Poštnina plačana v gotovini. Štev. 34 Ljubljana, petek, 9. septembra 1927. Leto II. Posamezna številka Din 1*50 Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ulica 12. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO - KMEČKI LIST Delavci in kmetje vseh dežel« združite se! Mi pa bomo oddali kroglice DKRB, ki ima na Kranjskem 5., na Štajerskem pa 7. skrinjico. Nosilci naših list se niso uklonili ne varljivim ponudbam, da izdajo kmetsko-de-lavske interese, ne terorju, pač pa so prestali preizkušnjo v zaporih, kamor so jih meščanske vlade pahnile radi tega, ker so bili edino iskreno in neustrašeno zastopali naše interese. 11. septembra za DKRB.1 Kako naj se ob volitvah odločijo slovenski delavci in kmetje? V nedeljo bodo volitve. Vprašati se ie treba, komu naj zaupamo svoje glasove, da bo v resnici zastopa kmetske koristi. Kmetje so danes razočarani nad »delom« vseh političnih strank, ki so vodile politiko v naši državi od njene ustanovitve sem. Zopet prihajajo med nas klerikalni, demokratski in radi-čevski kandidati, da bi jim oddali svoje glasove, obljubljajo prav tako kot pri zadnjih in predzadnjih volitvah; zato smo prepričani, da bedo tudi delali tako kot so doslej delali: naložili še večje davke, izvajali »agrarno reformo«, tako da bodo radi neplačanih davkov prodajali našo živino, njive in travnike, nam pa ne bo ostalo drugega kot — če bomo še dobili posojilo — odriniti s trebuhom za kruhom — v Kanado, Ar-gentinijo, Francijo. Kakšni pa so ti »kmetski borci«, ki moledujejo za naše glasove? Oglejmo si jih nekoliko po njihovih delih in po laž-njivih besedah. Predvsem par besed o radikalni stranki, ker je ona tista, kj fma že skozi vsa leta v Jugoslaviji v rokah državno krmilo. Brez nje, pravijo, da »ni mogoče nič«- Za časa Obreno-vičev je bila radikalna stranka izrazito revoluoionarno usmerjena, saj je njen ustanovitelj Svetozar Markovič mislil, da se mu bo posrečilo čisto agrarno Srbije privesti v socializem, čim vržejo srbski kmetje raz svojih ramen monarhizem in birokratizem Obrenovičev, ki sta bila dva krvosesa srbskega naroda. Seveda je bilo tak poskus nemogoče izvesti, ker v Srbiji tedaj kapitalizem še ni bil razvit in zato tudi ni bilo razvitega delavskega razreda, ki bi imel interes na tem, da uvede socializem. Pozneje pa, ko je radikalna stranka prišla do oblasti, je saina zagrešila vse tiste napake, ki jih je očitala Obrenovičem, postajala je čez dalje bolj čisto meščanska stranka in danes je ona predstaviteljica velesrbske buržuazije In velekapitala. V Jugoslaviji je napravila Vidovdansko ustavo, s katero je zasiguraia sebi in srbskim meščanskim strankam trajno nadoblast nad vsemi nesrbskimi narodi v državi. Pri tem poslu, ko so radikali zlasti Slovence in Hrvate pritisnili ob zid, Mm je pomagal »kmetski« poslanec Pucelj in pa dr. Žerjav, ki sta tako izvršila rabeljsko vlogo nad slovenskim narodom. Da je radikalna stranka imela toliko število votilcev med srbskimi kmeti ni nič čudnega, ker jih je favorizirala na škodo prečanskih kmetov in delavcev in pa ker je reparacije, ki jih je naša država prejela na račun vojne odškodnine, razdelila skoro v izključno srbske kraje. Kolikor pa ni še vse to zadostovalo, se je pa posluževala nasilja in korupcije. Tako je SRBSKI univerzitetni profesor dr. Dragoljub Jovanovič povedal, da stane vsak režimski glas za volitve običajno 200 do 300 Din v gotovini, a menice pridejo pa še posebej. No, o korupciji radikalne stranke bi bilo čisto odveč govoriti, saj smo o njej vsak dan brali v vseh časopisih naših strank, ki pa jih ni nič bolj srbelo, da bi same prišle do korita in se okoristile s korupcijo. Grozna gospodarska kriza pa ni mogla prizanesti niti srbskim kmetom, tudi oni so zalezli v čim večje dolgove, pa naravno da so se začeli puntati v radikalni stranki, ki ni kazala nobene brige, da reši kmetsko vprašanje. Jasno, da ona tega vprašanja ne more rešiti, ker bi delala proti svojim lastnim interesom, proti interesom velekapitalistov. Zaradi tega je torej nastal spor v radikalni stranki in oni del, ki izrazito zastopa koristi velekapitalistov, t. j. današnja Vukičevičeva vlada, skuša na vse načine potlačiti odpor srbskih kmetov. Tej radikalni stranki, ki se nahaja v razsulu, pa so še v zadnjem trenutku priskočili na pomoč naši klerikalci. Sedaj nit -več ne vpijejo