H> 1. Številka.
Trst, v ponedeljek 17. julija 1S90.
TeČaj
..Edinost"
i*hRix dvakrat mi dan. run m nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. ponede! jkih in po praznikih izh h i >*
r>}> 9 uri fjiitnj.
Naročnina	:
Obe izdanjt tik leto . . . ({lil. 2I- — Za samo večerno izdanje .	12- —
, Za pni leta. fatrt let« in na meneč rastnemu. Naročnino je plačevati naprej. Na na-brez priložene naročnine »e uprava ne <»7,ira.
N« drobno ne prodajajo v Trato zjut-ranje Številko po 3 »vč. večerne itevilke po 4. nvf.; pone.leljske zjutranje Številke pod »vč. foven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ur. S7«.
4 nvč.
V i<dln<i«tl Je m<»ft:
Oglaal
*e računajo po vratah v petitu. /.a * hč-kratnn naročilo s prifltoernim Sofwiwtrttii:" Poslana, namrt»ice in javne /aitvaje. d«»-mači osfla*i itd. ne računu j«* po pogodbi.
Vni >lopixi naj «e poiiliiijo tirc<l»4i*l » u.
Nefnmkovani dopisi «e ne »prejemaji>. Rokopisi »e ne vračajo.
Narodnim*, reklamacije in opirai*** ■»prt* jema llpl'.milšt vo. Naročnino Iti nnta»f*
je plačevali loco 1'rat.
Uredništva in tlakami! nuliaiata v ulici ('arioiirt ^tv. 1"2. V|ir»viiHlio4 oil-pravnlfttva in sprejemanje in^enilnv
v ulici Moliu piccoln 4tv. .'!, II. nititatr,
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dllllaj 14, <) priliki ustanovne slavnosti češkega sokolskoga društva »Fiigner« v Hernalsu je prišlo do velikih izgredov. Nomgko-narodni dijaki v zve/.i z drugimi demonstranti so napadali sokole dejanski. Več sokolov je ranjenih. Napali so tudi »Narodni dom« v Funfhausu in ».Sokola* v Fa-vorittenu. Mnogo oseh so zaprli. Izgredi so trajali od f). do 10. ure zvečer.
I >ll II ti j 15. Vest o zaroki nadvojvodinje Elizabete, hčerke nadvojvodinje Štefanije, z vojvodo Robertom VVurtemberskim, ni istinita.
Iteligrad 15. Dan odhoda kralja Aleksandra v Karlove vari še ni določen; bržkone odpotuje kralj prve dni avgusta. Za časa njegove odsotnosti se poveri vlada, kakor običajno, minfsterskemu svetu.
Beli grad 15. Vlada je ukazala radikalcem, hi vaj očim v tujini, da se javijo srbskim oblastim. Ako se to ne zgodi v določenem roku, se zapleni njih premoženje.
Odkar vlada osebno stanje, dobiva polieija dan za dnevom cele kupe ovadeb proti pristašem radikalne stranke. Nekaj teh ovadeb je brez pomena, druge nosijo na sebi jasne znake, da so prišle in naščevalnosti; mnogo njih pa hudo obtožuje zaprte člene radikalne stranke.
BHigrad 15. Tukaj in po drugih mestih zapirajo nadalje radikafee. O preiskavah ni mogoče izvedeti ničesar. Listi molče o tem; niti tega ne omenjajo, koga so zaprli.
lielfgrad 15. Kožo Petroviča, bratranca črnogorskega kneza, katerega so bili priprli, je ukazal kralj Aleksander izpustiti. Izgnali so ga iz Belegagrada ter ga sjposredovanjeni redarstva spravili v Zemun. Božo Petrovid se hoče podati na Rusko.
Kini 15. »Agenzia Štefani« javlja iz Kaneje: Dne U. t. m. zvečer je prišlo med francoskimi in italijanskimi vojaki do pretepa. Na obeh straneh sta po dva vojaka težko ranjena.
Pari/ 15. Današnji m i nister.sk i svfet je pooblastil ministra predsednika \Valdeek-Rousseau-a, da čestita polieijskemn prefektu in njega uradnikom na dobro uspeli uredbi službe, vsled katere je o priliki včerajšnjega praznika povsod vladni najlepši red.
Razprava proti Drevfusu prične pred vojaškim sodiščem v Rerinesu bržkone med 1. in 6. avgustom t. 1.
Početkom tega meseca senf došel v Prago. Pohodil sem trgovski muzej in posedel v njegovi čitalnici. Listajoči (Vskv Llovd sem zapazil članek »Naše t rgovsko šolstvo*. Hipoma sem ga preletel /. očmi. Veliko presenečenje ! Tu vidim črno na belem, da se ono, o čemer sem tako dvomil, v istini uresniči, da «(' e s k o - s 1 o v a n s k a obohodnieka beseda* 15. septembra odpre svojo jedno let n o uzorno t r g o v s k o šol o. «0esky Llovd» se zelo veseli temu podjetju ter kliče radosten : le tako naprej! .
Odišel sem iz trgovskega muzeja ter jo mahnil naravnost v Cel etno ulico, kjer ima Oesko-slovanska beseda svoje lokale. Gosp. tajnik K a š-parek mi je dal prospekte. < "itani, čitam. Mej predmeti nič nepotrebnega. Mesto fizike in kemije se bo poučevalo o col ni ni in tarifah. Mesto algebre in grške zgodovine — nacijonalna ekonomija in trgovsko ter obrtno zakonodavstvo..... eto.
Sami praktični predmeti. Razume se samo ob sebi, da se bo poučevalo i v ruskem in francoskem jeziku, ki sta neobhodno potrebna v sedanjem času.
Poleg dnevne šole je pa tu šj večerni kurz j za one, ki delajo ves dan. Pri šoli bo še ustanovljen vzoren komptoir.
Za poduk jo plačati samo 50 gold. na leto, kar je zelo malo; to ve vsakdo, kdor pozna visoko šolnino jednakih trgovskih zavodov. Prejemali se bodo do dnevne šole samo oni: 1. ki so zvršili meščansko šolo ali pa tri razrede kake srednje šole, 2. ki so bili že najmanj dve leti v trgovini in o. ki so, nezadoščajoči niti prvemu, niti drugemu pogoju, z uspehom naredili vsprejemni izpit. V večerno šolo se pa sprejemajo možki in ženske, ne gledč na kako prejšnje izobraževanje. — — —
Ni-li to nekaj lepega? Ni-li to znak trudo-Ijubja in delavnosti? Mislim, da je. Seveda še ne morem pokazati na kak pozitiven uspeh, ali «Vv-tah z organizačniho statutu Prazske vzornč ob-chodni školv Ceskoslovanske Obohodnieke Iiesedv v Praze* ter njena »Ucelna osnova» mi je že nekako jamstvo.
Radujem se temu, ker me o tem navdaja upanje, da se morda kdo naših trgovcev in trgovskih pomočnikov vsaj malo ozre na to delavnost svojih čeških bratov ter.... Ne upam si zapisati: kaj, ker poznam slovensko letargijo.
