Poštnina plačana v gotovini

HUMORISTIČNI LIST

Izhaja mesečno  =
dvakrat.

Številka stane 2 D., §j
letno 30 D.

Uprava in

uredništvo: Škrat, š§
Kranj

Inserati
po dogovoru.

Štev. 19.

V Kranju, dne 30. decembra 1927.

Leto I.

— Tu imaš žezlo in vladaj modro. Ljudje”naj"imajo malo dela in veliko denarja. Naj
dežuje in solnce naj sije! Pusti rasti veliko gob! In kadar se v politiki ne boš več spo¬
znal se posvetuj z notranjim ministrom . . .

Siran 142 »ŠKRAT" Štev. 19

Ne pozabite,

da se bliža leto koncu in da je treba
poravnati naročnino! Stori vsak svojo
dolžnost!

—p—

Neprijetno . . .

... še podpišite se tu na ta list! . . . Tako, hvala
lepa! Z Bogom, pa veselo novo leto!"

„Rekomandirano — ekspress ! Vraga, od kod neki?"
se vpraša precej okrogli, brez božje travice na glavi,
50 letni naš Jaka. Precej nerodno se pripravlja, da bi
odprl pismo, katero mu je prinesel ravnokar pismo¬
noša. Slednjič list razprt, očala na nosu. Težko je
šlo, a končno je vendar po polurnem naporu prečital
pismo, katerega mu je poslal, oziroma pisal brat Tone
iz Amerike. Tone je bil že osem let onstran velike
luže. Ker je bil priden in varčen si je prihranil lepo
premoženje in kupil hišo z najnovejšim komfortom. In
tako je povabil brata Jaka v Ameriko. Obenem inuje
priložil »frej karto". Po dolgem premišljevanju, prev-
darjanlu in posvetovanju s svojim stalnim omizjem, se
je Jaka končno odločil da pojde k Tonetu v Ame¬
riko.

V vlaku. Po nesreči je Jaka sedel v vagonu, kateri
ni imel kloseta. Komaj je že čakal, da pride večja
postaja, da bi dosegel toli zaželjeno utico. Smola je
smola. Tako je nasproti Jaketa sedel prileten možic,
ki je venomer »šnofal". Ravno je držal odprto škatljico
in nosil z dvema prstoma tobak v nosne luknje. Vlak
je vozil vedno počasneje tako, da je Jaka vstal, v do¬
bri veri, da je postaja. Malo nerodno se je okrenil,
vlak je obstal, Jaka se je zagugal, zbil sosedu dozo
iz rok in^v trenotku je imel nos, oči in usta polne
tobaka. Ch-čh! O jej, zadaj je tudi kihnilo . . .

In tako se je Jaka peljal na mehkem (misleč, da
je v prvem razredu) do prihodnje postaje, na kateri
je vožnjo prekinil. V kopališču se je okopal in pre¬
oblekel ter z naslednjim vlakom nadaljeval vožnjo do
pristanišča. Na veliko žalost je zvedel, da gre par¬
nik šele črez dva dni. V malem hotelu si najame
sobo, odda prtljago in hajdi malo po mestu na ogled.
Od hoje je postal žejen — opazi malo pivnico in z
veseljem konštatira, da Bog po celem svetu enako
roko ven moli. Spil je Jaka kar dva vrčka. Ko zopet
tako kolovrati po mestu, se zateče do lepega parka;
kakor nalašč, si misli Janez, bom vsaj odložil neko¬
liko bremena. A že je stalo oko postave kraj njega:
»Mar ne veste, da se tu ne odlaga taka tekočina!"

N-n-e-e, gospod stražnik !“ zajeclja prestrašeni Jaka,
„ali kam pa naj grem?"

„Tam nasproti je zdravnik, tja pojdite!" odgovori
nejevoljno stražnik, meneč, da ga Jaka vleče. Jaka
pobira stopnice pod noge ter konečno pozvoni pred
vrati zdravnika.

„Kaj bi radi?"

„Ne morem na stran!"

„No, bomo takoj videli, torej poizkusite ... Ja, ja
saj gre, kar naenkrat gre, kako je to mogoče?"

„Ja seveda gre, ko ni stražnika zraven!"