o grozni korupciji radikalov, ko so io hvaležno In brez solz pokopali tako, da ni bil nihče ne od ministrov, ne od poslancev zaradi korupcije postavljen pred sodišče. Klerikalci, ki zastopajo, kakor pravijo, vse stanove, so seveda prav tako predstavltelji slovenskih kapitalistov kot so demokrati, ali pa radikali srbskih kapitalistov. Njim so klerikalci izposlovali borzo v Ljubljani in druge ugodnosti. Zvezo in pakt prijateljstva pravijo, da so sklenili s »poštenimi« srbskimi radikali, ne s korupcionisti. Kako so ti radikali pošteni, se najboljše vidi iz tega, da je gospod Korošec sam priznal, da ni on nič vedel za famozni čl. 82, vsled katerega je obdržala sfupo Trboveljska premogokopna družba okrog 10 miljonov dinarjev profita, ki bi jih morala dati za ceste, bolniške blagajne itd. Recimo, da bi bilo res, da g. Korošec in njegovi poslanci niso vedeli za ta člen (kar je pa malo verjetno, ker bi sicer Trboveljska ne darovala škofijskemu ordinarijatu sto tisoč dinarjev), potem je čisto jasno, da so »ta poštfoU-.-rSai-kali g. Korošca čisto pošteno opeharili. Ne sicer njega, pač pa slovenske kmete in delavce, kateri bodo nosili stroške za povečane cestne doklade. Pravijo, da bodo ta člen odpravili. Mogoče. A kdo bo povrnil škodo kmetom in delavcem? Gospod Korošec v zvezi s »poštenimi« radikali? Izključeno! Vemo, da kar Beograd enkrat vzame, ne pride več nazaj. S temi radikali torej, ki sedaj pritiskajo od zid celo srbskega kmeta, je sklenil g. Korošec »pakt prijateljstva«. Ali je sploh kak človek, ki bi mogel biti tako naiven, da bi verjel, da bo taka zveza s srbskimi velekapitalisti prinesla koristi slovenskim kmetom in delavcem! Če je gospod Korošec tako naiven, naj bo; a ve naj, da slovenski kmetje in delavci ne bodo tako naivni in neumni, da bi ga v taki politiki podpirali. Dokler je g. Korošec vodil boj za slovensko samostojnost, je dobil podporo slovenskega ljudstva, sedaj pa, ko koraka neizbežno po Radičevi poti — nikdar več!-Tako g. Vukičevič kakor gospod Korošec čutita, da zapeljevanje kmetskih mas z obljubami ne gre tako lahko, pa pravita, da bosta vseeno imela v rokah vlado. Tako, volje naroda ni treba upoštevati!? Cemu potem volitve? Za hec, in za slepomišenje? No, sicer to ni nič novega. Kadar pri nas narod kako reč želi in če se res za njo zavzame, pa gospodom pri vladni mizi ne gre v račun, a je vendar treba ljudem odgovoriti, tedaj vstane gospod minister, se požvižga na voljo naroda pa pravi, da je on kot človek tudi za to in da je stvar treba uvaževati, vendar pa kot minister zavzema napram tej stvari nasprotno stališče. Ljudje naj se pomirijo. Skrbni »očetje« čuvajo nad otroci. KAPITALISTI naj le vodijo kapitalistično SLS, kmetje In delavci jo ne moremo. Ml bomo volili delavsko-kmetski republikanski Mok. Kaj pa naši cesarsko kraljevi republikanci »samostojni kmetje« in radičevci, ki so tudi skupno nastavili pri državnozborskih volitvah svoj panj, v katerega pričakujejo, da se bo naletelo kar največje število trotov? Ali naj nje volimo? Danes vpijejo ti ljudje, ko so v opoziciji, ker so jih radikali vrgli Iz vlade; delavci in kmetje skupaj! Da, delavci In kmetje skupaj, pa ne pod Radičev klobuk, ampak v enotno fronto de-lavsko-kmetskega republikanskega bloka. Gospod Pucelj je glasoval za ustavo, zato je od 9 poslancev dobil pri predzadnjih in zadnjih volitvah samo enega In republika g. Radiča? Kam je šla? S Prepeluhovo vred je vzela žalosten konec 27. marca 1925. Tl ljudje, ki so tako nesramno izda« vse kmet-sko-delavsko gibanje, izdali republikansko idejo, ki so še danes za vsako In pod vsako ceno naprodaj srbskim kapitalistom, ki iščejo z najbolj laž njivi mi obečanji čim večjega števila kmetsko-delavskttj kroglic, naj dobijo naše glasove? Nikdar! Ali morejo pokazati eno samo deio, ki so ga izvršili v parlamentu, da Si bilo v korist kmetov in delavcev? Ni ga- Gospod Pavle Radič je izvajal agrarno reformo tako, da je hotel prodati kmete Iz rok veleposestnikov v roke bank, jih postaviti Iz dežja pod kap. Tl ljudje si domišljajo in farbajo kmete in delavce, da so apostoli Matije Gubca. Taki že kot je bit Judež. Z Gubčevim Imenom delajo propagando, ne povedo pa ti izdajalci tega, da Gubcu niti zdaleka ni prišlo na misel, da bi sklepal s fevdalnimi plenričl kake »sporazume« in prijateljske pakte, ampak je