji člankov „številke 57“ in uredniki revije, vsekakor pomeni nov val popuščanja partijskih „vojvod“ nekemu neoprijemljivemu ljudskemu vrenju, ki se čuti „v zraku“.
Mnogi so primerjali „številko 57“ z Memorandumom SANU (gre za dokument, ki so ga izdelali nekateri srbski profesorji beograjske univerze - op. ur.); med temi je bil tudi Branko Mikulič, predsednik zvezne vlade, ki je pred svojim nedavnim obiskom v ZR Nemčiji, v intervjuju, ki so ga z njim imeli reporter] „Spiegla“, izjavil, da sta Memorandum' ' in „številka 57“ poskus razbijanja jugoslovanske federacije. ..
ALI RED LAHKO VZPOSTAVI LE VOJSKA?
Mikulič je v omenjenem intervjuju tudi nekaj govoril o tem, da bo „družbeno ureditev“ v Jugoslaviji „branil“ tudi z vojsko. Nekateri so
v	tistih dneh že kar pričakovali vojaški puč, večina se je tej premiero-
vi	izjavi posmehovala, kajti vsak ve, da bi vsakršen večji poseg proti lastnemu ljudstvu sprožil nesluteno, e-nergijo, ki se desetletja nabira in ki bi v konsekvenci razplamtel v dr-
SLOVENCI v ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE 0sebne oov.ce
Junijska proslava šolskih otrok
KRANJ — Izgubo v poslovanju prvega četrtletja je zabeležila Iskra Te-lematika. Izvor tega je v slabši prodaji tako doma kot na tujih tržiščih, predvsem zaradi zastarelih izdelkov. To pa je obenem tudi posledica omejitve investicij.
CKLJE — Kabelsko televizijo naj bi v treh letih dobili Celjani. Izvedbo del bo imel na skrbi Elektrosignal skupaj z Elradom, priključek pa bi stal 300 tisoč dinarjev, ki jih je mogoče plačati, v obrokih.
BLED — Konferenca o avtomatskem učenju EWSL 87 so se udeležili strokovnjaki iz Pariza, Bruslja, Berlina, Stockholma in, drugih raziskovalnih središč. Srečanje je pripravil inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane.
CELJE — Ekološki sestanek za vso Slovenijo o vodnih čistilnih napravah je pokazal, da je približno sto teh naprav. A od njih jih le 28 dobro dela, 56 le delno, ostale pa ne. Zaradi tega so že pitne vode ogrožene, čeprav je zakon o vodah v Sloveniji zelo dober, pravijo. To pa ni zadosti: treba ga je upoštevati.
(GORNJA RADGONA — Elektrarne
na Muri so že več let predlagane kot rešitev za pomanjkljivo električno preskrbo. Pomurska medobčinska gospodarska zbornica je sklenila, da bo še bolj zavzeto iskala novih načinov kako poudariti prednosti hidroelektrarn, posebno po zadnji nesreči v Černobilu.
LJUBLJANA — Oprema RTV Ljubljana ostaja zadaj. Tako menijo na postaji in se bojijo, da zaradi prevelikega primanjkljaja ne bo lahko zamenjati zastarelega tehničnega materiala. Za Univerziado v Zagrebu — v kolikor bo RTV Lj sodelovala — so pravice za uvoz potrebne opreme že odobrene, se jih ne morejo poslužiti, ker zaenkrat ni deviznega, kritja.
ZAGORJE OB SAVI — Najstarejša parna lokomotiva v Sloveniji je od-
ske elemente. Dr. Troccoli je že pred tem razne izraze nasilja pripisal skrajni desnici, in dejal, da so levičarske teroristične formacije „pod kontrolo“.
Opozicija pa je, ne da bi izrazila direktne obtožbe, menila, da je čudno, da se taki dogodki izvajajo vedno v bližini volitev. Omenjala je u-strahovalno kampanjo v letu 1985, ko so z bombami grozili šolam, in je vlada tedaj oklicala obsedno stanje. Peronisti, liberalci in tudi levičarske formacije menijo, da se s temi atentati okoristi le vlada, ki prikazuje svojo stabilnost kot edin način, da se znova ne razpase teroristični kaos. Stabilnost pa se zagotovi z glasovi na volitvah.
■■.»■■■■»■■»■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'■■■’■■■a
žavljansko vojno. Od tod posmeh Mi-kuličevi diletantski izjavi o „vojaškem ukrepanju“.
