k.- W ' J v • i m ■ m « 'J "-1" ' ip' ^WÏ ^ ^ ¿m ■ :J. -i * .- ' ¿ / r f ^/A?' k v. ■j ¿ I) k yjt&sM&tâ m ' i ' j S fv Í- > ; k - H; K - 'K >':; ¿ , k" 1 ' : 3- I vija Ol . p" Uvodnik 2 l&pitariev ^ Al A A številka 4, junij 2019 Država H Uvodnik . Mesec junij je vedno nekoliko prazničen mesec. Otroci, pa tudi starši se veselimo, ker se zaključuje šolsko leto, da bo končno nastopilo nekaj mirnih dni, neobremenjenih s šolskimi skrbmi, popoldanskimi dejavnostmi, ko bomo lahko otroke malo bolj zaposlili tudi pri domačih aktivnostih in jih naučili kaj pametnega za življenje, ne le opazovali, kako se bodo njihove glave polnile s podatki in marsikdaj nikoli pozneje uporabljenimi znanji. Saj vem, vedno neizpete zgodbe o količini učne snovi, ki jo je treba spraviti v te dostikrat nezain-teresirane glave. Sama pravim, kar je treba, ni težko, čeprav pri sebi vem, da je. Učenci devetih razredov so večinoma že brez skrbi, njihova nadaljnja pot na srednji šoli oziroma gimnaziji je določena, nekaj vtisov o njihovem šolanju v OŠ Vodice boste lahko prebrali tudi v tokratni številki Kopitarjevega glasa. Preberite tudi intervju s pomočnico ravnateljice Cilko Marenče, ki je kritična predvsem do staršev, ki so preveč pokroviteljski do svojih otrok, ki jim tudi na predmetni stopnji pripravljajo šolsko torbo in pregledujejo domače naloge. Od teh otrok bomo težko pričakovali, da bodo prevzeli nase odgovornosti, ki jih s seboj prinaša življenje, tega bi se morali starši zavedati. Tako pa tudi danes slišimo od različnih delodajalcev, da jih za razgovor za službo kličejo starši, in od zdravnikov, da jih kličejo zaskrbljeni starši trideset ali štirideset let starih »otrok«, ki imajo visoko vročino in si ne znajo sami pomagati. Za nami so tudi evropske volitve. Vsake volitve so preizkus za volivca in za kandidata. Za marsikoga grenka izkušnja, saj ni lahko dobiti dovolj podpore za izvolitev, ampak demokracija je demokracija. Prisotna je tudi v občinskem svetu, ne le v Državnem zboru in Evropskem parlamentu, in da ni hec dobiti večino in premakniti zadeve naprej, okuša v tem mandatu tudi župan. Voditi občino z veliko večino v občinskem svetu je preprosto, v sedanji sestavi pa terja ta vloga tudi mojstrstvo pri argumentiranju in prepričevanju. Za dobro vseh nas! Pa čestitke ob dnevu državnosti! Vse dobro! tanja dominko Odgovorna urednica Občinski svet Občinska uprava poroča Osrednji članek Intervju Društveni utrip Dogodki Koristno Obvestila 2 3 6 12 14 16 20 24 25 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: Janez Hočevar Tisk: Kubelj d. o. o. Datum natisa: junij 2019 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. 9 OBČIN« VODICE Redna seja Občinskega sveta številka 4, junij 2019 kopitarjev GLAS 3 6. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice f helena čerin Občinski svet Občine Vodice je na aprilski seji za urednico občinskega glasila Kopitarjev glas potrdil Tanjo Dominko, ki je tako nasledila Natalijo Rus. Rusovi je februarja potekel mandat, ob ponovni kandidaturi pa ni prejela zadostne podpore občinskih svetnikov. Svetniki so potrdili tudi članice uredniškega odbora: Moniko Kubelj, Anjo Batistič in Heleno Čerin ter predlagali imenovanje še četrte članice, Natalije Golob, na naslednji seji občinskega sveta. Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep, s katerim so odlok o javnem občinskem glasilu uskladili z zakonom o medijih in določili, da je po novem mandatna doba urednika šest mesecev daljša od mandatne dobe občinskega sveta. Uradno glasilo Občine Vodice, v katerem se objavljajo občinski predpisi in drugi akti, ki je do zdaj izhajalo praviloma kot priloga občinskemu glasilu v tiskani obliki, bo odslej izhajalo le v elektronski obliki. Feliks Strehar, komandir Policijske postaje Medvode, je ocenil varnostne razmere v občini Vodice v preteklem letu kot dobre. Zmanjšalo