zbral kmete In jih povedel v odprto borbo s fevdalnimi plemiči. — Da je ta stranka danes čisto kapita-Bsttčna, vidimo lahko Iz tega, da je »Narodni dnevnik«, ki je Klasik) slovenskih kapitalistov, pozval »napredne« volHce, ki Občinske volitve v Zagrebu. Komunisti napredujejo, kapitalistične stranke nazadujejo. Rezultat nedeljskih občinskih volitev je sledeči: komunisti 2466 glasov 7 mandatov, hrvatski blok 9749 -glasov 25 mandatov, Radič 2322 glasov 6 mandatov, demokrati 1531 glasov 4 mandate, stanovanjski najemniki 759 glasov 2 mandata, Židje 806 glasov 3 mandate, Davidovič 403 glasov 2 mandata, socialisti 397 glasov 1 mandat. Obrtniška lista, socialen blok, radikali m socialna zveza so ostali brez mandatov. Komunisti so narastli kljub izgonom zaupnikov v masah, terorju, volilnim goljufijam in zaplembam njihovega časopisja (Borba, Organizovani Radnik) za 436 glasov in so pridobili mesto dosedanjih treh — 7 mandatov. Socialisti, »stranka tristoterih« (v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani imajo vedno 300 »sigurnih« iz bolniških blagajn, delavskih zbornic in od strokovne birokracije) so dobili 397 glasov, »Del. Politika« pa piše, da so se komunisti volitev v Zagrebško Delavsko zbornico »ustrašili« in niso vložili liste, »ker nimajo pristašev in organizacij« Delavstvo je spregovorilo in dalo komunistom 2466 glasov, socialpatrioti so dobili pa celih 396. Ogromno je nazadoval Radič, zgubil je nad 60 % glasov. Zgubili so glasove Pribičevičevi demokrati, hrvaški klerikalci sploh niso. vložili liste, na radikalni listi ni bil nihče izvoljen. Hrvatski blok, ki je dobil polovico vseh občinskih odbornikov je združitev treh strank, federalistov, frankovcev in pravašev. Tudi ta blok je nazadoval. Od 33 je ohranil še 25 mandatov. Pri državnozborskih volitvah 11. septembra bo drugi zagrebški poslanec pripadal komunistom kot drugi najmočnejši stranki v Zagrebu. 11. septembra morajo delavci in kmetje v vsej Sloveniji slediti primerom v Zagorju, na Vrhniki in Zagrebu, zapustiti meščanske* stranke in voliti DKRB. POZDRAV LJUBLJANSKEGA DELAVSTVA ZAGREBŠKEMU PROLETARIATU. S shoda DKRB v Mestnem domu se je poslalo v Zagreb sledečo brzojavko: Redakciji »Borbe«, Zagreb. Delavci in uradniki Ljubljane pošiljajo s svojega shoda pozdrave zagrebškemu proletariatu, mu čestitajo na uspehih pri občinskih volitvah in inu kličejo: Naprej po poti DKRB. — Predsednik: Marcel Žorga. Nad konfisciranim pe-pepelom justificiranih so-drusov Sacca in Vanzettija, se zbirajo delavci in kmetje za boj proti kapitalizmu in proti meščanski razredni justici, zavedajoč se, da: „Nikdo nam ne dž odrešenja ni car, ni kralji in ne bos. rešitev naša iz trpljenja ie delo naših lastnih rok —“ Naše skrinjice so: v mariborskem skrsž-I« 7, v ljubljanskem okrolju 5, v mestu Ljubljana 4. P p Na vs^h shodih delavci in kmetje protestirajo proti ra^jmfttr zagorskega in mežiškega občinskega sveta in pošiljajo proteste ameriškemu ambasadorju radi usmrtitve Sacca in Vanzettija. Govorniki DKRB na demokratskih in klerikalnih shodih žanjejo odobravanje. — Socialistične generale noče nihče poslušati. Prostor v listu nam žal ne dopušča poročati o vseh shodih, ki jih je DKRB imel pretekle dni. Naštejemo lahko samo kraje in dodamo par opazk. — Dekalisti na Vrhniki so sklicali shod, ki je bil tako dobro obiskan, kot še noben shod po obznani v Hotiču, Kresnicah, Pofšniku, Završniku, Št. Lampertu, Unišah, na Poljanah in Gorenji vasi, Sv. Lovrencu na Pohorju, v Kozarjah in Stični so se kmetje izjavljali za zvezo z delavci v boju proti kapitalizmu. V Bevškem, Štorah, v Št. Jurju, v Slov. Bistrici, Vevčah, Črnomlju, na Doberni in Vodah v Trbovljah, v Dobovcu pod Kumom, Šoštanju in Pragerskem so delavci in kmetje pozdravljali DKRB. Na Dolu pri Hrastniku, je s. Marcel Žorga govoril na klerikalnem, Gosarjevem shodu in razkrinkal izdajstvo SLS nad Slovenci, na Dobovcu je župnik pod pritiskom navzočih glasoval za protest proti razpustu zagorskega občinskega sveta, v Domžalah je govoril zastopnik DKRB na demokratskem zdravljali bojevno pot DKRB. V Ljubljani na klerikalnih Koroščevih in demokratskih kramerjevih shodih se je slišala beseda DKRB kljub policiji in detektivov. Jutri na praznik bodo govorili govorniki DKRB v Mežici, Dravogradu, v Kamniku in Črni, v Sevnici, na Blanci v