OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 127 to mu je pri pisanju zelo koristilo. Zato lahko zaključimo, da nas poti in stran- poti glavnih junakinj vodijo h konč- nemu cilju, to pa je k razumevanju in vedenju o posledicah velikih izgonov Judov iz Koroške in iz Štajerske, ki se na neki način odražajo še v današnjem ča- su od Maribora do Gradca, od Gradca in Dunajskega novega mesta ter seveda od Maribora do Trsta, Benetk, Splita, Dubrovnika in Osijeka. Knjiga je prijetno branje. Morda je njena pomanjkljivost ta, da nima vsaj kratke spremne besede z osnovnimi historičnimi poudarki, ki bi bili bralcu v veliko pomoč za lažje razumevanje te zahtevne snovi. Pohvaliti pa je treba njeno enostavno oblikovanje, ki ga je vključno s prelomom opravil Primož Žerdin. Jezikovni pregled besedila je delo Tadeje Ivančič. Naslovnica je polna simbolike, saj predstavlja srednjeveško podobo Maribora z obzidjem in reko Dravo, nad katero se stiskata nekdanja sinagoga in zdajšnji Židovski stolp. Ze- lo smiselno in sporočilno verodostojno. In nad to podobo Maribora v obrisih slonijo obrazi glavnih junakinj knjige. Podoba naslovnice in platnice je delo dvojca Mark Horst – Georg M. Visher. Historično zelo posrečeno in primerno do vsebine, ki jo knjiga prinaša. Brez kančka dvoma lahko pritrdimo vsem, ki so ob izidu knjige ocenili, da je to lepi in predvsem trajni spomenik Maribo- ru. Kodrič je spretno, na trenutke celo mojstrsko, potegnil rdečo nit romana, s katero nas spomni, da je velikanska škoda, ker vsaj nekateri Marpurgi ni- so ostali v Mariboru. Tudi sam se kot poznavalec te problematike s Kodri- čem globoko strinjam, a kar je bilo, je bilo. Kolesa zgodovine nazaj ni mogoče zavrteti. Bila je, kakršna je bila. Ni pa odveč še enkrat spomniti, da je vsaj kar zadeva srednjeveški Maribor popolna le, če jo gledamo celovito in korektno omenjamo njen judovski del, ki sploh ni zanemarljiv. In to kljub temu, da je bil časovno gledano relativno kratek. Skoraj prepričan sem, da bo knjiga slej ko prej doživela tudi dramatizacijo, ki bi bila še kako dobrodošla. Gledališka scena bi lahko bila fantastična podoba časa, ki je Maribor še posebej zazna- moval, in bi le še potrdila spoznanje o nesporni judovski identiteti mesta, ki se še danes ne zaveda, kaj vse so mu Ju- di dali. Po njihovem izgonu sta postala mesto/in dežela/ v mnogih pogledih osiromašena. Takšna je resnica! Marjan t oš zGod Be iz cel Ja urh Ferlež: Štiri zgodbe Celjske zgodovine. Celje: I. gimnazija. 2018, 171 strani Celje, mesto ob Savinji z več tisočlet- no zgodovino, s katero se je ukvarjal že marsikateri slavni slovenski zgodo- vinar. Tokrat se je z njo soočil mladi ambiciozni raziskovalec Urh Ferlež, ki je svoje raziskave opravil na natančen in dovršen način. Kot zdaj že nekdanji dijak Prve gimnazije v Celju je sledil poti mnogih njenih nekdanjih dijakov in že od začetka kazal znake za obetav- no prihodnost, kar lahko rečem kod nekdo, ki je z njim delil šolske klopi. Nadobudni raziskovalec je tekmoval s svojimi temami in dosegel različne re- zultate na tekmovanjih raziskovalnih 128 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/2 nalog, na koncu pa svoje izsledke pod okriljem Prve gimnazije v Celju izdal v knjigi Štiri zgodbe Celjske zgodovine. Pisal je v metodologiji deskriptivno pozitivističnega načina z zbiranjem in akumulacijo podatkov, ki jih je strnil in obravnaval v smiselni celoti na boljšem nivoju, kot ga zmore marsikateri štu- dent zgodovine pri svojem zaključnem delu. Slog pisanja je že od začetka naka- zoval njegovo prihodnost, kot bodoči slovenist ima lahko berljiv slog, s ka- terim teme približa tako zgodovinsko podkovanemu bralcu kot laiku. Tako se v njegovih obravnavah združujejo odličen slog pisanja kot dobra obrav- nava in analiza historičnega gradiva. Vsaka njegova obravnava tem oziroma »zgodb«, kot jih učinkovito imenuje v naslovu, je narejena na interdiscipli- narni način z zgodovinsko in umetno- stnozgodovinsko komponento. V letu avtorjevega začetka šolanja na Prvi gimnaziji v Celju je stavba šole praznovala svojo stoletnico obstoja in je dala navdih za prvo poglavje »Sto let celjske palače znanja – ob stoletnici iz- gradnje poslopja I. gimnazije v Celju«. Umetnostno je obravnaval splošen oris arhitekture stavbe, ki je tukaj prevla- dujoč nad zgodovinskim delom. Zgo- dovinsko se je ukvarjal z okoliščinami zidave stavbe v času nacionalnih bojev v Celju, ki so zaznamovali drugo po- lovico 19. stoletja. Tako lahko rečemo, da je v ozadju stavbne analize izkori- stil priložnost in razsvetlil manj svetlo epoho Celja. Po kvaliteti ta del izstopa kot slabši, saj je obravnavana manj do- sledno in natančno v primerjavi z osta- limi