Mogoče se posluži te šole tudi kak Slovenec?! Zal mu ne bo. Ceščinn ni težka!
V Pragi, dne 10. junija 18011.
A n to n K r i s ta n.
Tako se dela!
Mala spominčica čeSke delavnosti.
Početkom letošnjega leta sem slišal in čital, da ustanovi društvo čeških trgovskih pomočnikov «<' e s k o slovanska obeh o d n i e k a bese d a v P raze* vzorno trgovsko šolo. Zanimal me je ta projekt. Sporočil sem o njem v domovino. Razume se, da sem dvomil o uresničenju njegovem, dobro znajoči, kakšne poteškoće mora tako dru-š t v o trg o v s k e g a p o m o č n i š t v a premaga.i, prodno učini nekaj tako znamenitega.... Tu ni sredstev ! Trgovsko pomočništvo je vendar večinoma zavisno od svoje dnevne mezde, ki pa ni velika, vsaj tolika ne, da bi pojedinee kaj vspesnega mogel žrtvovati na altar obče blaginje.
DOPISI.
Izpod Nanosa, 12. jul. 1800. tlzv. dopis.) Jedina stvar, ki bi utegnila naše kmetijstvo rešiti gotovega propada — mlekarstvo noče in noče napredovati pri nas. Ze lansko leto so za to uneti možje začeli v ta nameri krčiti ledino in so sklicali dva shoda: na Razdrto in k Pikcu. Izvolil se je celo začasni odbor, ki je imel nalogo spraviti vso stvar v pravi tir; toda leto je minilo, odbor se je razdružil, stvar je srečno zaspala.— Letos je začela kmetijska podružnica za občino hrenoviško stvar zopet buditi in sicer na željo premnogih udov, ki bi radi po kakoršnem koli potu spravili svoje mleko v denar.
Zopet se je v ta namen sklical občni zbor,
izvolil mlekarski zadrugi začasni odbor, ki naj preskrbi primernih prostorov in podpore mlekarju za čas pouka ; naj uredi pravila in svojeoasno pozove dotlej upisane zadružnike, da jih potrdijo. In glej, vraga! Tudi zdaj stvar noče izpod nog!
Je-li temu kriva brezbrižnost, sebičnost, nesposobnost, neumnost, ošabnost, obilnost ali kaj, kdo inore to vedeti ? — Seno prodajati iznad praznega hleva, kjer se sprehajajo na mestu rojenih krav, sive miši, to zna vsakdo. A kakšno ceno ima seno? — Z senom so pa tudi izvažajo z senožoti najbolje snovi, katerih Trst no more nadomestiti, ko bi se eena senu tudi potrojila. To nadomešča živina z gnojem. Ce pa ni tega, so travniki vedno slabši, sena vedno manj, revščina vedno veča. O tem ni, da bi kdo več govoril, ker je našim pivškim očetom dovolj jasno že dvakrat »pridigovnl« ravnatelj kranjske kmetijske družbe, g. Pire. Pa stvar bi bilo treba, kakor vse kaže, začeti z drugačno pridigo. Jeden da bi se žrtvoval, pisal, moledoval, začel, deloval in bil vsem in vsakomur odgovoren za vse. Tako je začel g. F. Arko v Postojini, a vsakdo ni g. Arko; takih rodoljubov je sploh malo, in v hrenoviški županiji, kjer smo jih tako krvavo potrebni, pa prav nič.	Da bi
bilo skoro drugače !
Politični pregled.
TRST, 17. julija 1899. 0 deželnem zboru goriikem so poročali listi te <lni, da je razpuščen. Hkratu pa so prinesli isti listi brzojavke, da vest o razpuščenju ni osnovana. Kaj bo torej s tem deželnim zborom?! Razpuščenje bi bilo seveda najnaravneji in najlogič-neji korak. Ali bojimo se, da vladi se ne bo posebno mudilo, ker ve, da bi jej nove volitve težko prinesle tega, česar si želi. In jako verjetno je tudi, da bo čakala, d a-1 i jej no v zrasle kak prof i tek iz spora, ki je na vstal mej našimi poslanci? Ali je celo morda tu vmes kaka nevidna roka, ki je zanetila in morda neti ta spor? Vsakako mora sleherni rodoljub globoko obžalovati, tla je bas v sedanjem trenutku prišlo do take razprtije. Pa pustimo ta razmišljanja, saj ne more trajati dolgo, da pride do pojasnila o vzrokih, ki so delovali tu.
Omeni vsi, da je deželni zbor goriški zaključen in tla so pogajanja med laškimi in slovenskimi poslanci ustala brezuspešna,• pravi »Det Siidon«, da vsa — komedija od strani Italijanov ni imela dru-zega namena, nego kazati se navzgoraj kakor naj-mirneje ljudi na svetu, h katerimi Slovenci nočejo in nočejo v miru živeti. »V Nemcih je rečeno v »binkoštnem programu« : nemško nadvlad je, nemški državni jezik, in ako prevedemo to na italijanski, se zove - primat!! Skoda le, tla so Italijani pozabili utemeljiti ta svoj »primat«. Ali se pa opira morda na večino prebivalstva? Ali na »izskušano« zvestobo Italijanov do cesarja in države? Ali na zasluge Italijanov za večino prebivalstva v deželi ? . . . Kar utegne slediti sedaj, n e b o b r ž č a s ii a v a d n o, pač pa z a s 1 u ž e n o plačil o za italijansko sle penje: zboljšanje učiteljskih plač in svojedobna odprava mit-niških pristojbin v Gorici, razpuščenje deželnega zbora in nove volitve na podlagi nepristranosti vlad e, k o s e n e b o
trpe} o i*yiht rvskega n plivanja in »plet-k a r i j. Potem t»o kraj italijanskemu primatu, tlalijartski rf^intr deželnem tlioru in slavju laškega deželnega glavarstva . . .c
Lepo hi bilo tu in pravo, to je gotovo. In tudi naravno. Pa, ko človek ne more verjeti! I >a slovenska stvar mora zmagati aa Goriškem, o tem seveda je izključen sleherni <lvom ; ali tla I»i ne bili vladni organi kar čez noč spoprijaznili s tako zmsjn, temu ne moremo verjeti. Mi moramo zmagati, to je gotovo. Ali v ta namen l>o trehelo še bojev, v katerih moramo premagati najprej si. vlado, to je : ml vzeti jej krivo vero, da se Slovenci dajejo ovijati okolo prsta, pred vsem pa jo odvaditi spekulacije u naše slaltosti. A ravno z ozirom na to nujno potrebo »pametovanja vlade je obžalovati n it vstal i spor, kateremu utegne biti nasledek ta, tla bomo morali še čakati precej časa na to, kar bi se lahko zgodilo prav kmalu.