Po skopi logiki pridemo tako do ugotovitve, da nami v danem trenutku tudi vojska ne more „koristiti“. In vendar nekdo bi nam moral „koristiti“, nekdo bi nam, če nam je nebo naklonjeno, vendarle moral pomagati. Če je bila „številka 57“ poskus osvetlitve najrazličnejših slovenskih težav z najraznejših zornih kotov ljudi, ki to problematiko raziskujejo in niso obremenjeni z nikakršnim ideološko-propagandnim napihovanj ero, se kaj lahko primeri, da o Memorandumu, še zlasti pa o manj znanem „Predlogu za vzpostavitev pravne države“ (Predlog za upostavljanje vladavine prava), Srbi rečejo isto, kot mi govorimo o primeru „številke 571“. Skratka: lahko bi nastala določena zmeda v mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji. Toliko bolj zato, ker v Sloveniji „Predlog za vzpostavitev pravne države“ poznamo, „Memoranduma“ pa ne. Vendar to, kar naj bi „Memorandum SANU“ obravnaval, vzbuja v Sloveniji nelagodje in strah pred velikosrbstvom — morda celo ne dovolj utemeljeno:. „Memoranduma“ ni v Sloveniji videl skoraj nihče.
Hotimir
Posredoval: V. Slemenski
šla v pokoj. Naredili so jo na Madžarskem leta 1911, vozila pa je po Hrvaški, Bosni, leta 1970 pa je prišla v zagorski rudnik, za katerega je mesečno prevozila po 3.300 km. Zdaj bo v železničarskem muzeju, njo pa bo v rudniku zamenjala mlajša, tudi parna ameriška, sestra, stara 44 let.
DIVAČA — Divaško jamo so člani jamarskega društva Gregor Žiberna (ki je pred 103. leti jamo odkril) pripravili, da je možno obiskati jo brez jamarskih pripomočkov. Do 21 metrov globoke vhodne jame so postavili 110 stopnic, vendar to še ne zadostuje, da bi bila jama na ogled turistom. Zato upajo, da bodo mogli kmalu napeljati tudi električno razsvetljavo.
KOBER — Italijanski ribiči so spet lovili v slovenskih vodah. Tržaški dnevnik Piccolo je poročal, da so bili na prepovedanem lovu ribiči iz Chiogge. Dnevnik omenja nevarnost porušenja naravnega ravnovesja v Tržaškem zalivu in dejstvo, da kljub številnim skupnim sestankom ribičev iz Chiogge, Marina in Gradeža, se še vedno dobe ribiči, ki delajo svojeglavo.
LJUBLJANA — Bronasta doba na Slovenskem (iz leta 800 pred Kr.) je naslov razstave, ki jo je pripravil Narodni muzej v razstavišču Arkade. Na razstavi je prvič podrobneje prikazan čas bronaste dobe v Sloveniji, saj je prav to obdobje najmanj osvetljeno v slovenski prazgodovini.
LJUBLJANA — Slovenščina se prilagaja novemu okolju. Za jezikovno skupnost, ki premore zadosti življenjske volje in moči, je poleg njene lastne ustvarjalnosti pomembno tudi dejavno . in izvirno odgovarjanje na vse pomembne novosti predmetnega, družbenega in duhovnega okolja, v katerem živi. V zadnjih nekaj desetletij se je v s slovenščino slabo zasedeno območje razvilo slovensko računalništvo. Marsikateri računalnikarji so videli v svoji stroki prostor samo za angleščino, sedaj pa se tudi tukaj le nekaj premika. Pred letom in pol je izšel angleško-slovenslci in slovensko-angleški računalniški slovarček. Poleg učbenikov in priročnikov za dijake, študente in učitelje računalništva, nastajajo tudi slovenski programi za množično rabo, resno ali zabavno. Med pomembne take dosežke se uvršča Primoža Jakopina STEiVE (urejevalnik besedil za računalnik Atari ST). Besedilo (določila, u-kazi, odgovori, vprašanja) je v celoti jasno, natančno in ne gostobesedno. Npr.r „Verižno iskanje“, „Predolga vr-
Rojstvo: Dne 9. junija se je rodila v družini Adrijana Levstek in ge. prof. Anči roj. Kočar hčerka, ki bo pri krstu iobile ime Milena, čestitamo!
Smrt: V San Antonio de Padua je umrl v soboto, 27. junija, Janez Kralj., Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Poizvedba: Išče se August Maichin.
Za njim poizveduje nečakinja Martha iz Združenih držav. Javiti na Telefon: 658-0190'.