Raj-henburgu, D. M. v Polju, v Trbovljah in Tržiču. Agilni sodrugi iz Maribora in Guštanja prirejajo sami shode, o katerih še nimamo poročil. Nad 100 shodov DKRB se je vršilo v zadjih 14. dnevih in uspeh se bo pokazal deloma že 11. septembra še bolj pa v bodočih mesecih. Jasno je razvidno danes že eno, monarhistični socialpatrioti so na tleh, zgubili so tudi Štajersko. Enotnost se vstvarja na platformi DKRB okoli stranke dekalistov. Petejane Uratnike, Sveteke ne mara nihče poslušati. V Ptuju so zborovali z ducatom, v Novem mestu še z manj pristaši, po drugod z tri do sedem, kakor v Domžalah in Kočevju, v Škofji loki je predsednik militaristične Zveze Slovenskih vojakov moral bežati. V Ljubljani ne upajo sklicati shoda... Režim imajo na svoji strani, delavci in kmetje se jih pa ogibljejo... se ne strinjajo s politiko samostojnih demokratov, naj na Kranjskem glasujejo za Puclja, v Ljubljani za Korošca, na Štajerskem pa za radikale. Tu vidite čisto jasno, da slovenski kapitalist! smatrajo Pucelj-Radičevo stranko za kapitalistično stranko, ki bo zastopala kapitalistične interese. Če je bil do-zdaj še kdo step, naj izpregleda. O DEMOKRATSKI STRANKI pa ni vredno, da bi govorili. Njih delo je zatiranje kmetov in delavcev, teror, zakon o zaščiti države skrahirane banke itd. itd. Mi pa bomo cddali kroglice DKRB, ki ima na Kranjskem 5., na Štajerskem pa 7. skrinjico. Nosilci naših list se niso uklonili na varljivim ponudbam, da izdajo kmetsko-delavske interese ne terorju, pač pa so prestali preizkušnjo v zaporih, kamor so jih meščanske vlade pahnile radi tega, ker so bili edino iskreno in neustrašeno zastopali naše interese. Delu čast in oblast Verin. Moderndorfer se je v svojem govoru ozrl tudi na nesramne napade policajsocialista Sveteka v »Del. Politiki« na razpuščeni mežiški občinski svet. Sedaj, ko so Pirkmajerji in Šaubahi s svojimi žandarji in državnimi pravd-niki prenehali preganjati razpuščen mežiški občinski svet in z blamažo zaključili »mežiško afero«, sedaj, ko je umolknila buržuazna časopisna kanalja, so se je lotili v svojem cinizmu socialpatriotje? In kako? Tako, da ponavljajo vse tisto, kar je že mariborski državni pravdnik zapečatil, tako, da opravičujejo nasilni razpust mežiškega občinskega sveta in sedanje gerentovanje! Svetek nastopa kot oproda angleškega kapitalista socialpatriota Monringa in hvali njegovo brihtnost, da je dal iz strahu pred mežiškim proletariatom prenesti centralo svinčene družbe v Zagreb. Zbrani delavci so z ogorčenjem obsojali to najnovejšo socialpatriotsko nesramnost in so dejali: Mera teh izdajstev je polna! Na celi črti v boj proti socialpatriotizmu! Volilna borba na Jesenicah in v okolici. Še nobena volilna borba ni bila tako nervozno pričeta pri nas na Jesenicah. Vsaka stranka na tihem in z povabili sklicuje sestanke in zaupne shode, da ja ne pride zraven kak nepoklican, ki bi morda povedal kako resnično. ' Prvi so pri nas pričeli klerikalci z vsem duhovniškim aparatom — sklicali šo zaupen shod z osebnimi vabili, nobeden nepoklican ni smel na ta shod, kjer so poslanci in bivši minister razlagali, koliko dobrot so že storili delavskemu rezredu in kako koristno jn to za SLS, da je napravila pakt z radikali in tako priborila »volilno svobodo« Sloveniji. Druga je stopila na plan SDS, katera je pričela volilno borbo s tem, da je napovedala klerikalizmu boj in sicer neizprosen boj, tako, da se je v občini na Koroški Beli združila ž njimi proti delavski večini, ki je krerikal-cem in demokratom nevarna in trn v peti. 40 uspeiih shodov D1C&B. Delavci in kmette^-feiuibKko proti centralizmu in za samostoino zedinjena Slovenilo. Kampanja DKRfi r.a Štajerskem. V nedeljo so se vršili dobro obiskanf^udi DKRt? v Pragerskem, Slov. Bistrici, Št. Juriju ob južni železnici in v Štorah. Tudi socialpatriotje so v tem okrožju sklicali nekaj shodov, a so odšli tako iz Štor, iz Teharij, kot iz Polskave in iz Pragerskega z dolgim nosom, ker niso nikjer našli poslušalcev. Omeniti pa se splača sledeče: Kjer so naleteli na kakega sodruga socialdemokrata, so se postavljali kot vneti branitelji sacialdemokratov pred — komunisti, češ, da jih le-ti hočejo ogoljufati. Socialdemokrate so jih najprej vprašali, odkod naenkrat pri njih taka skrb za njihovo stranko, katero so do tega tre-notka hoteli utopiti v žlici vode. Potem so