List 21
Politiški oddelek.
Grof Kalnoky — grof Goluchowski.
Madjarom se je posrečilo, da so s svojimi intrigami izpodrinili dosedanjega ministra vnanjih stvarij grofa Kalnokyja. Boj proti njemu je bil hud in dolg. Ta minister sploh jim ni bil nikdar po volji. Pod grofom Andrassyjem in pozneje pod baronom Haymerlom je ma-djarska vlada imela odločilen vpliv na vnanjo politiko. Grof Kalnoky je pa kmalu spoznal, da je ta vpliv škodljiv in takoj ga je jel zavračati. To je vzbudilo hude borbe, celo sam grof Julij Andrassy je jedenkrat bil napel vse svoje moči, da ga vrže, a se mu namen ni posrečil.
Grof Kalnoky je imel sicer madjarsko ime, a rojen in vzgojen na Moravskem, ni bil dobro vešč madjarščini in tudi že zaradi tega Madjarom ni ugajal. V odseku za vnanje stvari ogerske delegacije dajal je pojasnila v nemščini, v delegaciji sami je pa vselej mesto njega moral dajati potrebna pojasnila skupni finančni minister plem. Kallay. Nadalje je grof Kalnoky zdel se Madjarom preveč naklonjen Rusiji. Njim še sploh to ni ugajalo, da se je vodstvo vnanjih del izročilo možu, ki je bil nazadnje veleposlanik v Peterburgu. Ko so nastale zmešnjave v Bolgariji se je Madjarom zdelo, da Kalnoky vse premalo stori, da bi popolnoma izrinil ruski vpliv z balkanskega polotoka. Kalnoky se ni brigal za madjarske želje v tem oziru, le predobro vedoč, da bi le državo zamotal v nevarnost, ko bi si dal vnanjo politiko predpisovati iz Budimpešte.
Rumuni na Ogerskem se hudo zatirajo in to je vzbudilo nevoljo v Rumuniji. Bile so nekatere protima-djarske demonstracije in govorilo se je, da tudi Rumuni v kraljestvu podpirajo ogerske Rumune v kulturnem oziru in tako ovirajo njih madjarizacijo. Dajo baje denar za rumunske šole na Ogerskem. Madjari so hoteli, da bi minister  zaradi  tega  kar Rumunom  zapretil  z  vojsko.
Hudo so ga prijemali v ogerski delegaciji zaradi prevelike prizanesljivosti v tej zadevi. Minister vnanjih stvarij seveda ni mogel izpolniti njih želja, ker vmešavanje v notranje rumunske stvari bi utegnilo prouzročiti velike mejnarodne težave. Posebno bi ne trpeli, da bi Avstrija gospodovala v Rumuniji, kakor bi se jej ljubilo. Naposled so pa Kalnokyja Madjari dolžili, da je nekak tajni vodja opoziciji proti vladni cerkveni politiki v gospodski zbornici. Njega so Madjari dolžili, da je k iv, da se ni po Wekerlovi želji kar kacih 40 ogerskih liberalnih veleposestnikov imenovalo za grofe in barone, da dobe članstvo gospodske zbornice in tako vladi pripomorejo do večine. Kot dokaz za to so zmatrali, da je neki sekcijski načelnik ministerstva vnanjih stvarij v ogerski gospodski zbornici glasoval proti civilnemu zakonu. V Budimpešti so zatorej sklenili Kalnokyja odstraniti za vsako ceno.
Ko je grof Kalnoky dal na zahtevo ogerskega mi-nisterskega predsednika Banffyja malo dvomljiv odgovor, je to takoj porabila ogerska vlada. Kakor se sedaj ve, Bantfy ni iz nevednosti stvari spravil v razgovor v zbornici poslancev, temveč je to storil nalašč, da onemogoči grofa Kalnokyja.
Poslednji je to tudi čutil in zaradi tega je pa v svojih glasilih priobčil izjavi, v katerih je skušal pokazati grofa Banffyja za največjega nevedneža, da ga tako onemogoči. Precej je bilo jasno, da oba dolgo več ostati ne moreta. Mislilo se je, da pojde Banffy, a ta je imel v rokah Kalnokyjevo pismo, katerega se ni dal izviti. Za malo časa se je stvar poravnala, a Banffy je na videz za to, da se opraviči, prečital Kalnokyjevo pismo, v katerem na pol priznava, da je nuncij prestopil dovoljene meje. S tem se je onemogočil obstanek grofu Kalnokyju. Madjarski časopisi in poslanci so kričali, da je minister vnanjih stvarij razžalil ogerskega ministerskega predsednika in s tem vso Ogersko, za kar more dati zadoščenje. To zadoščenje pa more biti jedino to, da minister vnanjih stvarij zahteva, da se odpokliče nuncij. Na drugi strani so pa avstrijski konservativci zagnali hrup, da je nuncij razžaljen in zahtevali zadoščenja.    Grof Kalnoky je tako
------    204    —
na vseh straneh bil prišel ob zaupanje in v delegacijah je bilo pričakovati hudega viharja. Zatorej se je pa umaknil.