■■■■■■■■■ ■■■¡Ml
stica“, „Datoteka mora biti urejena po prvem podatku — iskanje poteka, z zaporednim razpolavljanjem zbirke“, itd. Podobno jasno besedilo spremnega priročnika, ki ga je izdala Mladinska knjiga decembra 1986.
CELJE — Emigranta, dramsko delo Slavomirja Mrožka, so v režiji Iztoka Valiča uprizorili na odru Slovenskega ljudskega gledališča. Igra je nastala leta 1975. V ljubljanskem Delu piše o njej Tone Peršak, da je prikaz življenja zdomcev in emigrantov kjerkoli po svetu. „Glede na naše devizne potrebe je vedno bolj jasno, da so zdomci Jugoslaviji vedno bolj potrebni in čim več jih je, tem bolje je to za prezadolženo domovino; ko bi ti hudiči le hoteli prigarane devize pošiljati domov in jih vlagati v jugoslovanske banke in ne v tuje ali v svoje preznojene nogavice... Enako zanimivo in boleče pa, je to, da se naši ljudje ljudje pod vplivom tujine pa tudi po zaslugi delovanja politične emigracije vse bolj odtujujejo domovini ... “ (Svojstven pogled na emigracijo!)
UMRLI >S|0 OD 21. do 25. maja 1987:
LJUBLJANA -— Jože Mlakar; Jože Novak; Franc Slemenšek; Marija Hay-ne roj. Krajc; Ana Nuhanovič roj. Marinčič; Ana Kregar roj. Čimžar (Nemčeva mama), 82; Angela Rebolj roj. Klobčevar; Ivanka Jakin, 76; Ivanka Širok vd. Geniram; Terezija Bobek roj. Rovtar; Štefanija Velkavrh; Vera Kvas; Štefanija šuldje' roj. Osole, 86; Vinko Peternel; Ljudmila Petrič, 88; Leopold Šubelj; Rafael Rihar, 83; Karlo Zevnik, 72; Miran Železnik, 54; Pavel Medič; inž. Marko Hribar; Ksenija Borisova roj. Manchina, 78.
RAZNI KRAJI — Jože Rok, 88, Rakek; ’ oJže Oblak, Zadobje; Jože Horvat, Murska Sobota; Jožeta Ktstelic (Francetova mama), 81, Žverče; inž. Franc Herkovič, Slovenj Gradec; Frančiška Janša, Lesno brdo; Franc Širok
st., Vrhnika; Ivan Polanc, Radovljica; Anica Faganel roj. Semič, Šempas; A-na Cankar roj. Finžgar, 86, in Dimitrij Seršen, Vodice; Angela Mavrič roj. Ferligoj, Piran; Štefan Luštrek, Preska; Alojzija Kermavner, Vnanje Gorice; Zvonka Ritonja, Prečna pri Novem mestu; Vinko Revinšek, Kompolje; Branko Gantar, Bled; Pavel Srnjak, Sostro.
SLOVENIJA V 5VETU
Kanada
SLOVENKA MED INDIJANCI
Znano je, da so med severnoameriškimi Indijanci misijonarili v prejšnjem stoletju in še kasneje slovenski misijonarji, med njim največji vsekakor svetniški Baraga in njegovi sodelavci Čebulj, Pirc in drugi. Niso samo krščevali, pač pa so se trudili, da bi Indijance tudi kulturno in gospodarsko dvignili in to brez posiljevanja njihove kulture in tradicije, kot so to pogosto delale državne oblasti. Znano je, kako so bili Indijanci opeharjeni za zemljo, ki so s'i jo prilastili beli naseljenci, pogosto z zvijačo. Današnja generacija mladih Kanadčanov pa vendar vzbuja upanje, da se je nekaj premaknilo v zavesti belega človeka, da se je zavedel krivic, ki so jih povzročili njegovi predniki tem prvotnim naseljencem Nove zemlje.
Iz te generacije izhaja tudi Marija Babič, hčerka slovenskih beguncev, učiteljica in socialna delavka na katoliških šolah v Torontu. Pred nekaj leti je dve šolski leti poučevala v misijonskem zavodu lazaristov v • Slovenski vasi ter tako spoznala tudi južnoameriške razmere ter naše rojake na južni polobli. Kot prepričana in praktična katoličanka pa je v sebi odkrila apostolski klic’ in se je podala v severni Ontario in Manitoba med indijanske rodove, da bi jim bila v duhovno in telesno pomoč.