0	položaja je govoril dne '.». t. m. morav-sko-<Vški državni poslance dr. Z a če k. Menil je, tla se je sedanje položenje razvilo vsled neodločnosti vlade, (irof Tliun nima niti toliko poguma, tla bi zadovoljil vsaj najnujnejim potrebam naroda češkega. Obstrukeija se je opravičevala z jezikovnimi naredbanii, v resnici gre pa le za uveljavljenje nemškega nadvladja, kakor kaže binkoštni program Nemcev. V tem boju gre za ekzisteneo Avstrije. Zato je se tla nje po loženje j a k o kritično i n naš e 11 a d e n i k a k o r n i s o n a j-bolje. Dvomimo, da bi vlada imela toliko moči, tla bi krepko posegla vmes; upehala seje v borbi za avstrijsko-ogersko pogodbo. Vlada povtlarja sicer, tla se hoče opirati na desnico, ali ne prehaja od besed tlo dejanj. Binkoštni program Nemoev ne more nikdar postati vladni program. Minoli se časi, ko je nemška manjšina nadvladala vsa druga avstrijska ljudstva ; ta poslednja ne dopuste nikdar, da bi bili heloti tam, kjer že po naravi morajo biti gospodarji. Vendar ne smemo pozabiti, tla imajo Nemci v Avstriji veliko moč in da nam ni tako hitro pričakovati dnevov miru, marveč trdih muk in boja. Na ta boj se mora pripraviti ves narod. V tako viharnih časih se narod češki ne sme dati zavesti tlo nepremišljenih činov. Njega zastopniki v državnem zboru ostanejo torej v zvezi večine, nasproti vladi pa se bodo vedli tako, kakor se bo ona vedla do zahtev naroda. Akti bodo vo-lilei zložni s poslanci, potem vlada ne opravi ničesar proti združeni večini.
Potem jt! Poljak Zadzieeki navdušeno govoril za poljsko - češko vzajemnost. V vsprejeti resoluciji se je binkoštni program Nemcev odklonil absolutno, a deželnim in državnim poslancem češkim se je izreklo popolno zaupanje.
Nemška sodba o Slovencih in Čehih. To, kar hočemo posneti tu, sicer ni bilo pisano v kakem nemškem listu, ampak v znanem »Slo\vo Polskie«. Vendar rečemo- lahko: nemška sodba, kajti ta list je sicer pisan na poljskem jeziku, ali v resnici ni drugega, nego odkladališče tovarne v Fichtegasse na Dunaju, kjer pošiljajo v svet glasovito žitlovskoliheralno »Neuc Freie Presse«.
>Slo\vo Polskie« piše, da o zadnjih posvetovanjih mej grofom Thunom in voditelji desnice ni šlo za nič druzega, nego za to, da 8 par mesti dvornih svetnikov potolažijo grozeče Cehe, upiraj tiče se Slovence pa s popolucnjem gimnazija v Celju. Isti list opaža, da naj liliji češki »Ajaks« (Ajaks je bilo ime dvema grškima vojskovodjema preti Trojo) postaja krotak, ako so mu obljubili mesto dvornega svetnika v kaki dunajski pisarni, a s 1 o v e n s k i r e v o 1 v e r, ki ga se t laj pa sedaj nastavljajo grofu Thunu na prsa, tla je tako majhnega kalibra, da postaja nenevaren že po kakem gimnazijalncm razredu v Celju ali po pro-maknenju kakega slovenskega uradnika.
1	"meje se, tla poljskemu hlapcu dunajskih Židov ni bilo tlo druzega, nego da Slovencem in Cehom zaluča psovko t obraz in tla jih osmeši preti svetom. Ali tudi v tej impertinenci je dragoceno priznanje, za kake malenkosti se moramo Slovenci še le boriti. Kako pa opraviči »Slo\vo« kričanje svojih zaščitnikov na Dunaju, tla smo mi Slovenci nezmerni in nenasitni v svojih zahtevah ?! Res čudno: na jedni strani se nam rt »gaj o, da se zadovoljujemo z vsako malenkostjo, na drugi pa, da ne poznamo mere in tla hočemo Nemcem kar odreti kožo. Po našem menetiju bi bilo res naj pametneje, du lii bili odslej izdatneji v svojih zahtevali
- kvantitativno in kvalitativno. Da bi zahtevali več in neizprosno. To bi bil najbolji odgovor na to nemškopoljsko impertineneo. Zaničevati bi morali sami sebe, ako lii kakor plačilo za vso svojo skromnost mirno utikali v žep taka krvava žaljenja. < 'e nočejo imeti krotkih, pa naj imajo take Slovence, ki znajti griziti.
Hrvatski sabor. Te dni je predsednik
združene opozicije v hrvatskem saooru pisal predsedniku sabora pismo, v katerem javlja, da mu je eksekutivni odbor združene opozicije naložil, naj stori primerne korake pri predsedniku nabora, da lii isti izposloval najviši odlok, s katerim I»i se sa-lior zopet sklical 11:1 delovanje. Ta korak opravičuje združena opozicija sklice vaje se na grozno lietlo, ki je zavladala po deželi vsled elementarnih katastrof, zlasti po vod nji. Ni ljudje, ni živali nimajo česa jesti. Žival morajo ljudje prodajati pod centi, tla jim ne pogine od gladu.
To je nnjnoveji obupni klic iz dežele Kliue-novega »reda i rada«. Odgovor presvetlega go*|>oda predsednika hrvatskega sabora še ni znan, ali po odgovoru, ki so ga dale ofieijozne novine na sklep opozicije, je soditi, tla beda na Hrvatskem še ni dovolj velika, tla lii se očetje v večini morali v tem vrtcem času diskomodirati za tisto — ljudstvo. Red in tlelo! To je deviza, ki velja sedanjemu, zistemu na Hrvatskem, kar pa je 11 meti tako, da veliki gospodje delajo na to, da ni »nereda«, ko ljudstvo — trpi.
Atentat na raskralja Milana. Mi ne vemo, da-li oblastneži v Belcmgradu čitajo razne evropske novine, Ali če jih čitajo, ne morejo občutiti zadoščenja v svojem srcu. Ni kdo ne verjame beligrajskim poročilom. Tudi prijatelji sedanjih ohlastnežev v Belcmgradu ne morejo drugače, nego tla kažejo nekak skcpticizcm, kajti vsa heligrajska porodila so rendar nekoliko — prečudna; vsi drugi pa, ki nimajo politiškega interesa na tem, tla se v prestolnici srbski ohrani — Milan, ne verjamejo kar nič vsem poročilom in so uverjeni, tla je ves ta »atentat« komedija, zasnovami otl — napadancev samih.
Pražki »Narodni list v« pa poročajo iz Bele-gagrnda, tla tudi tam je ni žive' duše, ki bi ne bila uverjenu, tla je liil tu »atentat« naročen, pa ne od radikalcev, ampak od onega, ki — je bil napaden, Glas naroda — božji glas.
Stvari sti jako priproste in lahko umevne. Rudikalci smatrajo Milana za veliko zlo, vedo pa, daje to z I ti ti ti š l ti vsled m e ti 11 a r ti ti n e evropske politike. Zato pa vedo tudi, tla narodu srbskemu ne preostaje druzega, nego potrpežljivo čakati, dokler ne nastanejo gotove spremembe. Radikalei — to je naroda — lii torej morali biti sami bedaki, akti bi se oli takem stanju s kakimi »atentati« spravljali v nevarnost.