se je število kršitev s področja javnega reda in miru, povečal se je nadzor prometne varnosti, največja težava še vedno ostajajo vlomi v stanovanjske objekte, za katere je Strehar dejal, da jim bodo v prihodnje namenjali največ pozornosti. V razpravi je občinski svetnik Tilen Jeraj Streharju predlagal tehtanje tovornih vozil na Kamniški cesti, An- ton Kokalj pa je vprašal, kakšne so možnosti, da bi se prepovedal tovorni tranzitni promet po Kamniški cesti. Kokalj je dal tudi pobudo za izvajanje nadzora nad prometom gorskih kolesarjev na gozdnih poteh v občini Vodice. Franci Beribak iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva je poročal o delu v letu 2018. Poudaril je, da je bilo podanih prijav o kršitvah znatno več kot v preteklih letih. Zaradi številnih prekoračitev hitrosti so prispeli tudi predlogi za postavitev še več stacionarnih radarjev v občini Vodice. Občinski svetnik Anton Kosec je v razpravi dejal, da je Medobčinski inšpektorat in redarstvo primer dobrega dela skupne občinske uprave, ki pripomore k racionalizaciji poslovanja občine, nato pa Beribaku postavil vprašanja: o nedovoljeni gradnji enostavnih objektov, o nedovoljenem oglaševanju in o ukrepih za izboljšanje prometne varnosti v občini. Jože Gregorič iz Javnega podjetja VO-KA Snaga je predstavil letni program ravnanja s komunalnimi odpadki in letni program za obvla-do vanje kakovosti poslovanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Gregorič je občinske svetnike seznanil s podatkom, da je zbranih odpadkov vedno več, kar pripisuje splošni gospodarski rasti. Povečuje se tudi delež ločeno zbranih odpadkov in obisk začasnega zbirnega centra v Vodicah. Gradivo s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja pri izvajanju obvezne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 9 OBČINA VODICE je bilo v javni obravnavi občine, vendar nanj ni bilo nobenih pripomb. Na regijskem centru za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju imajo tudi dneve odprtih vrat in vodene oglede. V razpravi o ravnanju s komunalnimi odpadki so občinski svetniki Jožetu Gregoriču postavili vrsto vprašanj o odlaganju odpadkov in o povišanju cen storitev. Milan Čebulj je predstavil problem PVC folije, ki se uporablja v kmetijstvu. Občinski svetniki so zavzeli stališče, da jim VO-KA Snaga, pripravi pisni odgovor o možnostih namestitve zabojnika za ločeno zbiranje PVC folije na začasnem zbirnem centru v Vodicah z oceno stroškov. Občinski svet je soglasno sprejel tudi sklep o oblikovanju 15 oddelkov v Vrtcu Škratek Svit v šolskem letu 2019/2020. Potrdili so zaključni račun Občine Vodice za leto 2018. Župan Aco Franc Šuštar je občinskim svetnikom pojasnil, da je prišlo do odstopanj med načrtovanimi in realiziranimi prihodki in odhodki zaradi nepredvidenih del pri povezovalnem kanalu C0, zaradi spremenjene dinamike investicij, zaradi zamika pri pridobivanju nepovratnih sredstev, zaradi pozno prejetih odločb o sofinanciranju ter zamiku plačil v leto 2019. Občinski svet se je seznanil še s poročilom o realizaciji načrta s stvarnim premoženjem Občine Vodice in s poročilom o porabi sredstev organizatorjev volilne kampanje na lokalnih volitvah 2018. Zapisnik seje Občinskega sveta lahko preberete na spletni strani Občine Vodice: www.vodice.si. OIČINA VODICI Redna seja Občinskega sveta 7. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice OBČINA VODICE # tanja dominko Občinski svet se je v torek, 28. maja 2019, sestal na 7. redni seji. Zapletlo se je že pri potrditvi dnevnega reda, saj je svetnik Anton Kosec, LNK, predlagal umik točke s spremembami Odloka o občinskem prostorskem načrtu, in sicer z utemeljitvijo, da se je odlok od prve obravnave vsebinsko precej spremenil, sprememb pa ni obravnaval pristojni odbor, Odbor za komunalo in urejanje prostora. Vnela se je razprava, da ob tako pomembni točki mesec ali dva zamika ne pomenita bistvene razlike, medtem ko so nekateri drugi svetniki opozarjali, da se s spremembami prostorskega načrta odlaša že predolgo. Navsezadnje je bil predlog o umiku te točke z dnevnega reda sprejet, kar pomeni, da se bo obravnaval na eni od prihodnjih sej. V nadaljevanju so prešli na letno poročilo župana o delu občine v letu 2018. Župan Aco Franc Šuštar je ocenil, da so bili v preteklem letu doseženi vsi zastavljeni cilji na področju tekočega poslovanja, socialnega varstva in investicij. »Trudili smo se, da smo z viri ravnali skrbno, ceste se obnavljajo, tudi tiste, ki se še niso, bodo prišle na vrsto, ko bo dovolj virov.« Zahvalil se je zaposlenim v zdravstvu, šolstvu, pa-tronažni službi za opravljeno delo, pohvalil delo društev in njihovih članov ter dejal, da puščajo poseben pečat in dajejo identiteto občini. Župan se zaveda, da je že minilo pol leta, kar otežuje izvedbo načrtov, a upa, da se bo vse uspešno razrešilo. Tilna Jeraja, NSi, je zanimalo, kako bo s podžupanom, župan mu je odgovoril, da pogovori na to temo potekajo. Na vprašanje Jeraja o gospodarski viziji in razvoju občine pa je dejal, da je bila pravzaprav zavrnjena z zavrnitvijo prostorskega načrta. Na vprašanje, povezano z dokončno izgradnjo kanalizacije, pa je pojasnil, da bo zgrajena do leta 2023. Maja Drešar in dr. Jože Podgoršek sta delo župana pohvalila. Svetniki so nato prešli na obravnavo letnega poročila javnega podjetja Komunala Vodice, d. o. o., za leto 2018, ki ga je predhodno že potrdil nadzorni svet družbe, naloga svetnikov pa je, da se z njim le seznani. Direktor podjetja Miha Bergant je ob tej točki pojasnil, da je v lanskem letu razlika med prihodki in odhodki znašala 881 evrov v prid prihodkov, za katere se predlaga, da se skupaj z dobičkom iz leta 2017 v višini dobrih 30.000 evrov, ohrani kot nerazporejen dobiček zaradi morebitnih nepredvidenih stroškov, bodisi na področju okvar na javnih sistemih ali drugih aktivnosti. Antona Kosca, LNK, je zanimalo, koliko je bilo v lanskem letu zamenjanih azbestnih cevi in kdaj bodo te v celoti zamenjane. Bergant je pojasnil, da je v občini ostalo še približno 7.000 metrov azbestnih cevi, ki se bodo obnavljale postopoma, upa, da v prihodnjih štirih do petih letih. V letošnjem letu se bo denimo pričelo z obnovo vodovodne trase od Polja do Skaručne v skupni dolžini 1.700 metrov. Azbestne cevi so še vedno v naselju Vodice, in sicer na Brniški cesti ter ulicah Na Dole in Pot na Črno. Prav tako je poudaril, da so vodne izgube zmanjšali za Redna seja Občinskega sveta številka 4, junij 2019 kopitarjev GLAS 5 četrtino, kar so pohvalno ocenili različni svetniki. Tudi sicer je Ber-gant poudaril, da storitve opravljajo na visoki ravni in da so deležni številnih pohval občanov. Pri točki o potrditvi cen storitve oskrbe s pitno vodo pa se je seja najbolj zavlekla. Uvodno obrazložitev je podal direktor Komunale Vodice Miha Bergant, dodatna pojasnila je posredovala Katarina Tavčar. Kot sta navedla, se ukinja subvencija za storitev in omrežnino, bo pa vseeno cena na položnici za vodo s 1. julijem 2019 višja za evro in pol. Svetnika dr. Jožeta Podgorška, LNK, je zmotilo, da se cena dviguje pri vseh za enak znesek, bo pa pri tistih, ki imajo malo čistilno napravo, dvig znašal 7 odstotkov, pri tistih, ki so priključeni na kanalizacijo, pa bo dvig znašal 3 odstotke. Pogreša pravo sporočilo občanom, ki tako ne bodo imeli občutka, da je ekološko primerna čistilna naprava prava izbira. Tudi Antona Kosca je zanimalo, ali je možna subvencija za omrežnino zgolj za uporabnike malih čistilnih naprav. Tavčarjeva je pojasnila, da metodologija izračuna cen tega ne omogoča. V razpravo se je vključil tudi župan Aco Franc Šuštar in pojasnil, da se subvencija ukinja, da bodo ti viri na voljo za druge stvari, kot je zamenjava azbestnih cevi. Dejal