Takole opisuje 'v listu Božja beseda razmere med Indijanci v Kanadi: „'Še v naši dobi so kanadski domorodci prezirani in zaničevani: njihov spremljevalec je lakota, prikraj-' gani so v osnovnih človekovih pravicah, morita jih alkohol in revščina, ponižujejo jih predsodki družbe in rasizma. V napredni kanadski družbi še vedno kritiziramo 'Indijanca, češ da je len, zapit in neuporaben. Pozabljamo, da smo njegovi dolžniki. Indijanci so sprejemali prve razisko. valee Novega sveta in jih po celini vodili do odkritja novih krajev. Oni so učili prve prišleke, kako preživeti zimo, kaj sejati in saditi, jim dajali hrano in obleko, da so lahko preživeli huda prva leta v novi deželi: Da je nastala sedanja Kanada ni zasluga samo Francozov in Angležev, ampak tudi Indijancev, kajti brez njihove pomoči bi vsi pionirji pomrli od lakote in mraza.“ V provinci Ma-nitoba.se računa, da živi stotisoč čistokrvnih in mešanih Indijancev in med njimi se je nastanila Marija Babič, v indijanskem središču „Ross-brook House“, kjer se vzgaja indi-.. jahska mladina. Da bi jim uspešneje pomagala, je organizirala z velikim uspehom med rojaki v slovenskih župnijah v Torontu nabirko o-bleke in jestvin. Iz družine Babič pa izhaja tudi laična misijonarka na Madagaskarju Cvetka, ki je kot bolničarka odšla lansko leto v pomoč „tretjemu“ svetu. Lep primer idealne mladine!
14. junija je bila sv. maša za žive in rajne katehete in učitelje. Daroval jo je direktor slovenskih dušnih pastirjev dr. Alojzij Starc v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Cerkvene obrede je' vodila Magda Zupanc, berili sta brali Anica Mehle in Marija Zupanc. Ljudsko petje je vodila Jegličeva šola. V pridigi je dr. Starc prikazal sv. A-lojzija kot Marijinega častilca, njegovo posebnost pri prejemanju sv. obhajila in pomoč bližnjemu in v tem naj ga šolska mladina posnema. Posebno je priporočil lepo pozdravljanje.
Drugi del proslave se je vršil pred spomenikom naših žrtev. Po petju himne Slovenija v svetu je dr. Starc opravil molitve za pokojne. K spomeniku sta prinesla Karla Skvarča in Jožko Dobovšek slovenski šopek in prižgano svečo, Marta Selan pa je recitirala Jakopičevo pesem Maj 1945. Kot zaključek spomina našim junakom je sledilo petje domobranske himne.
Sledil je tretji del proslave v dvorani Slovenske hiše, kjer je Baragova šola iz Slovenske vasi pripravila Kunčičevo pravljično igro Triglavska roža. Vsak udeleženec je dobil lep in tiskan gledališki list. Polno dvorano je pozdravil šolski referent Zedinjene Slovenije France Vi-trih, posebej pa je pozdravil predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja, delegata dr.' Starca in gospo Kunčičevo. Pred začetkom igre je prof. Franci Sušnik opisal pravljična gorska bitja, ki nastopajo v igri in poudaril, da so vsi igralci otroci. In res je nastopilo 26 otrok iz Baragove šole:
10 let stari Jožek, sin uboge vdove (Martin Strah) gre ob Avemariji iskat skriti zaklad v triglavskem pogorju. Ovčar Rodar (Bernard Be-negas) ga opozori na skrivnostna gorska bitja. In res: Jožek sreča veščo (Andrejka Triler), škompnika (Jože črnak) in gorskega škrata (Fernando Berčič). Ko pusti blagoslovljeno vedo pri skali in gre na-‘ birat cekine, ga zaloti divji mož Robavs (Aleksander Grbec) in ga odžene v podzemlje k Zlatemu jeze-
ru. V drugem dejanju nastopi najprej vaška vražarica Zilijeva Anca (Veronika Cerar). Tam puščavnik Sabljiča (Aleksander Barle) pripoveduje otrokom Minci (Marjetka Mehle), Drejcu (Jožko Mehle), Pavlu (Danijel Goljevšček), Joku (Marko Kocjančič), Tinci (Valerija Benegas) in Tonei (Elizabeta Grbec) iz svojega vojaškega življenja in o zmaju v Zlatem jezeru. Mati (Monika Urbanija) išče Jožeka in otroci o-didejo z ovčarjem in puščavnikom iskat Jožeka. Nebo se odpre in mati prosi Boga za sinovo vrnitve. — Tretje dejanje se vrši v podzemlju. Tam otroci zbude Robavsa, ki odide. Pride mati in žarkžene (Lučka Ser-vin, Lučka Zupančič, Veronika Bern eič, Rotija Grbec in Geraldine Rome) jo varujejo pred gorskimi bitji, ki ji ponujajo nepotrebne reči. Ta bitja so: Kraguljež (Martin Sušnik), Pehtrababa (Danijela Sánchez), hudički (Martin Berčič, David Rot in Simon Rot). Vrne se Robavs in sledi pogajanje za sina. Res dobi mati sina nazaj, a za ceno svojega vida. — V četrtem dejanju gre slepa maši v Tončinjem spremstvu. Jožete pa je to nedeljo odšel po triglavsko rožo in vodo iz Marijinega studenčka. Bela žena ga je varovala pred Zlatorogom in po delovanju triglavske rože in vode iz Marijinega studenčka. mati spregleda. Jožekova in materina sreča še povečata veselje pastirskega praznika. Vsi pojejo in kupujejo darila pri branjevki (A-leksandra Nabergoj): mati dobi srček, Jožek pa najlepši krivec.