Poročevalec pražkega lista navaja vse momente, ki govore proti temu, da bi bili radikalei najeli Kneževića. Prosimo: že štiri dnij pred atentatom je vlada dala policiji nalog, 11 a j nije ti u e g a r a d i k a 111 i h p r v a k o v n e pusti preko meje!! Ali ni sumljivo to? Ali ne vzbuja misli, tla se je srbski vladi že štiri dnij popred nekaj — sanjalo, da pride do atentata ?! »Atentatore Knežević ni bil nikdar v mestni službi, koje bil ratlikalec Pašić županom! Nijeden voditeljev radikalne stranke ui niti poznal Kneževića. Zadnji čas je bil v službi v kraljevski kupelji na Savi, kamor tiha kralju sleherni dan prihajata kopat se. Milan je poznal Kneževića, ne pa radikalei ! V kopelji se je rodila osnova atentata. Poveljnikom te kopelji je kapitan Mlađan Jova-novie. Žena tega moža — ki je izmej tistih lahkih ženil — je imela na dan »atentata« sestanek s Kneževićem v neki beligrajski gostilni. 4 -f) ur je trajal ta sestanek in potem je Knežević odšel. Milan je redno ti .linija I v trdnjavo oh S. uri zjutraj, a vračal se na dvor opoludne. Nikdar pa ne po-poludue ali proti večeru, kakor je to storil edino na dan atentata. Kako je mogel Knežević vedeti, ti a Mil a n r a v n ti teg a ti u e u a p r a v i i z-jomo? Nikakega dvoma ni, daje bil Knežević že prej poučen o tem!! Akti ni izvedel od Milana, pa je izvedel od lepe Angjeline v oni beligrajski gostilni. Le-ta ga je omamila se svojimi objemi in — vinom ter ga napotila na pot do atentata. Kajti naravnost iz gostilne je šel Knežević iz ulico sv. Mihajla, kjer je čakal na »svojo žrtev«. In kti je Knežević ustrelil, je Milan ostal
— povsem miren, saj je vedel, tla ne gre za njegovo ktižo. Ni Milan ni pobočnik Luki"' n i s t a ranjena. Major Lukie si je malce odrgnil roko, Milan pa je, stopivši iz kočije, pal na zemljo.
1 Izj^nltaknilo se mu je, menda zato, tla je bila komedija popolneja. Ko se je Milan dvignil, je vs-kliknil: To sta mi storila Pašić in Rusija! Ta vsklik govori, kaj se je namerjalo s to komedijo. Priče bodo sedaj : »napadalec« Knežević, kapitan Jovanović, njega žena in pa neki žganjar beligrajski. Ti bodo pričali proti najboljim sinovom naroda ! Ali značilno je, da so tudi te »priče zaprte. Zopet je jasno: zakaj?! Zato, da ne pridejo z nikomur v t loti ko, raznn s — policijo. Nečuven je »vzrok« za kruto postopanje proti srbskemu poslaniku v Petrogradu, Savi Grujiću. Grujić je pisal profesorju tiru. Vesnicu, kako krasno ga je car v sprejel za novo leto in da mu je rekel: »Srbiji želim vse dobro. Pozdravite srbski narod! To torej, tla Grujić ni |K>pačil besed carjevih in ni pisal, tla car pozdravlja kralja in Milana, je bilo sadoHti, da so Grujiea degradovali ii» poklicali v Beligrad,
Dopisnik praškega lista pripoveduje, kako so vsi zaprti u kovan i v težke spone, kako jih mučijo in kako trpe lakoto, ter zaključuje:
Ljudje so nedolžni. Na javnim zaslišanju jim tmli Milanovi sodniki ne bodo mogli dokazati ničesar. To ve Milan. Zato jih daje v zaporu mučiti z gladom, žejo in drugimi mukami. No, tudi to ne reši ni Milana, ni njegovega sina. Zapiranje narodnih voditeljev brez krivde, iz samega maščevanja Milanovega, kaže, tla je došel čas, ko bo od obeh moral odstopiti: ali srbski na roti ali dinastija Ob r e n ti v i ć e v. Milan more pogubiti hekatomlsi radikalcev, ali ne more pogubiti srbskega naroda,, ki misli in čuti žnjimi.
Domače vesti.
Promocija. Dne 22. t. m. ho promoviran na dunajski univezi doktorjem prava g. Fran Pa v let i č, odvetniški koncipijent v pisarni tir. Gustava Gregorina v Trstu.. Čestitamo!
Imenovanja. Gosp. viši finančni kontrolor K a ro I K a s t n e r je imenovan vicedirektorjem ; viši oficijali Fran Št reke l j, Jako Šumi, Valentin K Oso vel in Henrik ti e Fer rti pa višimi kontrolorji. Od poslednjih štirih so trije Slovenci. To imenovanje nas navdaja z zadoščenjem ; to pa tem bolj, ker celo »Lavoro« ne more drugače, nego tla priznava vrline teh naših rojakov, ki vsikdar spajajo vestnost v vršenju svoje službe z dobrohotnostjo tlo strank. Takih uradnikov treba!
I*Iliri je dne 1">. t. 111. v Veprineu gosp. Ivan Poščić, učitelj v Gologoriei. Pokojniku hodi blag spomin!
0 občinskem svetu tržaškem piše »Information« : Sklep občinskega sveta tržaškega, tla se v imenu mesta tržaškega položi venec na krsto umrlega italijanskega poslanika Ressmanna, kaže v kričeči luči izdajalsko mišljenje veČine občinskega sveta. Za mesto samo ni Ressmann storil nič druzega, nego tla se je tu rodil, tla je ubežal iz Avstrije, tla se je v letu 1848. boril proti svoji lastni domovini in tla je stopil v službo italijanske diplomacije. Ti vzniki, sosebno pa izdajstvo Ressmanna so zadoščali, da ga je občinski svet tržaški še posebno počastil. Vsaka, tudi najmanjša prilika se porablja, da ijsvestni gospodje plavajo v izdajstvu. Kmalu bomo imeli v Trstu Ressmatinovo ulico in Ohet'dankov trg. Gospod namestnik I10 molčal k temu in vlada se posluži 14, da občinskemu svetu tržaškemu napravi uslugo: tla kakor hitro mogoče t »mogoči kako — posojilo!
Vzgoja u as i ti otrok v tržaških italijanskih šolah. Pod tem naslovom nam pišejo: Ponudila se mi je prilika, tla sem si ogledal spričevalo neke deklice slovenskih starišev, ki obiskuje italijansko šolo. Našel sem same »petke«, »insufticiente« in »app. sufficiontec. V kljub temu so deklico prestavili iz prvega v — tretji razred, ('udom sem se čudil temu dejstvu toliko bolj, ker sem začel dekle izpraševati ter se prepričal, tla ni mogla zapisati niti svojega imena. To so jiedagtigi, ka-li ? — V take šole naj pošiljamo svoje otroke? Ali ni zadnji čas, da se nam tla, kar nam gre po zakonih in po zdravem razumu?! Slovenske šole hočemo! — Ce jih ne dobimo kmalu, bati se nam
je ne le Mrodue smrti, ampak tudi splošnega po-neiimnenja našega ljudstva.
