[MMaaHmHHHMHMHaMMMHH! VESTNIK *-ETN!K XXXV)) CELOVEC, PETEK, 25. JUNIJ 1982 Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. S ŠTEV. 25 (2076) MLADINA POZiVA NA PROTESTNO DEMONSTRACiJO: Dovotj je diskriminacije dovoii je protimanjšinske poiitike J3% nam je učjfej/ m osfa7 nam bo vzor Ob smrL' Lovra ^ramozya iie iii/iie riiMcc Tie teJeri ..." — s fewZ ^MfJiii?!/ ViiJrio začeri/ii/ wo? L<*aiLi, veriJar g/o^o^o oJcafcnZ govor, Lo se ;e sLoz; Jeset/er/a na ^oLopa/iMiL širom vsega ritega ozem/;a, ^Z WM ;e nae/zem z z/očinsLo izse/iJvZ/o s/ovens^iJ< JrMŽZn prej šiiriJe-se^mi /er; neZz^r/sno zar/sa/ meje, pos/av/ja/ oJ svojZ/i ne^Janji/; sotrpinov Jer jim v /mena Zveze s/ovensLiL Zzse/jerioev Zzre^a/ pos/eJ-njo zaLva/o za HpAovo rrji/jenje Zn nj/Lovo zvestobo. ^eJaj se je Lon- ča/a n/egova ž/v/jenjs^a por, zamr/ je njegov g/as /n v ne-Je/jo smo ga v ^LoJZča/r /zro-ČZ/Z JomaoZ zem/j/, ^Z jo je neizmerno /ja/-// /n j/ osta/ zvesr vse ž/v/jenje, iaJZ v rež^//? /er//; pregnansrva. Lovro /(ramer s/ je s po-zrrvova/n;7n /n neseLičn/m Je-/om na naroJno-po//r/cnen;, La/-ramem, gospoJars^em /n ^oma-na/nem /ioJročja ra^o v /o^a/-nem merZ/a Lor ra J; na ravn/ osreJnj/L organ/zac/j priJo/n/ rrajne zas/age. /(or v/Jen /zraz pr/znanja /n Lva/ežnosr/ za ra njegov ogronzn/ pr/speve^ m a je Zveza s/ovens^/L organ/zac/j na /Zoros^em poJe///a svoje Pr/znanje ZSO, S/ovensLa pro-sverna zveza ga je oJ/Z^ova/a z Dra/msnja^ovZm pr/znanjen!, Zveza s/ovens^/L zaJrag se /na je oJJo/žZ/a s Priznanjem Jr. Va/enr/na Janež/ča v srebra /n ^or najv/sje oJ/iLovanje S/ovenZje je se /eros aprZ/a preje/ Z/aro oJ/Zčje Osvo/ioJ//ne Jronre s/ovens^ega naroJa. iVein/n/j;v ^pomeni/; pa s/ je posravZ/ z/asr/ v src/A L/vs/L pregnancev, Li so se n;a za njegovo Jo/go/erno zastopanje njiLovZL interesov za-Lva/i/Z s teni, Ja so ga Zzvo/Z/Z za častnega preJseJn/^a Zveze s/o-vens^Z/i Zze/jencev. PZ/ je mož ^remen/rega značaja Zn oLenem č/oveL nze/sLega srca. OJ/ZLova/Z so ga preprostost, JaLovZrosr, oJ/očnosr Zn Jo/votrčnost.-/iZ/ je ma/Z /imet Zn se je mora/ s trJ/tn Je/oni prebijat/ s/^ozZ ž/v-/jenje, toJa s pomočjo naJarjenost/ Zn požrtvova/nost/ je posta/ ve/Z^ ^ot č/ove^, ^Z je /n/ pr/prav/jen pomagat/ soč/ove^a Zn asrvar-jat/ za sLa^nosi. /Ve Ja /J se ZzneverZ/ svojema prepričanja, je veJno proži/ ro^o sprave Zn govori/ Nesejo sporazamevanja. 5 svoj/mZ bogatimi ZzbašnjamZ nam je bZ/ ač/te/j Zn osta/ nam bo vzor — v tem sm/s/a ga bomo obranZ/Z v častnem Zn bva/ežnem spom/na/ Kongres ZKJ v Beogradu Zveza slovenske mladine, Koroška dijaška zveza, klubi sloven-skih študentov na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu ter Društvo prijateljev Kladiva so se odločili, da za konec šolskega leta pripravijo v Celovcu protestno demonstracijo, e katero hočejo domačo in medna-rodno javnost opozoriti, da je že dovolj diskriminiranja koroških Slovencev, da je dovolj protimanjšinske politike. To poudarjajo omenjene mladinske organizacije tudii v svojem pozivu na protestno demonstracijo, ki bo v sredo 7. julija 1982 ob 13.30 uri pred deželno vlado v Celovcu (MieUtaler StraBe). Pravijo, da se protimanjšinska politika koroške deželne vlade v zadnjem času najbolj očividno izraža v ravnanju deželnega glavarja VVagnerja in koroške SPO. Pri tem konkretno navajajo VVagnerjev izzivalni govor na