P'o končani igri se je Franc Vitrih zahvalil voditelju Baragove šole prof. Franciju Sušniku, režiserju Cirilu Janu, njegovi asistentki Miri-jam Goljevšček, Daniju Igliču in Marijanu Adamiču za scenerijo, Franciju Goršetu za zvočne efekte in šepetalki gospe Ani Goljevšček. Zgledno znanje besedila, tekoče i-granje, skrbno oblečeni igralci ter nove in zanimive kulise: vse je služilo, da nam je režiser Ciril Jan približal del Kunčioevega bogastva. France Vitrih je poudaril: „Kunčič je naš!“ — In bo' ostal med nami.
I. V.
Volitve v Italiji
Sredi junija so bile v Italiji parlamentarne volitve. Problem sklica nam je bil poznan po tukajšnjih časopisih: zaradi notranjih trenj v vladni koaliciji med demokristjani in socialisti. A predvsem nas sedaj zanima, kako te volitve odmevajo med Slovenci na Primorskem in Beneškem.
Kot je znano, so pred kratkim Slovenci na Koroškem izvolili prvega slovenskega poslanca po dolgih letih in sicer tako, da so se povezali z drugimi manjšinskimi strankami v Avstriji in s gtranko „želenih“, ekološko usmerjenih. Tudi so pred kratkim Slovenci skupaj z drugimi manjšinami v Evropi izvolili skupnega manjšinskega poslanca v evropski parlament.
Isto strategijo je sedaj uporabila Slovenska skupnost, tržaška demokratska politična organizacija. Znano je, da večina Slovencev voli komuniste in da imajo ti na listi kakega slovenskega komunista. Nekaj jih voli demokristjane, druge stranke pa so frontalno protislovenske. Seveda pa obe največji stranki — KlP in DK *— do Slovencev nimata pravilnega odnosa, morda obljubljata a dejansko ne pomagata. Zato so slovenski demokrati ustanovili Slovensko skupnost, ki pod simboldm treh lipovih listov zastopa Slovence na Primorskem.
Ker pa bi za vsedržavne volitve Slovencev bilo odločno' premalo, da bi poslali svojega kandidata v parlament, so se tudi letos odločili, da vstopijo v zvezo s Sardinci in francosko manjšino! To sta veliki stranki, ki imata dva poslanca in d$a senatorja, z glasovi drugih in Slovencev pa jih lahko dobe še več.
Zato je Ssk z njimi sestavila temeljne točke programa do slovenskih problemov, ki vsebuje najprej obljubo, da bosta Sardinska akcijska stranka in Union Valdotaine predložila v novi posloyni dobi zakonski predlog Slovenske skupnosti
o globalni zaščiti Slovencev v Italiji; da bodo pomagali pri drugih narodnostnih problemih; branili krajevno avtonomijo itd.
Slovencem ta sklep o sodelovanju prija toliko bolj, ker so v enem o-krožju združeni vsi Slovenci, drugače ločeni: v Trstu, pokrajini Gorica ter Videm (Beneški Slovenci), ter lahko oddajo svoj glas zanje tudi vsi drugi rojaki, raztreseni po državi, ter celo izseljenci!
Letošnjo volilno kampanjo v Trstu označuje zelo ostra protislovenska gonja, predvsem proti „bilingvi-zmu“, to je vsakemu ukrepu v korist slovenske manjšine. Tu prednjači predvsem socialistična stranka, ki je za kadidate postavila Slovencem najbolj sovražne Tržačane. Republikanci so proti vsaki slovenski zaščiti, enako' liberali. Krščanska demokracija stoji ob strani in propagira svoj zakonski osnutek, ki deli Slovence v kategorije in beneškim Slovencem ne da nobenih pravic. Komunisti omalovažujejo zvezo s Sardinci in vabijo Slovence na svoji idejni podlagi in v zavesti, da. imajo večino za seboj.