Zvečer se naš Jaka spozabi in se napije, da sede
zaspi naslonjen na kandelaber. V zgodnji jutranji uri
se od mokre megle predrami in zabodeno gleda okoli
sebe. Počasi se spomni, kje je hodil in kaj je vse
popil. Naenkrat zapazi psa, ki voha pred njim po tleh,
ter se tako osvesti, da je precej iz sebe zmetal (vrat
se mu je pri tem poslu podaljšal za najmanj 5 cm)
ter pri tem modroval: „Tam v pristaniški gostilni sem
jedel vampe — potem v oni blizu kina sem jedel fi¬
žol z jajci — pri kolodvoru sem jedel ono čudno
zamorsko jed — ali kje sem tegale psa požrl, se pa
res ne spominjam ..."

Sirena na parniku zapiska, mostič potegnejo na
krov, vrvi odnehajo, sidro je dvignjeno, jedko povelje
kapetana z njegovega mostiča, skrivnosten ropot v
dnu ladje in nalahno je splavalo velikansko telo od
obale, stotero robcev je zaplapolalo v zadnji pozdrav
svojcem na kopnem in na ladji. Tudi naš Jaka je vih¬
tel svoj velik rdeč robec, četudi ni imel nikoga svo¬
jega na obali.

Vožnjo po morju je še tako nekam srečno prebil,
edino prvo noč je padel iz postelje pod stropom. Po¬
tem je dobil ležišče pri tleh. Tudi morska bolezen ga
je obiskala. Ko je, kakor suknja, visel na ograji in
prodajal valovom vsebino svojega želodca, je zavidal
ribam čilost v vodi, četudi so hlastno sprejemale vse
kar je padlo v vodo.

Končno, po 6urni vožnji New York. Odprta usta in
oči — z eno besedo — očaran, ne vedoč in nehote $
je obstal pri taksometru. Šofer ga prijazno povabi in f
vpraša kam. Jaka mu pokaže naslov in že drvita po |
ulicah. Po enourni vožnji ustavi auto pred krasno, po- |
polnoma novo vilo z vrtom obdano. Na vrtnih vratih |
brez kljuke mala ploščica z napisom: |

TOMS GOJZARECH, j j

„Lejga no spaka, kako se po ameriško vse drUguče ;:
piše, to je za jezik zlomiti namesto „Tone Gojzarjev" •
se piše pa To ... To — ah —vrag naj to bere, kje ;;
pa je kaka kljuka?" Ni je! Pač pa Zepfizi neki gumb. tj
V dobri veri, da je zvonec — pritisne. Vrata se šarHfl ;;
odpro in sliši se glas: „Prosim izvolite vstopiti!" Ka¬
kor v zakletem gradu. S korajžo vstopi, prekorači vr- ;;
tiček. Dospevši pred vežna vrata se zopet sama od- ■'
pro in zapro za njim. Edina sreča, da naš Jaka ni
imel več las — sicer bi se mu naježile. — Lepa,
prostorna veža, vsa pokrita s preprogami in po ste-
nah različni vzldki ž oboki itd. A nikjer žive duše. :  |
»Preklicana stvar, zdaj se pa tudi rte premaknem, do*
kler ne pride kakšen človek!" Ker je pa Janez precej <•
glasno to izrekel, je takoj nato začul: »Prosim izvo¬
lite sesti!" Ozrl se je in preplašen zapazil kako seje
vzidek premaknil in brezslišno se je pripeljal lep fo-
telj do njega. Seveda se Janez ni upal sesti, temveč ••
stoje počakal, da ga je Tone sam sprejel. Stopila sta ::
v malo utico, katera jih je dvignila v drugo nadstro- •
pje v sobo, ki je bila že pripravljena za Jaketa. ::

Ko se je že malo udomačil, je stopil kar sam v ••
tisto utico in pritisnil na enega izmed mnogih gum-
bov. Dvigalo se dvigne do podstrešja. »E, spaka," si ••
misli Jaka, »bom pa za druzga pritisnil." In res počne <:
dvigalo padati. V kleti se ustavi. Jaketa že skrbi, da
ne pride več v svojo sobo. Pa vseeno še enkrat pri¬
tisne in zopet se znajde v podstrešju. »Glej ga spaka, ;;
me pa ja ne boš celi dan vozil iz podstrešja v klet j!
in narobe. Zopet pritisne in dvigalo pada. »Na preno- ;;
čišče!" vpije Jaka med potjo, Ruk —- dvigalo se ustavi. <:

*

Štev. 19

ŠKRAT

Stran 143

Diplomatično.