Pri tem pa moramo omeniti, da ogerski vladni listi izražajo misel, da minister vnanjih stvarij nima pravice preiskovati, če je pritožba proti nunciju umestna, temveč ima storiti, kar mu veli ogerski ministerski predsednik. Po njih mnenji je minister vnanjih stvarij v taki razmeri k ogerskemu ministerskemu predsedniku, kakor kak veleposlanik k ministru vnanjih stvarij. Madjari hočejo podrediti ministra vnanjih stvarij ogerski vladi: To je posledica dualizma, po katerem se Ogrom daje nekak vpliv na vnanjo politiko. Seveda Madjari dotične določbe po svoje tolmačijo.
Po madjarskem tolmačenji stališča ministra vnanjih stvarij imeli bi vedne razpore. Avstrijski ministerski predsednik ima seveda pravico do jednacega vpliva na vnanje zadeve, kakor ogerski in ker se naša državna polovica ne vjema v več vprašanjih z ogersko, bi vsako skupno vodstvo vnanjih stvarij bilo nemogoče. Posebno če se Ogrom pusti, da bodo po Banffyjevem vzgledu smeli vlačiti vse diplomatične stvari pred parlament, bodo lahko državo zamotali v kako vojno s državo, s katero naša državna polovica želi živeti v miru.
Ko bi se dovolilo Madjarom po svoje postopati, bi dolgo ne mogli imeti skupnega vodstva vnanjih stvarij. Prišli bi kmalu do tega, da bi Ogri morali dobiti svojega ministra vnanjih stvarij in svoje diplomatične zastopnike. Konec vsemu temu bi pa bil, da bi se Ogerska odcepila popolnoma od Avstrije. To je smoter Madjarov, samo da ga nekateri še taje. Za to pa novi minister vnanjih stvarij ne bode mogel ustrezati madjarskim željam.
Posrečilo se je Madjarom odstraniti grofa Kalno-kyja, a svoje zmage niso posebno veseli. Novi minister vnanjih stvarij grof Agenor Goluchowski ima pri njih najprej to veliko napako, da je Poljak ne pa Madjar. Odločilni krogi na Dunaji so namreč le predobro spoznali, da ne kaže na to mesto sedaj imenovati kacega Madjara. Poleg tega se pa o njem govori, da je konservativec in imajo Madjari prav malo upanja, da bi odposlal pritožbo proti nunciju Agliardiju v Rim. Pred poldrugim letom je bil še poslanik v Bukureštu in proti Rumuniji ni kazal odločnosti, kakor so si jo želeli Madjari. Zato pa madjarski listi že izražajo proti njemu nevoljo in mu napovedujejo boj.
Grof Agenor Goluchowski ima 46 let in je oče njegov bil gališki namestnik in nekaj časa ministerski predsednik. Rodbina Goluchowskih ni stara plemenitaška rodbina, grofovstvo je dobila še le po razdelitvi Poljske. Oče sedanjega Golucho\vskega ni bil posebno ponosen na plemstvo in je skrbel, da je sin njegov prišel v dotiko tudi z meščanskimi krogi. Zatrjeval je vedno, da se Poljaki morejo vzdržati le pod avstrijsko vlado. V tem avstrijskem duhu je odgojil tudi svojega sinu.
Agenor Goluchowski je po dovršenih  šolah vstopil
v diplomatično službo. Služboval je v Londonu, Parizu in Bukureštu. V Parizu se je bil oženil s princezinjo Murat. Ko je bilo zadnji pot izpraznjeno mesto veleposlaništva v Parizu, se je potegoval za to mesto, a ga ni dobil. Za to je zapustil diplomatično službo in se naselil na svojem posestvu v Galiciji. Jel se je hitro pečati z notranjimi političnimi vprašanji. Mislilo se je, da se bode dal voliti v državni in deželni zbor, da bode še igral važno vlogo v notranji avstrijski politiki, kakor jo je oče njegov. Ko je bil lani cesar ob razstavi v Levovu, se mu grof Goluchowski ni predstavil v poslaniški uniformi, kakor drugi pleoaenitaši, ki imajo kaka dostojanstva, temveč v poljski narodni noši, o čemur se je mnogo govorilo. Grof Kalnokj sam ga je priporočil za svojega naslednika in te dni je imenovam ministrom vnanjih stvarij. Nadejamo se, da se mu posreči Avstriji ohraniti mir, kakor se je grofu Kalnokyju. Goluchovvski je sicer Poljak, a ne spada mej tiste, ki teže po obnovljenji Poljske in zatorej tudi Rusija ne bode imela povoda, da bi vanj ne imela zaupanja. Pod Aleksandrom III. bi pač bila poljska narodnost avstrijskega ministra vnanjih stvarij utegnila Rusiji biti v izpodtikljej, a pod Nikolajem II. se pa tega ni bati. Vnanja politika se z spremeno ministra vnanjih stvarij ne bode premenila in vodila je bode tudi nadaljnja želja, naši državi ohraniti trajni mir.