Končujemo1 tudi mi enako kot vabilo na listu manjšin: „Ne moremo čakati, da se pri večinskih strankah pokaže dobra volja za reševanje naših zadev. Opreti se moramo na svoje sile in tudi na volitvah pokazati, da smo tu!“
Tik pred zaključkom lista smo
dobili prve podatke o izidu volitev. Sardinska akcijska stranka, s kate-ro sodeluje Slovenska skupnost, je v parlamentu okrepila svoj poožaj: O-hranili so enega senatorja, prišli na dva poslanca; Francozi v dolini Aoste pa so potrdili po enega senatorja in poslanca. Ssk je dobila kakih 60% običajnih glasov; na komunistični listi je bil izvoljen — s težavo —senator iz Trsta Spetič. V Trstu so se okrepile stranke s protislovensko oznako.
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrta za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. ■658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure,
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
V nedeljo, 5. julija, bo v CARAPACHAYU
skupno družinsko kosilo
Prijatelji lepo vabljeni!
SVOBODNA SLOVENIJA TEBI
TI SVOBODNI SLOVENIJI
ODGOVORI NA ANKETO
Povoj nam svoje mnenje o Svobodni Sloveniji:
Hvaležni ti bomo in skušali bomo ustreči tvojim željam, zato
TE VABIMO,
da odgovorš na priloženo anketo. Odgovore lahko oddaš pismeno, v Slovenski hiši po poverjenikih, v Slogi in pri članih konzorcija.
KULTURNO DRUŽABNA PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE
bo v soboto, 8. avgusta 1987 v Slovenski hiši ob 20
Ob veselem razpoloženju in dobri, domači večerji ter prijateljskem pogovoru boste lahko videli
AVDIOVIZUA1L O NAŠEM DROBNEM TISKU
to je o letakih, plakatih, programih, vabilih, nalepkah, prospektih, podobicah, in drugih zanimivih tiskovinah.
Istočasno bomo izvedli NAGRADNA ŽREBANJA in sicer:
1.	na srečke „Svobodna Slovenija tebi“
2.	na odgovorjene ankete
3.	na „mačka v Žaklju“
SREČKO dobite za A 10-Nakaznico za VEČERJO pa za A 8.-
Izpolnite anketo! Pridite na prireditev! Kupite srečke!

OBVCSTILß ESLOVENIA LIBRE
V nedeljo, 12. julija v Slovenski hiši
Ramón L. Falcón 4158. Capital
TOMBOLA
“DUHOVNEGA ŽIVLJENJA”
Ob 15. uri: Zahvalna sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj Ob 16. uri: Začetek tombole
1.	tombola: HLADILNIK “Columbia” s freezerjem
2.	tombola: NAMIZNI SERVIS za 12 oseb — 69 kosov
3.	tombola: SUŠILEC za perilo “KOH-I-NOOR”
4.	tombola: OLJNATA SLIKA akad. slikarke Andreje Dolinar Hrovatove
NASVIDENJE NA TOMBOLI!
Cena največ štirih vrstic 'A 4.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke i— A 10.-,
SUPERMERCADOS “AUSTRAL”
FRANCI USTAR
CARNICERIA — COMESTIBLES — ARTICULOS DE LIMPIEZA — LACTEOS Y PANIFICADOS — VERDULERIA
RAMOS MEJIA: 9 de Julio 50
LOMAS DEL MIRADOR: A. L. Palacios 2641
ISIDRO CASANOVA (Barrio San Alberto): Av. Crovara 5610
S KARTO SLOGA 5% POPUSTA.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NEDELJA, 5. julija:
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ s predavanjem pisatelja Zorka Simčiča bo ob 9.30 v Slovenski hiši.
V	Slov. domu v Carapachayu družinsko kosilo.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi domače koline.
SOBOTA, 11. julija:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 12. julija:
Nedelja verskega tiska — tombola Duhovnega življenja v Slov. hiši ob 15.
Sestanek staršev Prešernove šole bo štenega zaslužka? Kakšna mati ste?
Občni zbor Slov. doma v Carapa-chayu bo po sv. maši.
SREDA, 15. julija:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu. Predavanje župnika Jožeta Škerb-ca: Islam verstvo in politična sila.
PETEK, 17. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta na
Slovenski pristavi v Castelarju ob 20. uri.