Popurka (Bihalju med plesno prireditvijo): „Ali ste
že slišali gospod Bihalj, kakšna nesreča se je pripe¬
tila Popiču? Da slišite, osemkrat je po vrsti plesal
valček, pa ga je pri zadnjem plesu zadela kap!“

Bihalj (katerega je žena vedno naganjala k plesu):
„Res? Prosim vas, povejte to moji ženi! Ali povejte
ji, da ga je že pri tretjem valčku kap zadela!"

Popurka (gospej): „Ali že veste najnovejše od Po¬
piča, gospa? Je ta revež osemkrat po vrsti plesal, pa
ga je že pri tretjem plesu zadela kap!“

Papiga.

Izidor Kakančič dobi za rojstni dan od svojega
prijatelja Stefana zelo lepo in dragoceno papigo. Ko
pri naslednjem posetu Stefan nikjer ne opazi papige,
vpraša Izidorja:

„Kje pa imaš ono lepo papigo, katero sem ti po¬
slal?"

„Kaj vprašuješ? To se zna, da sem tiča takoj za¬
klal, spekel in pojedel ; če ti po pravici povem, do¬
ber pa prav nič ni bil!"

„ Prijatelj ček, kako moreš tako dragocenega ptiča
zaklati? Bil je povsem pravi „Pipmec“, kateri je znal
govoriti, kakor človek!"

„Vraga, če je znal govoriti, zakaj pa ničesar ni re¬
kel, predno sem ga zaklal!"

Iz „Derta“.

Hipnoza.

Zmazal se je.

Goska: „No, vidiš, pa si preživel božične praznike
brez nezgode 1“

Prašič: „Seveda, saj sem ukanil gospodarja, požrl
sem mu koledar pa ni vedel, kedaj je Božič." ; '

I—..... . .„„„

Mladi zdravnik se je smrtno zaljubil v neko damo
ob priliki čajanke pri njegovem prijatelju. Vendar iz¬
ven nasmeška in nekaj praznih obečanj ni dobil ni¬
česar od nje. Uvidevši, da nima smisla dvoriti, se
potaji in postane popolnoma ravnodušen napram njej.
Ali, doktor kot doktor je imel vseeno zmešano glavo
od ljubezni. Zopet enkrat na neki čajanki, ko je bila
navzoča tudi dotična dama, je doktor začel razlagati
hipnotizem. Prišel je celo iako daleč, da je trdil, da
uspava vsakega brez izjeme potom hipnoze.

„Rada bi videla, ako ste v stanju tudi mene uspa¬
vati!" se začuje glas. In to je bil glas dotične dame,
ki je doktoru zmešala veliko porcijo njegovega uče¬
nega doktorskega mozga.

»Mnogi so že poskušali, pa nikomur ni uspelo," reče
zopet ona.

Mogoče ali nemogoče, z eno besedo, sklenilo se
je, da pride ona drugi dan k doktorju v atelje. Mo¬
rete si predstavljati doktorjevo radost.

Drugi dan je bila dama točno ob določeni uri pri
doktoru in se mu radovoljno prepustila kot eksperi¬
ment.

Kaj hitro je doktor opazil, da ona zapira oči pod
njegovim vplivom. Njene kretnje in gibi so bili vedno
bolj mlačni. Konečno se telo povsem umiri in ona
zaspi.

. . . Ah, ljubezen! Lahko si mislite, da doktor ni bil
neumen in da je to priliko takoj izkoristil. Ona je
spala; toraj ničesar bolj varnega.

Odpro se vrata in Tone se mu zadovoljno smeje ter
prime preplašenega Janeza pod pazduho. Pelje ga v
jedilnico, kjer sedeta za mizo. Tone pritisne na gumb,
miza se premakne in zgine v zidu. Jaka odpre usta,
kajti na drugi strani se pojavi, ista miza že obložena
z grofovskimi jedili. Jaka še svoj živ dan ni toliko je¬
del in pil kakor takrat pri Tonetu . . .