osrednji spominski slovesnosti ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev in opozarjajo na izrazito protislovensko poročanje zlasti socialistične KTZ v zvezi z nedavno mazaško akcijo na slovenski gimnaziji. Svoje stališče bo mladina zavzela v protestni resoluciji, ki jo bo sprejela na demonstracij)!. Spored pa bo obsegal poleg tega tudii nastope domačih protestnih pevk in pevcev, ki bodo prav tako povedali svoje mnenje k trenutnemu položaju in perečim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Na demonstracijo mladine so vabljeni vsi, kii hočejo skupaj z njo protestirati proti temu, da bi vodilni politiki dežele in države govorili o izpolnjenem členu 7 in o „vzorni" rešitvi manjšinskega vprašanja, hkrati pa bi se nadaljevalo kričeče diskriminiranje koroških Slovencev. Kajti prav v trenutku, ko stereotipno ponavljajo neresnične trdiitve, da je sožitje na južnem Koroškem „brez problemov , se ponavljajo in množijo primeri očitnega kratenja pravic, ki so nam zajamčene v državni pogodbi in drugih medna rod n op ravn i h d oku men ti h. Naj gre za odrekanje enakopravnosti našemu jeziku pri deželnih šolskih oblasteh (o novem primeru take uradne diskriminacije poročamo na 2. strani današnje številke — op. ured.), pri železnici, v občinah ih šolah ali kjerkoli drugod — povsod se sklicujejo na zakon o narodnih skupinah in ga s tem sami kvalificirajo kot tisto, kar v resnici je: instrument za prikrajševanje in odrekanje narodnostnih pravic, torej sredstvo legalizacije načrtnega raznarodovanja in asimilacije koroških Slovencev. Tega dejstva ni mogoče sprevreči v nasprotje, pa naj se VVagner še tako samodopad-tjivo baha, da je ta zakonodaja mednarodno ..zavarovana in priznana", saj dobro vemo, kako so bili tisti diplomati, ki so jo baje pohvalili, o njej informirani enostransko in pristransko. Vendar je mednarodno priznano načelo, da merodajno sodbo o manjšinskih zakonih daje le prizadeta manjšina, nikakor pa ne tisti, ki je te zakone sklenil proti njeni volji in v njeno škodo. Na očitni protimanjšinski značaj sedanje zakonske ureditve smo že neštetokrat opozarjali in navajali konkretne primere, ki nedvoumno dokazujejo, da ta ureditev ni v našo korist marveč nasprotno v našo škodo. To pa je tudi vzrok, da jo vključno sosvetov dosledno odklanjamo ter slej ko prej vztrajamo pri takšni rešitvi, ki bo odgovarjala črki in duhu člena 7 in kot taka ustvarila pogoje za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti na celotnem ozemlju njene avtohtone naselitve. Pri iskanju take rešitve smo vsakčas pripravljeni konstruktivno sodelovati, ker se zavedamo, da je tako rešitev možno doseči le v enakopravnem dialogu med pristojno vlado in prizadeto manjšino. V beograjskem centru Sava se bo jutri začel 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo trajal do torka. Na njem bodo sodelovali delegati in gostje iz vseh republik in pokrajin, navzoči pa bodo tudi visoki predstavniki komunističnih partij in delavskih gibanj iz številnih tujih držav. To bo prvti kongres jugoslovanskih komunistov po smrti nepozabnega voditelja partije in države Josipa Broza Tita, obenem pa bo zasedal v času, ko se jugoslovanski narodi borijo z velikimi gospodarskimi težavami, medtem ko v svetu poleg splošne gospodarske krize bremenijo človeštvo tudi čedalje