jim pa delavci razložili, da se čisto nič ne bojijo, da bi jih ogoljufali komunisti, ki jili vsak pošten proletarec smatra za svoje brate. Nevarnosti ni od komunistov, katere buržuazija preganja zaradi njihovega poštenega delavsko-kmečkega boja, ampak nevarnost je v socialpatriotih, ki izdajajo razredni boj delavstva buržuaziji, za kar so bogato obdarovani z Delavskimi zbornicami itd. Na shodu DKRB v Štorah sta poročala ss. Modern-dorier in Kermauner. Sprejet je bil — kot tudi na shodu v Slov. Bistrici — protest proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija in resolucija proti razpustu občinskega sveta v shodu in povsod so delavci in kmetje navdušeno po- j Zagorju, kakor je objavljena v zadnji »Enotnosti«. S. Tretja je priša SPJ in sicer zelo hinavsko. Pred tedni je sklicala javni volilni shod z dnevnim redom: skupni nastop pri volitvah in enotna SSJ, kdor je proti njej, je izdajalec delavskega pokreta in agent provokater. »Sijajen« je bil ta shod, na katerega je prišel gromovnik Štukelj. Tako sijajen, da ga Jesenice ne pomnijo, saj je bilo na njem osem zborovalcev. Ko je Štukelj videl sijajno udeležbo, jo je z vsemi osmimi pobral iz dvorane in se zaprl v posebno sobo. Kaj je govoril, je povedal njihov tovariš in član SPJ na Jesenicah »da ima že zadosti in da ne bo več njihov član«. V nedeljo 28. m. m. pa skličejo ti junaki shod pod firmo »stanovanjsko vprašanje«, ker volilnega shoda vsled strahu, da bi ne bilo samo osem udeležencev, niso upali sklicati. Da so pa sklicali tak shod, jim je idejo dal gotovo Jurče iz zavisti, ker je delavstvo dalo nalog, da se ta shod skliče po glavnemu zaupniku KDZ. Da kaj Jurčetu to mar, kar sklene delavstvo, ko pa to ni sklenila SPJ. Glavni zaupnik skliče na željo delavstva stanovanjski shod na Javorniku, ker v Delavskem domu na Savi ni dobil prostora. In glej, oblast stanovanjski shod prepove, dovoli pa istotam shod SPJ. Jurče pravi, da je tako moralo biti, ker je že SPJ sklicala ta shod in je oblast gotovo shod glavnega zaupnika smatrala za komunističen shod in ga zato prepovedala. Kakor smo mislili, tako se je zgodilo, mesto stanovanjskega vprašanja se je narezalo vprašanje njihove skrinjice, da pri volitvah ne ostane prazna. Na shod je prišlo 40 delavcev po večini naših pristašev. Prvi govori Jeram, drugi Koren, nato zopet Jeram, na dolgo in široko, kaj so že vse storili, ko pade medklic, da če ga nobeden noče pohvaliti se more sam, je bil Jurče silno užaljen in pravi: »če vidim levičarje, se mi kar nekaj v srcu zavrti«. Drugi medklic: »ti si izdajalec delavskega pokreta, ki pa ne reče, da ni«, ga silno otrudi, še malo in potem je konec slavnega govora. S. Žnidar, član JSDS mu v par odstavkih dobro pove, pa tudi Korenu, ko pa dobi besedo s. Vergelj, ki pojasnuje delavcem, zakaj je bil shod sklican in zakaj so ga izrabili, da je taka igra grda, zlasti tedaj če delavska stranka meče polena na strokovni pokret in na po zakonu izvoljene zaupnike. Ko s. Vergelj, to govori, so oni pri mizi kar pobesneli in hoteli s. Vergelja dejansko napasti. Ko delavci to vidijo, upijejo, da je s. Vergelj govoril resnico in ko Jeram vidi kaj se godi sam preko predsednika shod zaključi čisto tiho: »Saj ni več shoda pojmo domov.« Tako gre volilna agitacija pri nas na Jesenicah in delavci prihajajo do spoznanja, da so klerikalci, demokrati in socialisti Uratnikovega, Likarjevega socializma vsi enaki. Mi okoli DKRB pa tiho od moža do moža kljub reakciji in terorju gradimo zvezo delavcev in kmetov, da se bomo lažje borili za naš končni cilj. — Situacija se razčiščuje in delavstvo se zopet zbira, po težkih izkušnjah okoli DKRB. Tudi iz okolice prihajajo razveseljiva poročila, tako da čisto mirno čakamo 11. september Poročevalec. SHOD V ČRNOMLJU 4. septembra je bil prav dobro obiskati (okolo 60 sodrugov). Referira! je s. Dular, kateremu so vsi navzoči delavci in kmetje navdušeno pritrjevali. Sodrug Dvojmoč, kandidat DKRB, je pojasnil, kam gre ljudski denar in zakaj so zapustili delavci Kristana in njegove kompaniste — socijaliste, ki so se borili za mrriistrčke stoTcke in druga korita. Po shodu so prihajali sodrugi kar v gručah k kandidatu in reierentu ter izjavljali: Vi ste res pravi zastopniki delavca in kmeta, pošljite nam Vaš list. Priglasilo se je 11 novih naročnikov na »Enotnost«. Sprejela se