Po obedu se Jaka odpravi na vsakdanjo potrebo.
Po »potrebi" potegne za ročaj in Janez začuti, kako
ga nekdo z gobo, napojeno v mlačni vodi, umije in
obriše. Tu ga premaga radovednost. Lepo vstane, se
okrene, vstakne glavo v nabiralnik in potegne za ro¬
čaj. Dotičnik, ki je umival, misleč, da je nov oddajnik
tvarine za povzdigo poljedelstva, mirno potegne z
gobo — seveda Janeza čez cel obraz . . .

»Glej ga spaka —“

»Ti živina ti, ali si ponorel, ali kaj?" vpije razbur¬
jena žena Meta in čofa z mokro cunjo ubogega Ja¬
neza po glavi, ki drži v rokah nočno posodo in hoče
vtakniti svojo glavo v njo . . .

„Ha a — ja — oh si ti Meta hvala Bogu,
da so bile samo sanje!"

— k—

Stran 144

„ ŠKRAT"

Štev. 19

Ko se je malo zavedel, se mu oglasi vest, da on
vsled profesijonalne dolžnosti sklene, da zaradi reda
vpraša svojo pacijentko karkoli, da se uveri, da li za
istino spi ali ne ? Postavi se v pozo hipnotizerja in
vpraša: „Reci mi, kaj sem napravil ta moment? Od¬
govori, jaz to hočem! Odgovori!

Tedaj odgovori hipnotizirana dama z zaprtimi očmi
popolnoma mirno:

„Dobil si zelo fino bolezen!"

Neiskren prijatelj.

Hi-i šimel!

Finančna direkcija prejme račun za popravo strehe
na finančni hiši in sicer detajlirano:

1. Prenos lestve in ofodja iz moje delavnice do fi¬
nančne hiše Din 10'—

2. Lestvo postavili in nasloniti na hišo „ 5'—

3. Plezanje po lestvi in prenos orodja na

streho „ 15'—

4. Poprava strehe  „ 50’—

Skupaj Din 80'—

Vsled preobilega dela je pozabila direkcija na ra¬
čun tako, da je šele čez pol leta prilel zopet na vr¬
sto. Seveda je račun takoj romal na višjo instanco v
pregled. Dotični uradnik pregledovalne komisije je bil
zelo vesten in je po natančnem pregledu vzel pero v
roko in napisal nazaj na direkcijo naslednje vpraša¬
nje :

»Direkcija naj takoj javi, da li se strešni mojster
še nahaja na strehi, ker plezanje nazaj doli in od¬
stavljanje lestve ni stavljeno v računu . , .“

500 Din.

Veseloigra z žalostnim koncem.

V prijaznem provincijalnem mestu na Gorejskem
pozvoni lepa mlada dama iz sosednjega mesta na
stanovanju svoje dobre prijateljice. Bilo je že precej
časa po obedu. Služkinja pride odpreti in pusti damo
vstopiti v predsobo: »Klanjam se, gospa!"

Gospa: »O dober dan, Nežika, a saj ste še vedno
tukaj! Kaj pa, ali so vaša gospa doma ? Gotovo ste
že po kosilu?"

»Ne gospa, danes pa naše gospe ni doma, so šli
z dopoldanskim vlakom v Lj. in pridejo najbrže šele
zvečer z brzovlakom nazaj."

»Ah, kako škoda, da je ni, jaz imam pa skoro ve¬
dno to smolo, da je ne dobim doma!"

Nežika: „Ali mogoče kaj sporočim gospej? Sicer
so pa gospod še v obednici, ali naj jih pokličem?"

Gospa: »Oh Nežka, kar pustite, saj ni potreba, ve¬
ste, se mi itak tako mudi po opravkih. No, pa le po¬
vejte gospodu, da pustim oba prav lepo pozdraviti in
se že drugič kaj oglasim!"

Nežika: »Toda vseeno, gospa, stopite malo v salon,
pokličem takoj gospoda, gotovo bi bili hudi, če bi
vedeli, da ste bili tu in jih nisem poklicala."

Gospia stopi v salon, Nežika pa odhiti v obednico.
Gospod hodi zamišljen pri peči gori in doli. Zapazi
pri vratih Nežiko: »No, ravno prav ste prišli, Nežka,
ali so moji okovani čevlji namazani, jih bom takoj
rabil!“

Nežika: »Da, gospod, so toda prosim, povedat sem
prišla, da čaka v salonu gospa X iz K., ki je prišla
našo gospo obiskat. Povedala sem ji, da gospe ni
doma, pa sem jim povedala, da ste vi, pa ne vem ali
sem naredila prav?"