Popravek. Z ori nun na notico od sv Ivana o nesrečni smrti pokojnega Ivana Skamperle smo izvedeli od zanesljive oselie, da nikakor ni res. da hi bila pokojniku njegova /ena, ali sploh njega družina kaj očitala, marveč da je res, da je pokojnik z svojo družino vsikdar živel v najboljšem miru. Pokojnik je bil bolan celili »> let. V torek je odišel od doma. Družina je izvedela, da je v bolnišnici. Ali v petek v jutro <ra že ni bilo več tam. Po vsej pravici je soditi torej, da se mu je po tolikimi trpljenju kaj zmešalo v glavi.
»Pieeolo« proti uradni statistiki. Včerajšnji »Pieeolo« je podoben možu, ki sedi gora na veji in žagi vejo, na kateri sedi. »Pieeolo« hoče dokazati, da uradna statistika nič ne velja. Živio! j Mi mu pritrjamo brezpogojno. Pieeolo« govori sicer o sami šolski statistiki, mi pa bi njegovo sodbo raztegnili tudi na statistiko splošnega ljudskega štetja. Toda, Italijani naj bi raje molčali o tem, kajti k jer nam hočejo škodovati, se sklicujejo ravna na službeno statistiko in — dosezajo svoje namene. 8 to službeno statistiko slepe vlado in javnost, in celo cerkvene oblasti so prisilili, da se sklicujejo na službeno statistiko, zlasti ljudskega štetja, kadar kratijo našemu jeziku pravice in ga celd gonijo iz cerkve, kakor pričajo jako drastično — rujanski izgledi! »Pieeolo« proti uradni statistiki, ali ni to mož, ki žaga vejo, na kateri sedi!? Toda stojte, glasilo governa na lesnem trgu je navedlo jeden konkreten slučaj v dokaz, kako kriva je službena statistika — na škodo Italijanov, seveda Celfi oni Oeneelli, ki je bil ravnokar izključen iz drž. realke radi protiavstrijskega mišljenja, je bil upisan za Slovenca. Ali nam je »Pieeolo« zaprl sapo! Dečka s takim imenom zapisujejo za Slovenca.
"No ini smo se potrudili, da smo dobili nekaj natančnejih podatkov o tein dečku. Oče tega *Cen-cellin* je bil 15 let vratar v hiši g. Kalistra in se piše za Cenceljna. Možje trd Kranjc, ki ima za soprogo trdo Kranj ic o. Oba lomita le za silo laški. In sin je t'eneelli in — proti-av-strijec. Ali ni to drastičen izgled: 1.) s kakimi Italijani paradira «Piccolo» in 2.) kaj dela iz slovenske krvi šolska in javna vzgoja tržaška!
Srednjo solo na Primorskem in narodnosti. »Pieeolo« dokazuje že več dni v potu svojega obraza, da večina prebivalstva na Primorskem ni slovanska, ker je — strmite! — večina dijakov srednjih šol italijanske narodnosti. Z natančnostjo »Piccolovih« statističnih podatkov se hočemo ukvarjati drugikrat; za danes naj opozorimo gospodo na lesnem trgu le na sledeče :
Če je vaša statistika tudi eksaktna (posito, 8ed non coneesso), kaj dokazuje to ? Ali ste šteli tudi one neštete dijake, ki so na umeten način upisani kakor Italijani, da-si v resnici niso in se še le tekom študij pretvarjajo v to ? Ali ste pomislili na to, da so srednja učilišča v mestih, ki so pretežno ital. vnanjega značaja in da v mestih rije vse v srednje šole, kar je sploh za kako rabo, dočim prihaja s kmetov samo elita naše mladine? Ali ste pomislili na to, kako se našim mladeničem otežujejo študije že vsled tega, ker se morajo prej, nego so vstopili v srednje šole, priučiti povsem tujemu jim jeziku ? — Zakaj nimamo več dijakov ? Zato, ker nimamo slovanskih šol, šol ljudskih in srednjih. Poskrbite enkrat z ljudskimi šolami za dovoljni naraščaj in dajte nam slovenskih in hrvatskih srednjih zavodov, pa bodete strmeli, kako poskoči število našega dijaŠtva. Baš ta dokaz seje posrečil «Piccolu», da potrebujemo slovenskih, oziroma hrvatskih šol. Drugega ni dokazal.
\apredujeino !! Včeraj so slavili v Bojanu god sv. Mohora. Bila je običajna slovesna procesija. Bilo je tudi mnogo zastav. In mej istimi štiri pristne i ta 1 i j a n s k e, katere so razobesili Ita-ljani z Ure te, došli večinoma — s Krasa, Brkinov in raznih krajev Kranjske. Jurizza razobeša tudi v cerkvi — kjer le more — lepo peterožarno zvezdo, njegovi verni pa so začeli razobešati italijanske zastave. Moralizirati nočemo, ker smo ta posel že opravljali <lo sitega. Slavne oblasti že vedo, kaj delajo. O včerajšnjem dnevu pričakujem*j poročila iz Bojana.
»Pieeolo« se raduje na sporu, ki je uavstal meti večino goriških poslancev in drom. Turno. Pri-
|»oznati moramo sicer, da ni baš lep prizor, ki ga nudijo set laj goriški Slovenci, ali zaupajoči razsodnosti, treznosti in zrelosti naroda izrekamo nado, da se naše nasprotniki ljuto varajo, ako menijo, tla bodo kovali kapital za-se iz tega spora. Nadejamo se, da proti vnanjemu nasprotniku ostane narod jedna sama trdna falanga in da se bo vse natecanje v naših vrstah gibalo v tej smeri : . . . kdo bo odločneji?!
Vzglcdnjtf se! Cehi so pokazali zopet, kako znajo skrbeti za one, ki so došli v nesrečo radi svojega rodoljuhja. Ljudski učitelj Mirvald je bil od vojaškega sodišča obsojen na .'5 mesece zapora, ker se je na kontrolnem shodu zglasil z »zde« mesto z »hier«. Dva meseca je odsedel, zadnji mesce pa so mu odpustili, vi m je došel iz zapora in se je raznesla govorica, tla so mu ustavili plačo in da je odstavljen od službe, so se češki poslanci obrnili tlo naroda, naj prihiti nesrečnemu možu v pomoč, in vspeh je bil ta, da je bilo za Minvalda kmalu nabranih 5000 gl. ! Najlepša pa je ta, da prihaja sedaj uradni list z zatrdilom, da Mir\vald ni odpuščen iz službe! Ali nam je dovoljeno misliti, tla je tak odgovor naroda nekoliko že ni ral vi stike gos ju »de ?! Vsa kako pa je to lep izgled, kako treba podpirati svojca, ako je radi rodoljuhja došel v nesrečo!