je resolucija za Sacca in Vanzettija, dočim jc vladni komisar prepovedal glasovati o resoluciji o terorju v Sloveniji, to je proti razpustu zagorskega in mežiškega občinskega sveta, preganjanju v Bohinju in drugod. Niti eden ni našim govornikom nasprotoval, vsi so sprevideli izdajstvo meščanskih strank nad delovnim ljudstvom ter so bili navdušeni za DKRB in vsi bodo v nedeljo glasovali na Kranjskem za peto, to je fadnjo skrinjico. SHOD DKRB V VEVČAH. V nedeljo se je vršil volilni shod DKRB na Vevčah. Shod ie bil jakcTdobro GmSU^-CmonU so. ss. Bricelj, Remžgar in Saje, vsi dekalisti. V stvarnih govorm šfL_očrtali položaj delavstva v naši državi in kdo je kriv, da ni sJq,_ delavstvo skupno v volitve. S. Bricelj je podčrtal potrebo močrtC- razredne strokovne organizacije, ki bo kos Vevški papirnici. Razložil je položaj in način, kako se mora pripraviti proletariat za boj, ki ga še čaka. 2el je viharna odobravanja. Sprejeta sta bila oba protesta proti usmrtitvi Sacco in Vanzettija ter proti razpustu zakonito izvoljenega občinskega sveta v Zagorju in Mežici. Delavstvo je bilo navdušeno ter vzklikalo za DKRB. ter izjavilo, da gre s potrojeno silo v agitacijo. Vsi govorniki so priporočali delavsko-kmečki list »Enotnost«, ki je edini pravi delavski list. Shod je zaključil s. Bricelj s pozivom, da gredo vsi na volišče da volijo na Kranjskem 5. škrinjico, to je DKRB. Delu čast in oblast! B. KOLONIJA MARIBOR. Prostori gostilne Laufer so bili napolnjeni, ko je sodrug Zupanc otvoril shod. Navzoči so mirno sledili referatu sodruga Canžcka, ki je orisal situacijo in sedanji belgrajski režim. Sodrug Korbun je nato v nemškem jeziku govoril o platformi DKRB, katevo je zbrano delavstvo z navdušenjem odobravalo, zgražali so se le nad socialpatrioti, ki niso hoteli tega sprejeti, ko se delavstvo /.e davno za to bojuje. Sodrug H. je :! '■1 delavskem tisku. Tudi trpel so prišli poslušat trije detektivi, .uajbrže radi »miru in reda«. Sprejeti sta bili obe resoluciji. SHOD V RAZVANJU. V nedelo, dne 28. avgusta, obdržani shod v Razvanju je potekel lepe. Navzočih je bilo čez sto oseb, delavcev, kmetov in žensk, ki so pazno in z odobravanjem zasledovali izvajanju ss. referentov Canžeku in Korbunu. Situacija in razpoloženje za naš DKRB je v tem kraju zelo zadovoljiva. Razvanjski delavci in mali kmetie drugim strankam sploh ne pustijo ztoiovati, tako so razgnali že klerikalce in radikal-demokrate, ter pravijo, da se tudi socialpatriotom ne bo boljše godilo! Prečitali smo jim tudi obe resoluciji radi nasilj in razpustov občinskih svetov ter radi Sacco in Vanzettija, ki so 'bile enoglasno sprejete. SHOD NA TEZNU. V torek zvečer se je vršil dobro obiskan shod na Teznu. Poročala sta ss. Korbun in Čanžek. Patrioti so poslali na shod Krajnika, kateremu sta se pridružila še dva druga' z očividnim namenom, shod razbiti, kar pa se jim nikakor ni posrečilo. Po mnogem obtežilnem materijalu, ki ga je s. Canžek iznesel proti socialističnim voditeljem, se je priglasil k besedi Krajnik, ki je skušal prati zamorca, ter nas naslikati kot razbijače. Razlagal je še, da on ni radikal in kako sta se z nekdanjim Nachtigalom vozila po Beogradu ter razne druge čenče. Delavcem smo jasno obrazložili, zakaj do skupnega nastopa ni prišlo, ter sc 'naše zahteve in platforme popolnoma odobravali. Ko se je nato Krajnik s svojima dvema pristašema odpravil, se je shod mirno in dostojno završil. Tudi tukaj smo prečitali obe resoluciji. Razpoloženje v splošnem dobro in je računati na uspeh. Za poročati je samo še, da ko smo vprašali navzoče delavce, kdo je pozval na naš shod Krajnika, ter dali to na glasovanje, da sta se oglasila samo dva. „Tisk je svoboden/1 Tretja tožba radi članka »Pred desetimi leti«. Ljubljansko državno pravdništvo je vložilo radi članka »Pred desetimi leti«, ki se nadaljuje v štirih zadnjih številkah »Enotnosti« že tretjo tožbo. Državno pravdništvo preganja »Enotnost«,, delavci in kmetje pa jo morajo podpirati. Velik voiiini shod v Mestnem domu v Llubiiani. V torek zvečer se je vršil sijajno obiskani shod DKRB v Ljubljani. Nad 500 delavcev in uradnikov je z odobravanjem sledilo govornikom ss. Gustinčiču, Lemežu in Bernotu in protestiralo proti nasilju Korošec-Vukičevega režima, ki je z močnimi policijskimi oddelki zasedel »Mestni dom« in šikaniral prihajajoče delavce, zahtevajoč od njih legitimacije, če so volilci. Ženam Koroščeva policija zopet ni dovolila vstopa, kar je pri vhodu v Mestni 'iom povzročilo demonstracije žen. ki so protestirale: »Na Koroščeve shode nas vabijo: »mamica le noter, le noter,« na naše delavske shode pa nas ne pustite.