Gospod: »Ah, za vraga, pa ravno sedaj, ko sem se
pripravljal na izprehod, pa se še z ženskami pogo-
rjati. Ja, recite gospej, da za trenotek takoj pridem.
(Sam pri sebi: Pokleto, ravno kadar stare ni doma
pa se natepejo te babnice, ne morem jim reči dru¬
gače, pa se zgovarjaj z njimi. — No, hvala Bogu je
samo ta, no s to se še izhaja, pa še nekam luštkan

Lojze: »O, živijo! Glej ga no! Ali še živiš? Meni
so pa rekli, da si že zdavnaj umrl!“

Janez: »Ti si pa res pravi in iskreni prijatelj! Po¬
tem nisi bil niti za mojim pogrebom?"

Nevarna.

»Slišal sem, da je tvoja žena nevarno bolna."
»Bolna je že, ampak nevarna je le, kadar je zdrava."

Filozofija.

Pa je resnično smešno napravljen ta svet. Luna
sveti ponoči a solnce podnevi. Naj bi raje svetilo
solnce ponoči, ker podnevi je itak svetlo.

Mišnica.

Gospa Goska svojemu možu: »Ti vendar ne mo¬
reš trditi, da sem te jaz vjela v zakon."

Mož: »To ravno ne! Ampak mišnica tudi ne leti za
miško, pa jo vseeno vjame!"

Stran 19

ŠKRAT

Štev. 145

krempelček je povrhu.") — Si v naglici popravi toa¬
leto in vstopi v salon: „0 poklon, milostiva, kam pa
je to zapisati, da te imam čast enkrat pozdraviti pri
nas, ja pa še tako sveža in mlada. No, saj pravim to
vse narede dobri možje. Saj mislim si, da ti pri tvo¬
jem Nandetu ni nič hudega!"

„No, no, nikar takih komplimentov, toda oprosti, da
vas nadlegujem, veš, bila sem pri zobozdravniku, pa
sem se toliko zamudila, da mi je odpihal vlak in vsled
tega sem prišla k tvoji ženi Spelci na obisk, da malo
pokramljava, pa imam že to smolo, da jo tako redko-
kedaj dobim doma, ne vem, ali je vedno kje na potu?"

On (Sam pri sebi: Saj se ti največkrat skrije!) po¬
tem glasno: Jaz pa mislim, da ste si v tem prav vse
jednake!“

Ona: „Sicer me pa oprosti, imam še nekaj oprav¬
kov, potem pa grem na vlak. - Spelco lepo po¬
zdravi in — “

VESELO NOVO LETO!

ŠKRAT.

On: „Toda lepo te prosim, spanja nam pa vendar
ne boš odnesla! Samo par minut, medtem pa napravi
Nežka čaj, tudi meni se bo prilegel, ker je precej
mraz zunaj, potem grem pa na izprehod. Pojdiva raje
v obed.iico, ki je zakurjena, veš naša tako „špara“ z
drvmi in ne kuri ponavadi salona, najbrže, da si bo
preje prihranila za nov klobuk, pa saj razumeš, malo
šale mora biti."

Pri čaju in pecivu in pri gorki peči se je pogovor
med obema kmalu oživel. Kramljala sta o različnih
stvareh, družabno življenje, ples etc. On galan, koli¬
kor ga je, dela gospej poklone na vse strani, ki njej
očividno dopadejo. Počasi postaja razgovor vedno
bolj intimen. Lahek dotiklaj za njeno roko, malo mo¬
čnejši, spremljan s pomembnimi pogledi: „0, ti si pa
navihan!" „No, saj tudi ti ne pogledaš proč, ako koga
luštnega vidiš!" »No ja, pogledati, to že, ti si pa malo
preveč nadhan!" — Vedno bližje. — „No, če je pa
že to navihanost." „Ne, miruj! vsak čas lahko vstopi
Nežka, kaj si bo mislila, ti porednež!“ —-

„Ti dovoliš prosim, da pošljem v delikateso po mal
narezek, mislim, da ravno ni nič doma, in steklenico
vina. Sedaj se bo ravno prilegla ena mala zakuska
pred odhodom vlaka, kaj ne!"