bolj upravičene skrbi za mir. Tako je pričakovati, da bo beograjski kongres temeljito obravnaval vse te pojave tako notranjega kot mednarodnega značaja ter izoblikoval smernice, po katerih bo Jugoslavija v prihodnjem obdobju iskala rešitve svojih lastnih problemov in kot doslej aktivno prispevala tudi k razreševanju svetovnih vprašanj. Pri tem se bo kongres ZKJ lahko opiral na ugotovitve in navodila, ki so bila sprejeta v zadnjih tednih in mesecih na kongresih v posameznih republikah in pokrajinah. Vodstvo ZSO je obiskalo generalni konzulat SFRJ v Celovcu Člani novega vodstva Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so mi-"uli teden nadaljevali svojo predstavitev z obiskom generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, kjer jih je sprejel generalni konzul Marko Kržišnik v navzočnosti konzulov Alfonza Maberinika in Zarota Sandorja ter vicekonzula Svetinova Popoviča. Predstavniki ZSO — v delegaciji so bili člani izvrfnega odbora, vodil pa M" je predsednik dipl. inž. Feliks Wieser — so v pogovoru seznanili gene-'olnega konzula in njegove sodelavce s sklepi nedavnega občnega zbora in ' staliiči vodstva ZSO do aktualnih narodno političnih vprašanj in drugih družbenih problemov južne Koroške. Boj za izpolnitev narodnostnih pravic, *"9otov!jenih v členu 7, so označili kot tisto vez, ki bo slej ko prej združe-Vola y,e koroške Slovence. Generalni konzul Kržišnik je čestital predstavnikom ZSO k njihovi izvo-'Itvi ter jim zagotovil podporo matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov ter narodnosti v boju za popolno narodno enakopravnost. Pri tem je Poudaril, da glede podpore slovenski manjšini v Avstriji ni nobenih razlik "Ped republikami in pokrajinami Jugoslavije. Predsednik Wieser je ob tej priložnosti dejal, da zagovarja ZSO slej ko P'ej legitimno sodelovanje manjšine z matičnim narodom in da se naj tisti, pri nas napadajo tako sodelovanje, učijo pri svoji lastni manjšini na Juž-"zm Tirolskem. Glede člena 7 pa je poudaril, da je to tisti steber, katerega 's bomo koroški Slovenci vedno oklepali, katerega izpolnitev bo Jugoslavija končne uresničitve vedno zahtevala in katerega mora Avstrija uresničevati in dokončno izpolniti. Predstavniki koroških Stovencev pri predsedniku SZDL Siovenije Prejšnji teden je predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta jih vodila predsednika Feliks Wieser in Matevž Grilc, v Ljubezni sprejel novi predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc. Sprejem je pomenil *z predstavnike koroških Slovencev hkrati tudi slovo od dosedanjega predsednika SZDL Mitje Ribičiča. Ra srečanju, ki se ga je udeležil tudi bivši predsednik ZSO Franci Zwit-er, ^ ,e predstavnik) obeh organizacij pogovarjali z Mitjem Ribičičem In kancem Šetincem o aktualnem političnem položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji ter jima tolmačili svoja prizadevanja za izpolnitev zakonitih ^'zvic koroških Slovencev. Zastopniki matičnega naroda so tudi ob tej prl-zinosti naglasili, da uživajo prizadevanja slovenske manjšine slej ko prej Polno podporo domovine matičnega naroda. Detegacija SKGZ v Stoveniji Minuli petek so se z bivšim in novim predsednikom SZDL Slovenije sre-szli tudi predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Tržaške, Oo-in Videmske pokrajine, ki jih je vodil predsednik Boris Race. Z Mitjem *Mzičičem in Francem Šetincem so se pogovarjali o perečih vprašanjih slo-!