tremi. Nekdanje nemško pokopališče, da- našnje mestno pokopališče Celje, je bila naslednja tema obravnave U. Fer- leža. Svojo raziskavo je začel s splošnim opisom pokopališč Celja, tako da je za bralca ustvaril referenčni okvir, v ka- terega lahko umesti »glavnega akterja« poglavja. Sledil je opis tlorisa posle- dnjega počivališča, kjer je opisal in razložil tako zunanjo podobo zgradbe kot zgodovino posameznih delov. V nadaljevanju je umetnostno analizi- ral nekaj pomembnejših nagrobnikov pokopališča. Obravnaval je tako njiho- vo simboliko in ikonografijo kot tudi njihovo zgodovino in njihove današnje lastnike, s čimer je v raziskavo vključil tudi aktualne podatke. Leta 2014 je zagorelo v Rakuschevem mlinu in Knežje mesto je izgubilo ene- ga izmed pomembnejših spomenikov svoje industrije. U. Ferlež se je odlo- čil, da spomin na njega prikaže s svo- jo raziskovalno nalogo in hkrati bolj razjasni zgodbo njegovih lastnikov, ki so v 19. stoletju imeli v zgodovini mesta ključno vlogo. V slogu prejšnjih del je umetnostno povzel arhitekturo mlina in omenil nekaj drugih nepre- mičnin družine, s čimer je spretno ustvaril kontekst zgradbe in nam dal občutek premoženja lastnikov. Celo- stno je obravnavana družina Rakusch od svojega prihoda v Celje do odhoda Hermana Rakuscha po drugi svetovni vonji. Največjo pozornost je posvetil Juliusu Rakuschu, ki je v drugi polovi- ci 19. stoletja pomembno zaznamoval Celje s svojo karierno potjo od podž- upana do župana mesta. Upravičeno je tukaj mladi avtor ponovno vključil narodni boj, saj je bil Julius eden vo- dilnih nemških nacionalistov v mestu. Zaključni del opisuje trgovino družine z njeno zgodovino, kamor je bil kot za- nimivost vključen del njihove nekdanje ponudbe. OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 129 Konec knjige je posvečen zgodovi- ni kinematografov v Celju. Avtor je raziskal pot kinematografa od tujine do slovenskih dežel in njegov prihod v mesto, ki je skozi čas do danes imelo šest kinematografov. S pomočjo širo- kega spektra virov je opisal podobo in delovanje vseh šestih kinematografov z manj poudarka na novejših dveh. Zaključni del je posvetil zgodovi- ni filmskega plakata in nekdanjemu filmskemu festivalu Teden domačega filma in Celju kot kulisi za snemanje filmov. Rdeča nit, ki povezuje posamezna poglavja, je mesto Celje in sama me- todologija obravnave, ki je, kot že omenjeno, tvorjena iz zgodovinskega in umetnostnega dela. Teme delujejo naključne in menim, da celoto tvorijo kot kolaž, kar, če poznamo zgodbo na- stanka knjige, ni tako nenavadno. Po- hvalna je uporaba virov od arhivskega gradiva do pričevanj iz prve roke, kar omogoči bolj celosten pogled na zgo- dovino. Konec koncev je delo poljudne narave z manjšimi pomanjkljivost- mi, kot ponekod opazen subjektiven pristop in v nekaterih primerih manj natančna obravnava virov. Kljub temu vabim vsakega, ki ga zanima zgodovi- na Knežjega mesta ob Savinji, k branju knjige, saj poleg zbranega zgodovinske- ga gradiva odraža tudi avtorjev dar za proučevane zgodovine in pisanje. Žiga jevšnik učna ura spo Min Jan Ja na duna JsKi rin Gstrasse … d okumentarna razstava maj – junij 2019, d unaj Italijanski umetniški fotograf l u i g i t o- scano je dobrih 70 let po koncu druge svetovne vojne, ki je med drugim terja- la več kot 6 milijonov judovskih žrtev, izdelal izjemno fotografsko instalacijo, s katero je doslej v mnogih evropskih državah in v ZDA opozoril na naci- stično preganjanje Judov in še zlasti na trpljenje Judov v koncentracijskih taboriščih širom okupirane Evrope. Gre za neverjetno izvirno in zanimivo umetniško postavitev, ki ima izjemno bogato sporočilno noto o tragediji ho- lokavsta kot najhujši obliki kršenja te- meljnih človekovih pravic in svoboščin doslej. Jedro te sporočilnosti pa je nuj- nost permanentnega spominjanja na to zlo 20. stoletja. Umetnik je izdelal preko 200 velikih portretov preživelih Judov iz Ukrajine, Rusije, Češkoslovaške, Poljske, Nem- čije, Izraela in Avstrije in ob njih za- pisal kratko kronologijo. Dobršen del preživelih portretirancev je o trpljenju spregovoril odkrito, celo o nekaterih podrobnostih, ki so se jih še spomnili (gre seveda za stare ljudi, ki jih danes večinoma ni več med živimi) in s kate- rimi so dodatno argumentirali nujnost spominjanja, da holokavst ne bi šel v pozabo. Nekateri niso povedali nič dru- gega kot to, kje so se rodili. Nekaj jih ni vedelo ne za rojstni datum in ne za roj- stni kraj, saj so bili rojeni v sirotišnicah in med nacistično vladavino odpeljani v tuje kraje, kjer so čakali na smrt. Ta se je redkih usmilila in le usodi se lahko zahvalijo, da so ostali živi. Kot na pri- mer neki poljski Jud z imenom Marcel,