„Toda oprosti, saj ni potreba, nikar se ne trudi, jaz
moram itak še po opravkih . . .“

Gospod pa že odhiti v kuhinjo in naroči Nežiki vse
potrebno. Ko ta odhaja zapre z zapahom vrata za njo:
„Nežika, pa pozvonite, ko se vrnete!"

V obednici stoji ona nervozno pri peči in ravno
vrže ogorek cigarete proč, ko se ji on približa. Izka¬
zuje ji vedno več galantnosti in nežnosti.

„Oh, ko bi Spelca to zvedela!"

„Toda ne bodi vendar tako neumna!“

»Ali kaj vendar počneš, ti oh — ah-

#

»Ti zlata golobičica

moja, ti srček moj, vse bi dal za tebe —“

Ona: „Prosim, posodi mi 500 Din ..."

On (sam pri sebi): „Zakaj nisem šel raje na Šma-
rjeto ali pa — v Benetke!“

Ignotus.

Analiza.

let vroča kot Afrika,
let divja kot Azija,
let na višku tehnike kot Amerika,
let zdelana kot Europa,
let od vsakega prometa odrezana
kot Australija.

Vidci dušo.

Katehet v šoli: „Kaj je duša, Tonček, in ali si jo
že katerikrat videl?"

Tonček: „Videl sem jo!"

Katehet: „Pa kje si jo videl?"

Tonček: „Videl sem jo ravno včeraj na oknu!"

Katehet: „Na oknu, a kako si jo mogel videti?"

Tonček: »Včeraj, ko sem šel iz šole, ste šli vi pred
menoj in jaz za vami. In ko ste prišli do hiše moje
tetke Marice, je bila ona ravno na oknu. Pristopili ste
k nji, jo vščipnili za podbradek in rekli: »Kako kaj,
sladka dušica?"

Iz ljubavnega pisma.

vse končano, kajti sovražim in zaničujem Te. — Tvoja
samo Tebe ljubeča Maruška."

Ženska stara 20
30
40
50
60


Stran 146 »ŠKRAT" Štev. 19

Kolera.

V čakalnico zdravnika dr. Brauna plane gospodin
Franc: „Gospod doktor, prosim, pomagajte mi, jaz
sem zgubljen!" kriči in se zvija v krčih.

»Kaj vam pa je?“ vpraša zdravnik.

»Sobarica pri baronu Benku ima kolero in jaz sem
jo poljubil!" stoka Franc.

Dr. Braun se jadrno napoti k baronu Benku.

»Gospod baron, vi morate svojemu prijatelju Francu
prepovedati občevanje z vašimi služabnicami kajti,
poljubil je vašo sobarico, katera ima kolero!"

»O, vsemogočni!" zakriči baron, »tedaj sem jaz iz¬
gubljen!"

Dr. Braun ga začudeno vpraša: »Pa ja niste tudi
vi poljubili sobarice? — Upam, da niste za tem po¬
ljubili svoje žene?"

»Seveda sem jo!"

»Nebesa!" zaihti dr. Braun, »potem sem tudi jaz iz¬
gubljen ..."

Kino v »Narodnem domu“ - Kranj

Društvo jugoslov. akademikov v Kranju
priredi kino dvorani Nar. doma
sledeča predavanja:

V sredo 4. januarja ob 6 l / 4 . in 1 /. i 9.  uri zvečer

turistovsko-sportni film

PLANINA USODE

V petek 6. januarja ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer

METROPOLIS

I. DEL

V nedeljo 8. januarja ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer

METROPOLIS

II. DEL

Film nam predočuje, kako bo na svetu leta 2500

Nič ne pomaga.

Prodajalec: »Kurja očesa imate? Potem vzemite
steklenico tinkture zoper kurja očesa!"

Kupec: »To nič ne pomaga! Sem že štiri steklenice
spil!“

Letovišče.

V lepi vasici B. na Gorenjskem se pojavi Ljubljan¬
čan, da preživi poletje na deželi. Našel je stanovanje
in prava gorenjska korenina mu razkazuje sobe. Na

vprašanje, kje se nahaja stranišče, mu pokaže skozi
okno malo hišico iz desk na koncu vrta ob ograji.
Kmet je spremljal gospoda na inšpekcijski poti do
stranišča. Tudi mu je uijudno odprl vratiča z izreza¬
nim srčkom, da je gospod tudi od znotraj posmatral
Gajbico. Malone, da ni padel vznak. ,Ja, oprostite,
saj to stranišče nima niti zadnje stene in še celo na
cesto!