Pevsko društvo «Slovan* v J'adričah je
imelo dne 25. jul. t. 1. svoj I., oziroma osnovni občni zbor. Zborovanje je otvoril gosp. pevovodja Kažem, ker dosedanji načelnik društva se ni mogel udeležiti radi bolezni. Udeležilo se je kakih 50 Členov. PreSitala so se pravila in zatem je bila volitev novega odbora. V odbor so bili voljeni : Grgič Josip, št. 45, predsednik; Grgič Ivan, št. 10, podpredsednik ; Grgič APhton, št. 10, tajnik; Grgič Štefan, št. 16, blagajnik. Po dovršenem zborovanju je bila svobodna zabava, katere se je udeležilo tudi pevsko društvo «Lipa» iz Bazovice. V lepih besedah je g. zborovodja Kažem zborovalcem pokla-dala na srca pomen in korist pevskih društev, in so njega besede nam vsem segale do srfca.
/a podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabrala mala Lizika v »Narodnem domu« v Barkovljah dne 10. t. m. 3 gl. 80 novč.
Cirilo-MetodJjski dur. Mož k i podružnici so došli nadaljni darovi: Jež Ignac, Katinara, 1 K. 20 st., Hvala Josip Hrpelje 1 K., Furlan Ivan Katinara 1 K., Furlan Anton Katinara 1 K., De-inark Fran Riemanje 1 K., gospe Negode, Ravnikar in Anuška v Cirknici 3 K., Sašelj Milko župnik v Šmarjah s par prijatelji 5 K., Novak Jože župnik Povir (i K., Krokarji v Šturjah po Poljšaku H K., Vidmar Fran e. k. poštni komisar Sarajevo 8 K., Kovačič Ivan, Kovačič Anton in Rože Miha v Trstu po 40 st., Iv. Mar.Vatovec dež. p osi. (i K.. Opensko-Bazovski rižotarji 8 K., grof Christalnigg v Ober-Ferlaeh 4 K.. Kjuder Anton župnik 2 K., Persič Fran kapelan 1 K., Goreti nskv Fran kapelan 2 K., Medvedič Ivan učitelj
1	K., Defar Ivan trgovec v Tinjanu 1 K., Ivan Premrl St. Vid 3 K., Bizjak Miha car. oficijal v Trstu 2 K., Jošt Fran Bazovica 1 K., Jurca Fran trgovec v Postojni 10 K., Hočevar Marija Trst 40 st., Gregtirič Ivan Trst 2 K., Lukša Marino, Josip N. na Prošeku po 3 K., N. N. na Prošeku nabral 1 K., Pakiž Marija i u Fabiani Kristina Lokev 4 K., Grlice Ant. Dobra 4 K., KnavsJos. kurat v Topolovou 4 K., Sebenikar Matilda Rakek 4 K., Omers I. župnik v Sežani 2 K., De-kleva Marija Trst 2 K., Miklavič Fran Kobarid 4 K- 40 st., I rliančič Josip Bazovica 2 K., Kuš-čer Mijo Trst 3 K. — V Kanalu: gg. župnik Jare 2 K., A.„ P. M., H., L. po 1 K., tarokisti
2	K. 20 st., skupaj 9 K. 20 st. Okoličan nabral 2 K. f)G st. (Centi in turški brez vrednosti), Tre-ven Ivan žup. pri sv. Ivanu 4 K., Neimenovana v Ljubljaai 80 st. — Skupaj 148 K. 50 st. Prej izkazanih 403 K. 34 st., torej vse ukup 551 K. 90 st. Srčna hvala!	Blagajuištvo.
Nekaj posebnega. Pišejo nam: Izlet pevskega društva »Kolo« v Pobege obeta biti nekaj posebnega. Sodelujočih členov obojega spola se udeleži nad 70. Prijave zasebnikov oziroma podpornih členov se tako množe, da bode treba preskrbeti še novih vozov. (Dosedaj je najetih 0) Da ne bo potem, ko bo prepozno, nezadovoljnežev zaradi prostora, opozarjamo še enkrat, tla je rok opisovanja le tlo 19. t. in. in da se na pozneje
prijavljene ne bode oziralo, razun, akti preostane kako mesto na vozeh.
Ketlor še ni videl tega lepega tlela naše Istre, naj ne zamudi te prilike, za kar mu gotovo ne bo žal.
Dti Kižane se popeljemo. Tam nas bo pričakovala domača godba iz Pobegov in tamošnji prvaki. Po vsprejemu bomo korakali z godbo na čelu v Pobege, kjer se pripravlja pravo iznenađenje onim, ki ne poznajo tam. vrlih naših ljudi.
Odh od lin ob "2 in pol popoludne iz preti • Trgovske kavarne«, ulica Caserma.
Na veselo svidenje prihodnje nedeljo.
Od sv. Ivana nam pišejo: Ideja gledč zavarovalnice goveje živine vrlo napreduje. Vpisanih je že blizo 200 glav goveje živine. Ta teden predložijo tukajšnji rodoljubi vladi pravila v potrjenje. Kakor hitro bodo ista potrjena, skhčejo občni zbor. Da bi le Itil tudi vspeh tolik, kakoršno je zanimanje ! Upamti, tla bo svetoivanska zavarovalnica največa na Slovenskem. V to pomozi Bog!
Dopolnilno obdačenje sladkorja. Ode. k. finančnega ravnateljstva smo prijeli nastopni oglas:
Glasom priobčenja finančnega ministerstva se pričakuje, tla se ves sladkor iz repe, ki je že prešel v svobodni predmet, in sicer bodisi v čistem sodržaju, bodisi v oslatljenem blagu (tudi polovični tvorni izdelki), n. pr. v sladčicah, oslatljenem sadju, čokolati in drugem blagu, obstoječem deloma iz kakao, istntako tudi v likerju, ki ne bo porabljen dti 1. avgusta 1899., podvrže dopolnilnemu davku od 22. vinarjev za posamezni kilo.
Posamezne vrste blaga iz sladkorja, ki se imajo podvreči dopolnilnemu obdačenju, istotako tudi povprečni sodržaj na sladkorju, ki se vzame za podlago o odmeri dopolnilnega davka, se določijo naredbenim potom.
Kdor bo I. avgusta 1899 posedoval sladkorja ali gori omenjenega blaga, ki je podvrženo dopolnilnemu davku, bo dolžan prija vitji vse te predmete, in sicer posebe: koliko poseduje sladkorja, koliko sladčic, osladjenega satlja, čokolate in blaga, napravljenega iz kakao ter koliko likerja, in sicer negletle, ali bo hranil omenjeno blago v svojih lastnih ali tujih prostorih; nadalje bo dolžan prijaviti pismeno v dveh izvodih tudi kraj in hranilne prostore v roku od 1. dti vštevši 3. avgusta 1899.
Blagti se bo moralo prijaviti na posebnih obrazcih in sicer vselej v onem oddelku finančne straže, v katerega delokrogu bo hranilni prostor sladkorja, odnosno osladjenega blaga.
Obrazci za prijavo se bodo razdajali pravočasno brezplačno na pristojnem oddelku finančne straže in na o. kr. finančnem uradu v Trstu.