*znske narodnostne skupnosti v Italiji in posebej o naporih za sprejetje zagona o globalni zaščiti Slovencev. Kakor prejšnji dan predstavnike koroških S zvencev pa sta Ribičič in Šetinc tudi delegacijo SKGZ seznanita z aktual-Zlt) položajem v Jugoslaviji ter s stališči SFRJ do žgočih mednarodnih pro-zlemov. ZVEZA SLOVENSKE MLADINE vabi na mtadnnski festiva! KI BO V SOBOTO 26. 6. 1982 pri SOŠTARJU v Globasnici. Nastopajo: # Marijan SMODE, Rihard VEJNIK in drugi. # Za ples bo igral znani vokalno instrumentalni ansambel NOVI KVIK Vstopnin. ssMiing.v Prisrčno vabljeni! Nov primer uradne diskriminacije koroških Siovencev in njihovega jezika Pred nedavnim je — kakor smo v našem listu že poročali — veččlanska delegacija Deželnega šolskega sveta za Koroško, ki so ji pripadali tudti predstavniki treh v deželnem zboru zastopanih strank, obiskala Slovensko Primorje, kjer je bila seznanjena s tamkajšnjim manjšinskim šolstvom. Med svojim bivanjem na obalnem območju so predstavniki koroških šolskih oblasti lahko spoznali, kako v Sloveniji uresničujejo sistem šolstva narodnosti in predvsem kako vzgajajo mladino za sožitje večinskega naroda z narodnostno skupnostjo. Kakor pred dvema letoma v Prekmurju, kjer na mešanem območju živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti, tako so koroški šolniki letos spoznali ureditev na območju, kjer živi poleg Slovencev italijanska narodnost. Medtem ko je v Prekmurju uvedena obvezna dvojezična slovensko-madžarska šola za vse otroke prizadetih občin, na obal- nem območju delujejo tako slovenske kot italijanske šole, vendar se učenci v slovenskih šolah obvezno učijo italijanskega jezika oziroma učenci v italijanskih šolah slovenskega jezika, s čimer dobivajo osnove za dvojezično sporazumevanje, spoznavanje kulturnih in drugih vrednot obeh narodov ter za poglabljanje medsebojnega sožitja. Pri tem pa vzgoja ne temelji le na učenju jezika, ampak tudi na drugih izobraževalnih programih, ki navajajo pripadnike obeh narodov k prilagajanju na celovitem družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju. Iz poročil o obisku povzemamo, da so morali zastopnikom koroških šolskih oblasti ..večkrat razložiti", da število pripadnikov italijanske narodnosti ni pomembno za uvedbo pouka v italijanščini, ampak da imajo pripadniki narodnosti na narodnostno mešanem območju v vsakem primeru (ne glede na število) po ustavi in statutih zagotovljeno izobraževanje v svojem LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN 90)0 KLAGENFURT / PARADEtSERGASSE )2 / POSTFACH 487 / FERNRUF 8)8 4)- DURCHWAHL 3Ž5 Ž .J O) .Sg ***** C .S* ^ '25 -a a 0° S T3 3270/62 u r t SRavistično-pedagoškn seminar na slovenski gimnaziji v Ceiovcn Delovna skupnost za slovenščino na višjih šotah tudi letos v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom za Koroško prireja slavistično-peda-goški seminar, ki je v prvi vrsti namenjen profesorjem slovenske gimnazije v Celovcu ter profesorjem slovenskega pouka na višjih in srednjih šolah. Seminar, ki ga bo spet vodil nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, bo v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Janežičev trg 1, ter bo trajal od 1. do 