Nejevoljen mu kmet odgovori: »Poglejte si no, kaj
si Ljubliančani vse ne izmislijo, spredaj imate tako
vrata in od zadaj vas pa itak nihče ne pozna!"

Raztolmačil

Pa jo priseka ob 4. uri zjutraj gospod Obilni do¬
mov in reče: »Veš, ženka, danes pa ne smeš biti
huda, sem namreč pri keglanju zadel beco."

»Kje je beca?" vpraša žena.

»Kaj hočemo z beco, sem si mislil, in sem beco
zopet prodal!"

»Popolnoma prav! Kje imaš pa denar!"

»Sem — sem ga zopet zakeglal!"

Nepravilno vporabil.

Gospod Mehove je čital, da je gospod X podaril
gospici Y cvetlice z besedami: »Rožice rožici!"

To se mu je tako dopadlo, da je kupil dve bonbo-
njeri in jih podaril zvečer na plesu svoji izvoljenki z
geslom: Škatlje — škatlji!"

Pred sodnikom.

Sodnik: »Zakaj ste svoji prvi ženi pobegnili?"

Mračil: »Zato, ker mi je zastrupila življenje!"

Sodnik: »Zakaj ste se pa po tako žalostni izkušnji
vdrugič poročili z drugo?"

Mračil: »Kot protistrup!"

Pouk.

Starejši izživeti baron Mehkič je poročil mlado ne¬
dolžno deklico. Na poročnem potovanju po večerji v
sobi gospod Mehkič takoj zaspi. Mlada žena pa ni
mogla zaspati, ker imela je še nekaj na srcu, to se
pravi, skromno željo je imela. Konečno se opogumi,
zbudi svojega moža in reče priliznjeno: »Ti prijatelj¬
ček, ali te ni tvoja mama nič poučila za najino prvo

Prepozno!

Gospod Mikoš na Bledu na letovanju. Njegova žena
Iz Osijeka mu pošlje brzojavko: »Ostani mi zvest!"

On takoj odgovori: »Brzojavka dospela prepozno!"

Kočljivo vprašanje.

Mladi gospod Longin je bil povabljen k neki dru¬
žini na večerjo. Ker je pa prišlo več gostov, kakor je
bilo predvideno, je primanjkovalo stolov. Tako je gos¬
pod Longin vzel v naročje domačega petletnega sin¬
čka. Ko je bila trenotna tišina, vpraša otrok gospoda
Longina: »Stric Longin, ali sem jaz tudi tako težak,
kakor moja sestra Tili?"

Štev. 19

ŠKRAT

Stran 147

Poravnalte naročnino!

Napačno zašla.

Pogreb tašče Zvonko in Bajko, zeta, stojita v cer¬
kvi za krsto in poslušata pridigo dušnega pastirja z
enim veselim in enim solznim očesom.

„Blaga pokojnica je bila ena redkih žena. Bila je
svojemu možu verna in zvesta žena, svojim otrokom
skrbna in dobra mati, svojim zetom je bila ljubezniva
in dobra tašča —“

„Ti!“ reče tiho Bajko Zvonkotu, »pojdiva, midva sva
pri napačnem pogrebu!"

Proti alkoholu.

S prižnice je grmelo proti alkoholu, proti pijanstvu.

. . Alkohol ubija, alkohol spravi človeka v norišni¬
co, radi alkohola se zgubi ves ugled. Cujte, dragi
moji, čujte primero, kako škoda je žganja, katerega
vi pijete kakor vodo! Neki zelo učen gospod je na¬
pravil sledeči poizkus: dal je svinji pol litra slivovke
požreti — in svinja je crknila!"

»Povsem pravilno. Ta učeni osel bi pa že lahko
vedel, da slivovka ni za svinje!" se nekdo oglasi.

Večno žejen.

Nepoboljšljivi pijanec leže v postelj in reče ženi:

»Zbudi me, kadar postanem žejen!“

»Kdaj pa postaneš žejen?"

»Kadar me boš zbudila!"

pa je bil na vlaku in ko sem šel k vlaku, je bil vlak
že odvozil v Beograd. Sem vzel en billet v roko in
tekel za vlakom, pa ni se vstavil. Sem kričal: »Gospod
Eisenbahn! He, moram z vami! Imam billet erste Klas!
He vlak je šel.