« Policisti, ki morajo po Koroščevem ukazu vznemirjati ljudi in ki za tako preko-urno delo niso niti plačani, so sami delali kritične opazke o takih »befelih«. Precej poslušalcev pa je Koroščevo »volilno svobodo« dobesedno preplezalo in mimo policijskih straž so prišli v dvorano. Sodrug Gustinčič je govoril o meščanski državi in o demokraciji, ki ni nič drugega kot kapitalistična diktatura, s. Lemež pa o »delu« meščanskih strank, demokratov in klerikalcev, med katerimi ni nobene razlike. Po govoru s. Bernota, ki je pojasnil vlogo socialpatriotije, ki si ne upa sklicati nobenega javnega shoda v Ljubljani in ki sklicuje sestanke samo za povabljene, je s. Jaka Žorga pokazal na velik napredek komunistov pri zagrebških občinskih volitvah in predlagal brzojavni pozdrav zagrebškemu delavstvu, kar so delavci in uradniki z navdušenjem sprejeli. Predsednik shoda s. M. Žorga je pozval na delo za DKRB, za 4. skrinjico v Ljubljani in omenil, da zavedni delavci ne morejo glasovati za nobeno kapitalistično stranko, pa tudi ne za socialiste, ki v Ljubljani kandidirajo kot nosilca liste ponovnega štrajkbreherja Kitteka. S petjem internacionale se je zaključil dobro uspeli shod DKRB, ki je pokazal, da so v Ljubljani edino dekalisti ona delavska stranka, ki more sklicati in obdržati javne shode v Ljubljani. — Predsednik shoda in ponovno Bernot so pozivali opazovalce strank, da se prijavijo k besedi, pa so molčali. Demokratskega nosilca Kramerja, katerega so komunisti na demokratskem shodu pri »Mraku« tudi pismeno pozvali na shod, ni bilo, poslali so samo opazovalca. Na shodu se je prodalo večje število našega lista »Enotnosti« in zbiralo za tiskovni sklad. Kakor povsod bo tudi v Ljubljani DKRB izšla iz volitev kot najmočnejša delavska stranka, ki bo v bližnji bodočnosti odvzela kapitalističnim strankam in social^atri-otiji vse delavske pristaše. Živel DKRB! Živela četrta! sfs/ moramo storiti (t sept. ? Čuvarji skrinjic! V soboto ob treh popoldne iti v volilni lokal k komisiji, kjer dobiš ključ skrinjice DKRB. Dogovoriti se z namestnikom predstavnika tako, da bo v nedeljo vedno eden izmed čuvarjev pri skrinjici. Zabeležiti si vsako nepravilnost in jo dati na protokol. Po končanih volitvah rezultate volitev takoj sporočiti DKRB Ljubljana, Delavski dom. Čuvarji skrinjic v Ljubljani morajo priti osebno s poročilom v Delavski dom. Delavci in kmetje! Voliti takoj zjutraj, ko si pa sam že volil, je tvoja dolžnost, da pomagaš volilnemu odboru, da spraviš na volišče pasivne in pozabljive. Mnogo zavisi od tega, da spravimo na volišče vsakega posameznika. Pozor pred prevarami! Kapitalistične stranke in njihovi zavezniki socialpatrioti pripravljajo za zadnje dneve posebne letake z fal-sificiranirni podpisi in z lažmi. Bodite na take prevare pripravljeni in držite SC t^£cl V Ljubljani, volimo 4. četrto (zadnjo) skrinjico z imenom MILAN LEMEŽ. Na Kranjskem 5. peto (zadnjo) skrinjico z imenom DRAGOTIN GUSTINČIČ. Na Štajerskem 7. sedmo (predzadnjo) skiiniico z imenom VINKO MODERNDORFER. >ig- . Deiauskiin športnikom. Pozivamo delavce športnike, cia po-setijo nogometno tekmo med Delavskim S. K. Borcem iz Splita in pa S. K Ilirijo, ki se .vrši dne 10. septembra in 11. septembra v Ljubljani popoldne na prostoru Ilirije. Posebno pozivamo naše športnike iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Z našo polnoštevilno udeležbo bomo moralno podprli sodruge v borbi z meščanskim klubom. Po možnosti bo preskrbel s. Kosec znižano vstopnino. Iz govorov' s. Gustinčiča. Na kmečkem shodu y Stični- Cenjeni zborovalci! Vi ste tu sami kmetje. Kakor danes tu, v Stičnr, zborujemo neštetokrat mi, delavci, v Ljubljani in po drugih delavskih središčih. Zborujemo samo s to razliko, da zborujemo v mnogo večjem številu. Delavcem se dandanes zelo slabo godi. Njihov boj za obstanek je zelo težak, zato smo se začeli mi, delavci, v mestih in industrijalnih središčih ozirati po zaveznikih v tem našem težkem boju. In mi pravimo: »Kdo bi nam mogel biti boljši in zvestejši zaveznik kakor tisti, ki je danes ravnotako izkoriščan in ki ravno tako trpi kakor mi sami, to ste vi, kmetje.