3. julija. Letošnji seminar bo prirejen ob praznovanju 25-letnega obstoja slovenske gimnazije v Celovcu ter bo potekal pod geslom „Duhovna emancipacija slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem". V tem okviru bodo skušali najti odgovor na vprašanje, v kakšnem obsegu je uspela koroškim Slovencem ob 25-letnem razvoju gimnazije duhovna emancipacija. Prvi popoldan bo posvečen manjšinskemu šolstvu na Koroškem, pri čemer bo vodja manjšinskega šolskega oddelka vladni svetnik Rudi Vouk obdelat področje obveznega šolstva, nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko pa področje višjih in srednjih šol. Popoldne pa bo sledi! prikaz kulturno-prosvetne dejavnosti, ko bosta o razvoju in perspektivah kulturnega dela koroških Slovencev govorila predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj in predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek, medtem ko bosta To- maž Holmar in prof. Zwitter-Tehov-nik še posebej orisala dejavnost na pevskoglasbenem področju oziroma na področju likovne umetnosti. V petek 2. julija bo najprej dvorni svetnik dr. Franz Hubalek, ravnatelj osrednjega državnega centra za izobraževalni film na Dunaju, govoril o vidikih medijske didaktike ter nanizal primere za medijsko vzgojo. Sledilo bo predavanje tržaškega pisatelja Borisa Pahorja o današnjem stanju slovenske kulture, medtem ko bo predsednik Zveze koroških pisateljev Walther Nowotny posebej obravnaval literarno ustvarjanje koroških Slovencev. Z znanstvenimi prizadevanji koroških Slovencev pa se bodo bavili univ. asistent dr. Erik Prunč z inštituta za slavistiko v Gradcu, univ. docent dr. Andrej Mo-ritsch z inštituta za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope pri dunajski univerzi ter ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle. Zadnji dan seminarja bo veljal širši avstrijski tematiki. Dr. Walter Obermaier iz dunajske mestne in deželne knjižnice bo nanizal kulturnozgodovinska razmišljanja o pojmu avstrijske ideje, univ. asistent dr. Kart Miiller z inštituta za germanistiko salzburške univerze bo govoril o konstituiranju avstrijske literature po letu 1945, univ. prof. dr. Albert Berger z inštituta za germanistiko na celovški univerzi pa bo razčlenil pojem ..Avstrijska literatura". jeziku, in to od vrtca do vključno srednje šole. V tukajšnjih poroči-)ih pa je še navedeno, da je bil pri pogovorih v središču veliki pomen dvojezičnega pouka za razvoj etničnih manjšin, „pri čemer je bilo opozorjeno tudii na priznano uspešno uresničevanje številnih ukrepov na območju dvojezičnega šolstva na Koroškem". Kako je v resnici s tem „uspeš-nim uresničevanjem", so se predstavniki šolskih oblasti Slovenije lahko sami prepričali, ko so lani obiskali Koroško in si tukaj ogledali ureditev manjšinskega šolstva. Na sadove tega ..uspešnega uresničevanja" je bilo v našem listu že pogosto opozorjeno, nekaj konkretnih primerov je bilo omenjenih tudi v zadnji številki. Predvsem pa smo koroški Slovenci že ponovno morali ugotoviti, da na pristojnih mestih v prvi vrsti manjka potrebno razumevanje za potrebe manjšine, da je odnos do teh potreb vse prej kot pozitiven, kar prihaja zlasti do izraza v dejstvu, da se reševanja konkretnih vprašanj ne lotevajo z dobro voljo in naklonjenostjo, marveč nasprotno s formalističnim pristopom, ki se ne ustavi niti pred kričečo diskriminacijo. To velja tudi za deželni šolski svet, katerega ..naklonjenost" koroškim Slovencem postaja v zadnjem času vedno bolj očitna. Minuli. teden sta osrednji slovenski organizaciji ponovno dobili vrnjeno v slovenščini napisano vlogo z utemeljitvijo, da je ne morejo obravnavati, ker ne odgovarja določilom odredbe zvezne vlade od 31. 