Hotel sem drugi dan — vvie heisst — v Beograd,
pa sem šel na vlak. Ko je prišel herr zugsfirer sem
dal bilet, pa je bil stari in sem moral novega kupit.
Ker je bil še neki drugi Židov v 1 klas šem si prižgal
z billet staro cigaro. Wai geschrien! Sem se zmotil
in znova prižgal in moral plačati novi billet, ko je pri¬
šel revisor.

Ko sem prišel v Beograd so poslali kofer v Zagreb
in ker je bil notri novi frak od Jakob Korec, Objarku
tridesetri peljal sem se natrag u Zagreb. Tam so po¬
slali kofer P Beograd in sem se peljal u Beograd in
našel ravno kofer, ko so hoteli poslati ga u Zagreb.

Sel sem u hotel in se oblekel u frak od Jakob Korec,
Objarku tridesettri in bil sem gentleman of London,
ko sem se vozil k Levy Sara.

Tam sem našel samo sluga, ki je rekel: »Lep kon-
polment in gospa bo vzela Netana Schmube in se
peljala u Zagreb, ker niste prišli točno.

Zastonj sem kupil pet billet in novi frak od Jakob
Korec Objarku, tridesettri in hotel.

Tožil bom železnico, veliki Mavzes mi je priča in
dobil bom že toliko, kolikor je vredna ona stara
škatlja.

■■■■■■»■■■■■■

DRUGI VELIKI GORENJSKI

Poročni pogovor.

„Ah,“ vzdihne mož drugo jutro po svatbi, »kako so
moški neumni, ker se ženijo!"

»Naravno, možiček," odgovori nežno mlada ženica,
»vendar ženske ne morejo drugače, ker na tem svetu
ni nikakega drugega božjega stvorenja, da bi se me
ženske zamogle z njim poročiti."

—XYZ—

J aj teles pripoveduje o svoji
smoli.

se vrši dne 5. januarja 1928. 1.
v vseh prostorih »Narodnega
doma" v Kranju. Ne zamudite!

miiHiiinii

Ce človek naj ima peh, ma peh, in če se vsi ra-
binci postavijo na glavico. Nebih, mi nesreča p imerila
in vsi se bodo smejali, o, Mavzes je velik in meni ni
za smeh.

Hotel sem se peljati iz Zagreba, nebich wo wohne
ich, u Beograd, da vidi me bogata Levy Sara in me
vzame, če si ji zdim šik, Mavzes veliki je priča.

Pustil sem si napraviti nov frak, o, Mavzes je velik
pravi Jakob Korec, Objarku številka 33 in sem spra¬
vil a Kofferchen in dal na vlak in kupil za drag denar
karte za prvi klas, da bodo videli. Jajteles, Mavzes je
priča, je gentleman!

In sedaj je že malheur, Mavzes je velik. Ko sem
hotel iti na vlak sem vprašal: Zugsfirer je moj prtljag
tu in je rekel da weiss nicht, pa sem šel v garderobo,

Kje je predolga?

»Krasno palico imate!"

»Da, lepa je, samo malce predolga za mene!"
»Dajte jo skrajšati!"

„Ha-ha, mislite, da sem tako neumen, da bom dal
glavo iz slonove kosti odrezati?"

»Jaz ne mislim zgoraj — ampak spodaj 1
»Kako? Spodaj mi vendar ni predolga!"

Pomota.

»Toda, Mary, zakaj si se slekla, mislil sem, da greš
z mano na veselico!“

»Ah, kaj, to je vendar moja nova plesna toaleta."

Posebni
oddelek
za damske
klobuke

Modna trgovina za dame in gospode

BERKO

LJUBLJANA

Danajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“)

Gene

solidne,

postrežba

točna

Ivan Potočnik

speciialna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

ČE ]E NESREČA

še tak velika,
če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

Nizke cene!

1

RUTO TflliSfl

Nizke cene!

H.ERIVIHH-HR1III1

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Zaletel

domača žganjarna

Stanežiče

polta Št. Vid pri Ljubljani

V zalogi ima vedno':

pravi kranjski brinjevec
hruševec
slivovko
borovničar

po najnižjih cenah!

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d, d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.