Akti bi se prijava dne I. avgusta 1899 po-sedovauega sladkorja ali gori omenjenega osfadje-nega blaga opustila, ali ko bi bila dejanska množina za f> odstotkov veča od prijavljene, se naloži kazen v obsegu četvernega do osmernega zneska prikrajšanega ali prikrajšanju izpostavljenega dopolnilnega davka.
Dasi stopi ta odredba v veljavo še le z dnem objave dotične cesarske naredbe, odnosno izvršilnega predpisa, ki ima še le iziti, se vendar že sedaj opominja vsakdo, ki poseduje sladkorja iz repe ali gori omenjenega osladjenega blaga, v njega lastno korist na dolžnost, tla omenjene predmete prijavi pravočasno.
Postna vest. Vsled odloka tule. e. kr. poštnega ravnateljstva od dne H. t. m. št. 2(5454 so se izločili iz poštnega okraja Ljubljana ter priklopili pošti v Viču sledeči kraji: Glince, Brezovica, Potl-lukovioa, Dragomer, Plešivica, notranje in vnanje Gorioe. —
Štajerski novičar. Dne 9. t. m. je bil na Vranskem dobro obiskan shod političnega društva »Naprej«. — Istega dne se je vršila v Hajdini pri Ptuju Ciril-Metodova slavnost, ki seje sijajno obnesla. Vrli Celjani so prižgali na čast sv. Cirilu in Metod ti na višinah okoli mesta mogočno kresove. Katerega dne bodemo pa odslej častili naša blagovestnika ? — Tudi pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah in povsod drugod po našem zelenem Stajarju so dostojno slavili praznik naših apostolov. — V Polzeli v Savinjski tlolini so ustauovli dne 9. t. m. »Katoliško bralno društvo«. Živio! Na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je položilo zrelostni izpit učenk. Štiri so ga naredile z odliko, dve ga morati ponavljati. Nov
sovražnik trte, siva gniloba, so j«- pritihotapila iz Severne Amerike, (»liva se nareja na jagodah, katero p»»."usi viuši. Sredstvo proti temu sovražniku še ni znano. — Hranilnica in posojilnica v I areni ni sačne |M>slovati dne 2.'». t. m. Ista je ustanovljena po Itaifteisonovem zistemn. Pri sv. .federti nad Laškim trgom sta se dne t. m. poročila HO-letni Jakob Sivee in 04-letna Terezija Dobovšek. 144 let ukupno in jima klije ljubezni cvet. Srečna ona !
Luiro* — spanjska \as! Naš vselej in po v sod i dobro obveščeni »Pieeolo« je prinesel v včerajšnji večerni izdaji pod naslovom »La malvi-venza in Spagna. I na villa nssalita« brzojavko iz Lugosa od dno 15. t. m., v kateri pripoveduje, kako so prošlo noč razbojniki napali hišo notarja Biszana in kuko je notar se svojo družino pregnal streljanjem roparsko druhal. - Čudno se nam zdi, da je g. Mavcrju, ki jo baje pri romal k nam iz ogerske pusto, južno-ogersko mesto Lugos v Krasstfszoreniski veliki županiji - španjska vas!
Lloy<lov paril i k »Bolicillia «, ki se je nahajal od srede v karanteni pri sv. Jerneju, je dobil v soboto popoltidne »libero pratico« ter se je podal v svobodno luko. Na krovu je bilo več visokih turških dostojanstvenikov.
Dražbe premičnin. V torek, dne 1H. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbo premičnin r v ulici Solitario št. 2<>, motor in stroj; v ulici Aequedotto št. 1, hišna oprava; v ulici Beeeherie št. 0, hišna oprava; v ulici Riborgo št. KI, hišna oprava.
ToČa je uničila dne 10. t. m. malone vse pridelke v lepi in rodovitni Vipavski dolini, zlasti pa v smeri od Podrage proti Gradišču.
»nadllP smrti jo umrl v soboto jutro tuk. zidarski mojster Jakob Velikonja v ulici S. Mareo. Truplo so spravili v mrtvašnico pri S. J listu.
Ponesrečila je v soboto jutro K-letna Ljudmila Anglovič v Hojami. Deklica je stopila na neki zid, da si natrga murv z bližnjega drevesa. O tem je spodrsnila ter pala tako nesrečno, da si je razbila glavo.
Velikansko tatvino je skušal izvršiti neki nepoznan lopov v javnih skladiščih. Včeraj ob (i. uri popoludne so opazili, kako je neki eleganten človek s ključem odprl glavna vrata do rečenih magazinov. Hoteli so za njim, toda vrata so bila zaprta od znotraj. Opozorili so redarstveni inspektorat v svobodni Inki. Redarji so hoteli odpreti s ključem, toda ni šlo, ker je bil tudi od znotraj utaknjen ključ. Potem so ulomili vrata. Vstopili so v urad za došlo blago. Tu so videli, kako so ležali na tleh železen drog in razni vetrihi, s katerimi je hotel lopov odpreti blagajno, v kateri je bilo 87.000 gld. Ko je čul tat, da ga zasledujejo, je zlx>žal v prvo nadstropje, kjer je odprl neko okno in se spustil skozi isto doli na tla po vincu, ki je pod oknom. O drznem tatu ni nikake "sledi.
FiOterijske številke, izžrebane dne 15. t. m.: Trst	0 01 73 4.H 15
Lino	1 HH C 69 '22
mirno zaspal. Truplo so spravili v carsko palačo ; kraj, kjer je umrl, pa so ogradili.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljeva „Trgovske-ohrtne reirMrovaiie zadruge v (Joriel" z neomejenim jamstvom, za opravilni me«ee junij l*'.''.*.
1.	število zadružnikov dne 1. junija 1^1»!'	13»>s Naraslo tekom meneča za	Iti Padlo tekom tue«eca za	t Število zadružnikov dne I. julija lHtlU.	je znašalo 1.12.'!