5. 1977, s katero so bila določena sodišča, upravne oblasti in drugi uradi, pred katerimi je slovenščina dodatno k nemščini pri-puščena kot uradni jezik. Z drugimi besedami spet p/mer, ki dovolj prepričljivo dokazuje, kako „širo-kogrudna" je v resnici tako imenovana sedmojulijska zakonodaja, kako ..vzoren" je zakon o narodnih skupinah, ki ga nam ponujajo in vsiljujejo kot največjo pridobitev: v resnici je ta zakonodaja kričeča diskriminacija ne pa pravična rešitev! Sicer pa bi deželnemu šolskemu svetu v tej zvezi le radi zastavili vprašanje, kje naj koroški Slovenci potem vlagamo vloge v svoji materinščini, če ne pred deželnimi oblastmi, ki so pristojne za celotno naše ozemlje, torej tako za občine, ki jim „vzorni" zakon blagovoli priznati dvojezičnost, kot tudi za vse ostale občine, v katerih avtohtono živimo Slovenci, pa nam ta zakon diskriminatorsko omejuje enakopravnost. In še ugotovitev, da sta osrednji organizaciji legitimno predstavništvo Slovencev na celotnem ozemlju in zato zavračanje njunih v slovenščini pisanih vlog dejansko pomeni uradno kratenje ustavno in mednarodnopravno zagotovljenih pravic! Tudi na tem primeru vidimo, kako neutemeljene An neresnične so trditve, da je južna Koroška „brez problemov". PR) BAZOViC! MAD TRSTOM: Partizansko srečanje v duhu antifašizma in žeije po sožitju Mo bazoviški pianoti, kjer je na:iije itaiijanskega fašizma terjaio prve $ioven:ke žrtve, :e bo dane: začet tretji mednarodni partizan:ki miting, ki ga prireja združenje partizanov ttaiije AMPt ob zodeiovanju Zveze združenj borcev MOV Siovenije. Prireditev, ki bo trajaia tri dni in bodo sodeiovaii predstavniki borčevskih organizacij in kuiturniki Fur-ianije-Juiijske krajine, Siovenije in Koroške, sovpada s pomembnimi jubiieji: obietnico padca itaiijanskega faiizma, 40-ietnico ustanovitve prvih siovenskih partizanskih brigad, H-ietnico prvega mednarodnega partizanskega tabora in ne nazadnje 10-ietnico ustanovitve Tržaškega partizanskega pevskega zbora „Pinko Tomažič". Prvenstveni namen prireditve je seveda povezava bivših protifašističnih borcev in današnjih antifašistov in spioh demokratov treh sosednjih dežei v skupni manifestaciji antifašističnega duha in žeije po sožitju. V tem okviru bodo še posebej poudariti tudi zahtevo po pravični zakonski zaščiti siovenske narodnostne skupnosti tako v Furianiji-Ju-tijski krajini kakor na Koroškem, s tem pa potrditi votjo po kar naj-botjših sosedskih odnosih med ttaiijo, tugosiavijo in Avstrijo. Tridnevni spored bo obsegat med drugim predvajanje partizanskih fitmov, razstavo o Pinku Tomažiču, pevske in druge kutturne nastope ter športna tekmovanja. Višek bo dosegei v nedeijo popoidne, ko bodo na zakijučni prireditvi nastopiti partizanski pevski zbori iz Trsta, Ljubtjane in Ceiovca, otroški zbor kutturnega društva Prosek-Kon-tovet in itatijanski zbor .Tina Modotti" iz Trsta ter pihatni orkester iz Zagorja ob Savi in orkester tržaškega partizanskega