« Delavci se dandanes zelo zanimajo za vaše trpljenje; o, mogoče dosti bolj kakor vi sami. Mi smo začeli študirati vaše uboštvo in vzroke vašega uboštva in našli smo naravnost strašne stvari, ki jih vi še ne poznate. Dovolite mi, da navedem tu samo par zgledov. Vidite: leta 1920, torej takoj po vojni, ko vas je bila soldateska pošteno izropala, smo imeli v vsej Jugoslaviji (po državnih poročilih) še 5,500,000 repoV rogate živine. Leta 1924, t. j. štiri leta kasneje, ko smo pričakovali, da se bodo naše razmere zboljšale, pa smo imeli samo še 3,800.000 repov rogate živine. V štirih letih se je torej zmanjšalo stanje rogate živine, t. j. krav, volov in telet, za 1,700.000 glav. Poznejši podatki za poslednja leta pa kažejo nadaljna nazadovanja v stanju goveje živine, tako da Tačunamo, da imamo danes do 2 miljona glav goveje živine manj, kakor smo jo imeli takoj po vojni. Še večje nazadovanje pa izkazuje država v prešičjereji. Leta 1920 smo imeli v Jugoslaviji 4,850.000 prešičev. Leta 1924 pa samo še 2,490.000- Prešičjereja je torej padla v štirih letih na polovico. No, mi pa vemo, da je živinoreja najboljši kazalec za blagostanje kmeta. Ce kmet nima živine, nima kaj prodati, nima mleka in masti za lastno prehrano tn niti gnoja za njive. Nazadovati morajo torej tudi njegovi poljski pridelki. Foleg vsega tega pa vemo, da je mali kmet tudi že izsekal svoje majhne gozdiče in razprodal ves les, kar se je prodati dafo. Njegovi gozdiči ss danes goli. O tem sicer nimamo številčnih podatkov, toda to vemo iz vsakdanjega življenja. To je tudi vam znano. Pa tudi s tem se ni mogel kmet rešiti. Začel se je zadolževati, začel je lezti v velike dolgove, iz katerih se ne more več rešiti. In začel je peti boben svojo žalostno pesem. Lansko leto je bilo piodane samo v Sloveniji za čez 30 miljonov dinarjev kmečke zemlje. Tako se vam godi; dragi kmetje, pa mi odgovorite, če je tako ali ne? (Splošno pritrjevanje.) No, kam pa gredo vaši žulji in vaš znoj? Vidite, sarm, vi in delavci ustvarjate na svetu nove vrednosti, pa ne vi ne delavci ne morete živeti. Če bi delavci ne delali v tovarnah in vi na polju, ne bi bilo bogastva na svetu. Bogastvo raste samo na ta način, da tovarnarji pritrgavajo delavcem na plačah, da jim dajejo slabe plače in da trgovci slabo plačajo vaše pridelke ter da morate vi plačevati posojilnicam in bankam visoke obresti. Bogastvo raste posameznim bogatašem tudi iz davkov, ki jih vi plačujete državi in ki prihajajo v njihove žepe v obliki liferacij. In iz naslednjih par številk boste kmalu videli, kam so šle vaše krave, vaši voli, vaša teleta, vaše svinje, vaš les in vaša zemlja. Leta 1919/20 je znašal državni proračun 1600 miljonov dinirjev; leta' 1920/21 že 3300 miljonov dinarjev; leta 1924,25 že 10.500 miljonov in 1925/26 že 12.200 miljonov dinarjev. To je strah in groza! Pred temi številkami se nam kar vrti v glavi. Kaj bo, če bodo davki tako rasli še naprej in mi vemo, da nismo niti še začeli odplačevati dolgov in da imamo vsako leto večje izdatke za državne potrebščini kakor pa dohodke, to je pritok davkov v državno blagajno. Pričakovati nam je torej samo še slabšega in nič boljšega. To pa tudi še iz dTugih vzrokov. Vidite, s tem, da je kapital vse izvlekfel iz vas in iz delavcev, je uničil tudi samega sebe. Ker nimate vi fn delavci več denarja, ker nimate več s čim plačevati, so postali tudi tovarniški izdelki nepotrebni. Teh ni komu prodaiti. Tovarne so se začele ustavljati. Mnoge delajo samo še nekaj dni v tednu. Zaradi tega pa ostajajo tudi delavci na cesti. Samo v Sloveniji imamo Čez 60 tisoč delavcev brez dela V Kočevju • smo imeli leta 1920 do 1200 rudarjev, danes jih imamo komaj še 300. V vseh rudnikih smo imeli po vojni od' 12 do 13 tisoč rudarjev; danes jih je samo še 7 do 8 tisoč. V mestih in industrijskih krajih nastaja velika 'brezposelna armada in vaši s:r. vi in vaše hčere, ki ne morejo živeti na vaših majhnih kmetijah, morajo v mesto in pomnožujejo te lačne in brezposelne armade. To nas vodi v velike nesreče. Tako pa se ne godi samo nam, tako se godi vsem delavcem in kmetom v vseh kapitalističnih državah. Anglija danes. Mi, delavci, hočemo mir z vsemi ; -l . s v iabtto pa s Sovjetsko unijo, ki noče v«-... {,. ier , : j