je, da je cena za vodo za uporabnike z greznicami ena najnižjih, le cena omrežnine je nekoliko višja kot v sosednjih občinah. Bodo pa na občini v prihodnje razmislili, ali je na voljo kak drug način za subvencioniranje malih čistilnih naprav. Na koncu je bil sklep, da se cena potrdi, a ga je od prisotnih 15 članov podprlo 11, drugi so se vzdržali. Občinski svetniki so v nadaljevanju potrdili tudi program dela nadzornega odbora občine za leto 2019, ki ga je predstavila Mojca Ločniškar. Načrtuje se med drugim nadzor nad smotrnostjo ravnanja s kulturnimi spomeniki, nadzor nad smotrnostjo porabe sredstev za organizacijo občinskih prireditev in promocijo občine, nadzor nad smotrnostjo porabe proračunskih sredstev za zagotavljanje opreme enotam Vrtca Škratek Svet in nadzor poslovanja PGD Polje. Slednjega bi morali že opraviti, a niso bili na voljo vsi dokumenti, zdaj so to uredili. Rado Čuk je prisotne v nadaljevanju seznanil z zajetnim programom kulture občine Vodice za obdobje do leta 2022. Kot je dejal, spodbujanje kulture prispeva k inovativnosti, spodbuja umetniško izražanje in enakopravno dostopnost prebivalcev do nje. Omenil je, da je na območju občine delovalo 22 kulturnih delavcev, na vrhu med njimi je Jernej Kopitar, ki je lahko dobra stična točka za številne možnosti mednarodnega sodelovanja. Gradivo so obravnavali v prvi obravnavi, večinoma so ga svetniki pohvalili, a so vseeno še imeli nekaj manjših pripomb, ki jih bodo upoštevali do naslednje obravnave. Sicer je bil dokument sprejet soglasno, prav tako tudi Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2023, ki so ga potrdili brez razprave. Brez te pa ni šlo pri točki o razporeditvi presežka prihodkov v javnem zavodu Osnovna šola Vodice. Občina namreč načrtuje v Osnovni šoli v Utiku urediti dodatno učilnico za 4. razred v pritličju, v prostorih nekdanje trgovine. Za to bo namenila dobrih 10.000 evrov, pre- ostalih dobrih 7.000, kolikor znaša presežek OŠ Vodice, pa bo porabila za nakup plinskega kotla v šoli v Utiku. Svetnik Anton Kokalj je izrazil pomislek, da namestitev vrtca v zgornjem nadstropju ni primerna in da bi bilo bolj smotrno seliti vrtec v pritličje, zgoraj pa urediti šolske prostore, strinjala se je tudi Margareta Barle, LNK, toda župan Aco Franc Šuštar je pojasnil, da v tako kratkem času to ni možna rešitev, saj je treba izvesti investicijo z javnim razpisom, čas počitnic pa bo prekratek za tako obsežna dela, ki bi poleg vsega terjala tudi več denarja. Zagotovil je, da bo občina v prihodnje razmišljala v to smer. Sklep o prerazporeditvi sredstev je podprlo 13 svetnikov, eden se je vzdržal. Občina Vodice v prihodnje uvaja tudi nov instrument, ki ga predvideva že prenovljeni zakon o graditvi objektov. Kot je pojasnila Tatjana Resman iz občinske uprave, gre za postopek lokacijske preveritve, s katerim se za namen izvajanja gradenj prilagodi in določi natančna velikost in oblika območja stavbnih zemljišč, dopušča pa se tudi individualno odstopanje od predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, poleg tega omogoča tudi začasno rabo prostora. Za tovrstno preveritev bo treba plačati 2.000 oziroma 2.500 evrov, kar bi po besedah Resmanove pomenilo namenski vir za občinske naloge na področju urejanja prostora. Kokalj je menil, da je znesek previsok, Kosec pa, da vse ne more biti zastonj in izrazil upanje, da bodo vendarle gradbeni postopki tekli hitreje. Rešitev je podprlo 12 občinskih svetnikov, eden je glasoval proti. Sejo so svetniki po dobrih štirih urah zaključili. OIČINA VODICI Občinska uprava sporoča Država v oceh občinskih svetnikov f tanja dominko Petindvajsetega junija se bomo spomnili dne, ko je Slovenija uradno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Da smo dobili svojo lastno državo, še zdaleč ni bilo samoumevno. Zanjo so se trudili člani osamosvojitvene vlade. Kot je