2.	Število deležev dne 1. junija	241t> Priraslo deležev tekom meseca
Odpadlo „ „	1
Število deležev dne 1. julija je znašalo	2457
:i. Svota vplačanih deležev do 1. junija kron	117411» Hn
tekom meseca	.. 10551-il4
., izplačanih ., „	., »iS.—
Svota vplačanih deležev dne 1. julija	kron 157!HKt :t2
Svota podpisanih deležev po .'MW> gld.	kron 7d7lOO—
4. Predujmov je bilo izplačanih 1. junija	kron 41748-44
Priraslo tekom meseca	.. 22.'51l!-—
Odplačalo „	„___14417 72
Stanje predujmov dne 1. julija
kron 425liti<.-72 2Hto-J.it:) 23701S
5. Dopolnilni zaklad zna-al je 1. junija kron Tekom meneča doplačalo se je Stanje dopolnilnega zaklada d m1. 1 julija kron 2S77IH1 tj. Do koncu meseca prosilo je 1014 prosite-
ljev za predujme v znesku	kron 7K427.T20
Dovolilo se«je v znesku	., 5&O418.10
Izplačalo. .. znašale ko 1. junija kron	51d8!»8.Mt;
7. Hranilne vloge	.. 20Sf)2H7
Vložilo se je tekom mesecu	.. 54110'S(>
Izplačalo	„	1'2t;i2-—
Stanje hranilnih vlog dne 1. julija kron 251.'KM.<>4 v 17"2 knjižicah povprek po 14H1 kron 5S vin. S. Gotovine v blagajnici 1. junija in pri
poštni hranilnici	kron 7580-.%
Svota prejemkov tekom meseca in pri
postni hranilnici	1241217N
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici	., 109848-93
Saldo v blagajnici dne 1. julija in pri poštni hranilnici	kron "21858-21
9. De urnega prometa blagajnice od dne
1. junija do dne 1. julija	kron 24154H.07
Rezervni zakhul .'»10 k.r — vin
Hranilne vloge olvrestujejo se po 41„"„. Lastna glavnica v podpisanih deležih	157K03.32
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah	2fil391*!>4
Razmerje Iti: 25.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestu jejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsiiki ponedeljek ob Jesti tiri zvečer.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
i sojain si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnieo r. mnogobrojnom povsem novim blagom po brc/konkurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane............po 15 nvć.
Tini perkal za srajce............„ 24 „
Oxford, barve garantirane........ 19 „
Francoski sateni............2« „
Piquet, barvan it I /\ •i,c!c>'ia......2H „
Perkalin za podloge vseh barvah.......K) „
Blago močno za podloge vseh barvah ... .,15 „ Blago za ienaks obleke dvojna šiirina od 2;l nve. naprej
„ .. možke obleke iirinu 150e». „ 90 Alpagasčr nI za. ženske obleke velik.
izbor........• . . . „ 50 „
Kotenina...........„13	„
„ bela.......... 21 „
Navidezno platno........,15	„
Platno čisto laneno.......„22 „ „
,, ., „ za rjtdie dvojna širina ., 45	r
MuAolln bel prve vrste......„Iti „ „
ChifTon za srajce.........,18
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane...........„90 „ „
Srajce za gospe ........... 5<>
Moderci, zadnji kroj.........HO • „
J*" Velik izbor trakov, 61pk, bordnr, vezenj, svile ln različnih garnitur ter vseh drobnarij za livilje in modistinje. — Vaprejemajo se narofibe moikih oblek po meri ln najnižjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
Osmico
o<I]ni jp Kristijan Liikšu na Prospku v ihmIcIJo <Iiip 14). t. m. Topil bode svoj izvrstni pridelek „Rerzitiiilii".
Različne vesti.
Ponarejeno vino v bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu. Oblastim je prišlo do znanja, da bolniki v rečeni bolnišnici morajo piti — ponarejena vina. Jeden cel dan je komisija preiskavala vina in je došla do žalostnega rezultata, da je ves hram bolnišnice polu ponarejenega vina. Komisija je odredila, tla so 100 hektolitrov tega -- vina preme-nili v kis, a 23 hektolitrov najslabše ponarejenega vina so izpustili v kanal.
Morda je še kje drugje kaka bolnišnica, kjer bi bilo dobro, tla bi kaka oblast vrgla oko na živila, ki jih morajo uživati bolniki.
0 smrti volikega kneza carjevića Jurija poročajo iz Petrograda dne 15. t. m.: Dno ifS. junija (st. kol.) se je pokojni carjevič vozil na svojem kolesu, motorju na beneiu, na izprehod iz Abbas-Tumana. Ko seje vozil okolo dve vrsti jako hitro, se jo obrnil proti stanovanju. Neka kmetica, ki je šla po poti, je videla, da je carjevič začel naenkrat voziti počasi, ter bljuvali kri. Potem je ustavil ter izstopil s kolesa. Toliko tla ni padel. Kmetica je prihitela ter vprašala: »Kaj vam je ?» «Xič», je odgovoril veliki knez. Kmetica mu je ponudila vode, katero je oarjeviČ hvaležno sprejel. Potem mu je pomagala, da je legel na zemljo, kjer je
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 17. Ministerski predsednik grot'Thun, ki je bil šel v KvušiČ, obiskat svojega bolnega brata, se je zopet povrnil na Dunaj. Minister za trgovino baron di Dipauli je odpotoval v Pariz.
I> u u a,f 17. Minolo noč so so demonstracije pioti Cehom nadaljevale. Kakih H00 dijakov se je zbralo v gostilni Stahleuer, kjer so pevali ->Die \Vaoht am Rhein«. Na poziv policijskega komisarja, naj ne izzivljajo izgredov, so »lijaki zapustili lokal, a so dernonstrovali na ulici. Redarji so jih razgnali.
Vest, tla je bil predvčerajšnjem več Sokolov težko ranjenih, ni resnična. Ranjenih je bilo5, toda lahko, tako, tla so se mogli udeležiti slavnosti.
Opava 10. V moravski Ostrooi je bil predpoludne shod z dnevnim redom : protest proti po-draževanju živil. Po zborovanju so udeležniki priredili demonstracijo v notranjem mestu. Razpršili so jih orožniki in redarji. 10 demonstrantov so zaprli. Mir se ni kalil dalje.
Pet l'o g rad H5. Vojaški pooblaščenec avstro-l ogerski FML. Klepsoh je bil včeraj od carja Nikolaja vsprejet v uvdijenci.
Madrid 15. »Liberal« je bil prinesel vest, da so o sestavljanju bilance severnih železnic zasledili, da primanjkuje svota 2,750.000 pezet in da se je vsled tega uvedla sodna preiskava. Večerni listi pa oporekajo tej vesti.
Pariz 17. Ouesnev do Reanrepaire izjavlja, da ima v roki izjavo neke osebe, ki'želi biti zaslišana na sodišču v Rennesu. Ta oseba trdi, tla je bil Drcvfus že pred letom 1SD4. ogleduh na korist neki vnanji vlasti.
LoimIoii 17. »Times« javljajo iz Tokio: Revidirane pogodbe, glasom katerih se Japonska otvarja vsem narodom zapadu, so stopile danes v veljavo.
FJLIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
al Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brcsttije:
Vrednostne papirje:
po "ž V O proti 5 dnevni odpovedi
•• - H 9 ti * *	•«	^ ti
.. ."i1 „ ., 4 mesečni
u s
.. *" 'i o U ° »	11
.. :la M" „ .. 1 letni ., * Napoleone:
po 2 °„ proti 20 dnevni odpovedi
-	^ o on ii
-	* o ;i 0
40
:) mesečni ti
Tako obrestovanjc pisem o nplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
h) Za giro-conto (laje 2a4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a chetpie; za veCe zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - corrcntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, meujiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
„A GRICOL"
Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri tu k. poljed oljski ti r li ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna tire- .
vesti in zelenjatl. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o 1., na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Iilmltanea Itv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1U, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosso; Cumar, \ria Belve-dere; Jellersitz. Barriera vecchia; Mlzzan, San tiia-como; Ongaro, Via dell'Orologio; Petrone, Via (tiulia jn Cumar, Opčina.