zbora. K vsebinski izpovedi prireditve pa bodo dati svoj prispevek tudi predstavniki borčevskih organizacij treh sosednjih dežet. ČeJalje pogosteje šepetajo In tožijo v svojlk vrstah člani socialistične stranke, Ja je $AO — Ja sl zagotovi ZTTMgo pri preJseJnlšklk volitvah — „7!ez7MČajHo" ravnala, ko je prvič v zgodovini postavila za svojega kan-JUata nečlana Alrckscklagerja. Take tožbe postajajo toliko bolj razumljive In t//Jl //pravlčene, kolikor pogosteje In glasneje se preJseJnlk X!rcl?sfj;Iager'v zadnjem časa Izjavlja k perečim vprašanjem notranje politike, kjer se prav nič ne ozira na kako strankarsko pripadnost — ki njega seveda ne veže — In čestokrat zastopa dragačna stališča, kot jlk Ima vladajoča stranka. Tako se je zgodilo tadl mina!! teden, ko je v pogovora z nekim avstrijskim tednikom zastopa! mnenje, da k! kilo sistem tako Imenovane ..neposredne demokracije" treka še Izgraditi. Predvsem naj k! prišlo po- Celovški škof je obiska! svoje sosede Celovški škof dr. Egon Kapellari je pred kratkim prvič uradno obiskal sosednje škofije v Vidmu ter v Ljubljani in Mariboru. Pri tem je izrazil željo po dobrih sosedskih odnosih ter opozoril tudi na stare vezi, ki družijo vse te škofije. Med svojim obiskom v Ljubljani, kjer ga je sprejel nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, je škof Kapellari ponovil svojo že ob ustoličenju podano obljubo, da želi biti škof vseh Korošcev, pripadnikov obeh narodov v deželi, pri čemer bo deloval po načelih sprave in sodelovanja v duhu koroške sinode. Kot tradicionalno vez med ljubljansko in krško škofijo je škof Kapellari omenil vsakoletno romanje slovenskih vernikov k Gospej sveti, medtem ko je v Mariboru pri škofu dr. Francu Krambergerju opozoril na nekdanjo lavantinsko škofijo ter na Mohorjevo družbo in v tej zvezi na škofa Slomška. Pa tudi pri obisku v Vidmu, kjer ga je sprejel nadškof dr. Alfredo Battisti, je nakazal staro povezavo nekdanjega oglejskega patriarhatu. Gospodarska zbornica SRS je dobita novo vodstvo Ma skupščini Gospodarske zbornice Siovenije, ki je prejšnji teden zasedata v Ljubtiani, so razrešiti dosedanjega doigoietnega predsednika zbornice Andreja Verbiča ter za novega predsednika izvotiti Marka Buica. Med na-datjnjimi čtani izvršitnega odbora, ki so biti razrešeni, je tudi Stavko Beznik, ki je — kakor smo v našem tistu že poročati — prevzet poste vodje predstavništva Gospodarske zbornice fugostavije v Ceiovcu. Movi predsednik Bute je dejat, da vodstvo zbornice prevzema števitne odgovorne naioge, ki so postavtjene pred gospodarstvo. Če se jih bomo skupno totiti, je nagtasit, bomo tahko s skupnim deiom dosegti rezuttate. V razpravi so tudi števiini diskutanti opozoriti na trenutne težave in poudariti potrebo po učinkovitih ukrepih. Pri tem je predsednik izvršnega sveta SR Sto venije lanez Zemijarič ugotovit, da morajo v zaostrenih razmerah vsi in vsak skrbeti in storiti vse za zagotavijanje potrebne proizvodnje in ztasti konver-tibiinega izvoza — kajti ..ohranjanje proizvodnje in povečevanje izvoza sta namreč edini možnosti za uspešno premagovanje težav". ,Neposredna demoirraci/a' še ni nujno neposredno odiočanje i/udstva gosteje Jo !j//Jsklk glasovanj, kot preJv/Jeva avstrijska //stava; posebej /c to preJlaga! za primere, kaJar #! kako Ijz/Jsko ZrrlrtfMo poJplsalo ok