NEDELJA, 19. julija:
Občni zbor Mutuala Sloge ob 10.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 25. julija:
V	Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
Seja prof. zbora Sred. tečaja ob 9. Ob 17 sestanek s starši dijakov tečaja.
SOBOTA, 1. avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 65; pri pošiljanju po pošti A 75; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
SOBOTA, 8. avgusta:
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 19.15 sv. maša za pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije.
Kulturno-družabna prireditev SVOBODNE SLOVENIJE v Slovenski hiši ob 20. uri.
5. JULIJA 1987
Društvo Slovenska vas
vabi na vsakoletne domače
KOLINE
—	kosilo
—	popoldan, prosta zabava Vas pričakujemo!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROŠKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
V soboto 27. 6. 1987 me je med sveto daritvijo nenadoma zapustil moj ljubljeni mož
Janez Kralj
narednik Meničaninovega udarnega bataljona
Iskreno se zahvalim patru Robertu, župniku kapele Pio X, za podelitev sv. maziljenja in za Janezovo zadnje počivališče v kapeli in prof. Francetu Bergantu za opravljene pogrebne obrede in vsem, ki so se pokojnega na kakršenkoli način spomnili.
Priporočamo ga v molitev.
Žena Marjanca v imenu vseh sorodnikov.
FRAN MILČINSKI
(63)
Ptički brez gnezda
Mož ji je pisal, da jo lepo pozdravlja in da vedno misli nanjo in naj mu hitro pošlje petdeset kron. Sprevidel je, da mora pričeti drugačno življenje, všečno Bogu in ljudem, zato potrebuje petdeset kron, da jih da za jamstvo. Obeta se mu imenitna služba in bo kmalu poslal denar, da pride za njim žena, ki jo zelo, zelo pogreša, brez nje zanj ni sreče na tem svetu. Petdeset kron naj takoj pošlje, jih ho že kod dobila, morebiti jih ima Stanko, če se je že vrnil... stvar je nujna, sicer ga drugi prehite v službi. Denar mora i-meti na vsak način, drugače že ve, kaj bo storil... pa bodo drugi tudi nesrečni, ne le on. Kako da je bilo s starim Korenom, je bral v listih — zdaj se vidi, da so ga spet po krivem dolžili! Testament pa se mora ovreči, saj so dohtarji na svetu... Tu na Reki ga vsi ljudje čislajo, bolj ko v Ljubljani, ker so bolj pametni kakor Ljubljančani. Hči Mici naj koj pobere svoje cape in pride semkaj, za natakarico bo v gostilni, kjer si lahko zasluži par sto kron na mesec. Mornarji imajo polne žepe denarjev; če se jim dobro postreže, kar po kronah dajo napitnine. Zato naj hitro pride; poprej naj piše, pričakal jo bo na postaji. Za petdeset kron se pa zelo mudi.
Kocmurjeva je premišljevala to pismo. Zdaj ko so ji bile bridke sku-
šnje ' zadnjega časa oprale blato z: duše, kako jasen ji je bil ves gnus tega pisma: laž, hinavstvo, umazane nakane s hčerjo! Že se oglaša z grožnjami — ali ji je res sojeno, da jo bo preganjal vse žive dni?
Zatopljena v misli je sedela pri o-knu s pismom v naročju. Ni branila hčeri, ki je prišla v soho, da je vzela pismo in ga prebrala.
Mici je brala in brala še enkrat, potem je plosknila v roke in vzkliknila: „Mama, dve sto kron na mesec! Jaz grem na Reko!“ Veselo se je zasukala na peti.
Mati je pogledala hčer, ni je koj razumela.
Mici pa se je sukala in ploskala: „Na Reko, na Reko, na Reko! Prijateljice so mi že davno pravile o Reki —■ take lepe zlate prstane so dobile tam in uhane in zapestnice... Na Reko, na Reko, na Reko! Koj pišite atu, da pridem — jutri že lahko grem!“
Kocmurjeva je s strahom spoznala, kako je nekaj vrstic od očetovo roke na mah uničilo hčeri Mici vse dobre namere; majhen list papirja, poslan od daleč, je na mah porušil s tolikim trudom pričeto, v vztrajnostjo in ljubeznijo negovano stavbo poboljšanja! Tako moč ima zlo!
„Vendar ne misliš, da M šla?“ je vzkliknila.
„Zakaj ne?“ je vprašala Mici. „Seveda grem. Mar mi ne privoščite po-ob 10.30 — takoj po slov. maši.
„Poštenega zasluža!“ je ugovarjala mati. „Ali ne poznaš očeta? Tako mlado dekle, pa v tuje pomorsko mesto!“
„Pošten je človek povsod, če hoče,“ se je odrezala Mici, „kakor je lahko nepošten, čeprav nanj gleda sto mater. Grem, pa je!“
Kocmurjeva je postala huda. „Kako boš hodila, saj veš, da ne smeš in da te primejo, koj ko se prikažeš na postaji!“
„Bojim se tistih vaših policajev!“ je odgovarjala hči. „Saj grem lahko peš do prve postaje, pa naj me čakajo policaji na ljubljanskem kolodvoru, da poženo korenine!“
Šla je k skrinji, kjer je imela svoje stvari, jo odprla in pričela pregledovati in izbirati obleko in perilo.
Kocmurjeva je stopila k njej in jo roko odločno odločno odrinila v kraj, obleko in perilo je pometala nazaj v skrinjo in jo zaklenila. „Veš, da te moram koj naznaniti, če hi se hotela u-makniti izpod mojega varstva! Odgovorna sem zate. Predobri so bili gospodje z mano, da bi jih goljufala.“
Mici je našobila usta, zrla v tla in poslušala. Strupeno je pogledala mater in rekla: ,,No, pa ne! Nisem verjela, da zemlja nosi mater, katera skuša spraviti lastno hčer v prisilno delavnico.“
šla je, zaloputnila duri in je do opoldne ni 'bilo domov. Mati je čutila, da skrivaj kuha svoje naklepe.
Stanko se je vozil proti Reki.
¡Sopotniki so vstajali in rinili k oknu. „Morje, morje!“
Stanko je stopil na klop in prek glav iskal z očmi zaželeno čudo. Kje je morje? Saj ga ni! Kje je ona neskončna temnomodra, razburkana plan, kakršno je morje videl naslikano? Nekaj sivega, svetlega se je razprostiralo ob vznožju gorovja, tja so gledali sopotniki, tam so si kazali majhne črne lise: „Glej, parnik!... glej, jadrnico!... onale pika je čoln...“ Torej je vendarle ta siva, svetla ravan morje.
Niže, niže je drčal vlak, bliže, bliže morju, že je vozil med hišami, pod kolesi so ropotale kretnice, manjšala se je brzina, potniki so si pripravljali prtljago, vlak se je ustavil.
Za drugimi je tudi Stanko zapustil vlak, šel je za njimi in našel izhod, množica ga je potegnila s seboj ven in pred postajo — tu so se ločile gruče.
¡Stanko je obstal, da se ozre in preudari, kam bi mahnil. Tolpa fantinov se je s silnim vriščem pehala okoli gospe, ki je tuja gledala okoli sebe. Razumel ni njih jezika, ali ni bilo težko uganiti, da se ji ponujajo za nosilce in se pričakajo za njen kovčeg.
To ga je zanimalo. Ali jim bo dala kovčeg ali ne in kateremu? Bližal se je stražnik, Stanku je srce igralo od veselja, kaj bo in če bo stražnik katerega prijel. Stražnik jih je posvaril s pogledom, kričava tolpa se zanj niti zmenila ni — Bog ve, ali bo zdaj potegnil sabljo ali kaj bo storil...
RREŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Pogreb. 6) Storil. 11) Obrt. 12) Ost. 14) Seme. 15) Srd. 16) Strah. 18) Sam. 19) Ti. 20) Okreten. 22) Me. 23) Oblačilen. 25) Votlo. 27) Emona. 29) Obrano. 31) Enkrat. 32) Tok. 33) Med. 35) Amp. 36) Vek. 37) Senik. 39) Ara. 41) Rž. 42) Dolinar. 44) En. 45) Visoka. 46) Imetja. — Navpično: 1) Postavo. 2) Obri. 3) Grd. 4) Rt. 5) Botra. 6) Stati. 7) Os. 8) Res. 9) Imam. 10) Lemenat. 13). Sreča. 16) Sklon. 17) Helen. 20) Oblak. 21) Nemka. 23) Otrok. 24) Norma. 26) Obteži. 28) Naprej. 30) Omelo. 31) Edini. 34) Eni. 36) Vrv. 37) Sok. 38) Kam. 40) Ana. 42) Do. 43) Re.
RAST XVI
Te vabi na PLES
ld bo 4. julija ob 21. uri
v dvorani
NAŠEGA DOMA V SAN JUSTO Prinesite obilo dobre volje!
NOV NASLOV
DR. VIT AL AŠIČ odvetnik
Don Bosco 168 - SAN ISIDRO Tel. 743-5985
Uradne ure
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19. ure