zapisala naša nekdanja občanka dr. Rosvita Pesek v knjigi Osamosvojitvena vlada, »Slovenci tega dosežka še nismo ponotranjili, člani Peterletove osamosvojitvene vlade pa ga tudi niso dovolj osmislili, da bi danes znali razširiti roke in preprosto reči: Bil sem zraven, ko se je delala država, prispeval sem svoj delež, in to je največ, kar sem kot pripadnik politične elite lahko naredil za svoj narod«. Tega, česar ne znamo ovrednotiti, počastiti in povzdigniti danes, bodo morale po prepričanju Peskove narediti generacije za nami. Dejstvo je, da so šteli dnevi, ure in minute, da je bilo vse pravočasno nared. Ustavne simbole - grb in zastavo - so delegati v tedanji skupščini sprejeli šele na predvečer osamosvojitve, spomnimo se tudi razhajanj pri tem, kako sploh praznovati osamosvojitev, s posaditvijo lipe ali brez nje, z blagoslovom nadškofa Alojzija Šuštarja ali brez njega. Tudi ugasnjenega mikrofona ne bomo zlepa pozabili. A ob vsem tem nam ostane najveličastnejši spomin, samostojna država Slovenija. K razmisleku o pomenu lastne države in prazniku državnosti sem povabila občinske svetnike in svetnice, nekaj se jih je vabilu tudi odzvalo. Tilen Jeraj, NSi: »Kot narod moramo ohraniti slovensko kulturo in vrednote. Ne smemo pustiti, da Slovenijo uničijo sebični ljudje. Cilj moderne Slovenije je bil »Nova Švica«. Morda ta cilj še vedno dosežemo. Podeželske skupnosti »pametne vasi« so ključ do tega. Dobra država je kot zdravo drevo, začne se z zdravimi koreninami!« Jaka Šimnovec, SDS: Država zame predstavlja identiteto, varnost in urejeno okolje, v katerem uživamo vsakdan. Kljub razprtijam, ki so plod zgodovine in nudijo politično korist posameznikom, predstavljata država in občutek pripadnosti to moč, ki presega razdvojenost. To se najlepše pokaže zunaj varnega zavetja doma. Denimo na nemških avtocestah, kjer se ti stoži pri srcu, ko pomahaš vozniku tovornjaka z napisom »Slovenija, moja dežela« ali »I Feel Slovenia«, in na športnih tekmah ob izvrstnih uvrstitvah naših junakov, tudi sovaščanov. Tu nas ne zanima, kdo je »naš« ali »vaš«. To lepo poglavje se je zame začelo s čarobnim poletnim večerom in otroško igro ob kresu na Selu 26. junija 1991, kjer so vsega starega naveličani občani obeležili osamosvojitev s simbolno zasaditvijo lipe - ki nam je še danes v ponos. Naslednje jutro so ti fantje in očetje morali braniti to odločitev in željo po neodvisni - državi. Milan Čebulj, NSi: Država mi pomeni domovino, kjer lahko govorim svoj jezik, svobodno izražam svoje mišljenje. Naši generaciji se zdi to samoumevno, zato se mi zdi, da to premalo cenimo. Upam, da ohranimo svobodno domovino tudi našim zanamcem. Vsi skupaj se moramo potruditi, da bomo lahko ponosni na našo domovino Slovenijo. Ko je nastajala naša država, sem bil še osnovnošolec, pričakovanja so bila takrat velika, v realnosti pa živimo danes! Želim vam lep praznik, dan državnosti. Anton Kokalj, NSi: Država Slovenija je pred slabimi 30 leti pomenila predvsem konec diktature. »Država je zaradi ljudi in ne ljudje zaradi države« je bilo vodilo pri političnem delu največjega ljudskega politika v zgodovini slovenskega naroda. Živel je pred komunizmom. Na mnogih področjih je brez nasilja vzpostavil visok nivo socialne pravičnosti. Imamo dober zgled. Država je takšna, kakršni smo državljani. Upam, da nam bo uspelo oblikovali državo, na katero bomo ponosni in se bomo zanjo pripravljeni tudi izpostaviti. Za začetek bi bilo lepo vsaj ob praznikih, ki Slovence povezujejo, izobesiti zastavo. Občinska uprava poroča številka 4, junij 2019 kopitarjev GLAS 7 Izvajanje agromelioracijskih del na komasacijskem območju Vodice Agromelioracijska dela na komasacijskem območju Vodice se zaključujejo občinska uprava občine vodice o arhiv občine vodice Agromelioracijska dela na komasacijskem območju Vodice, ki so se začela izvajati decembra 2018, se počasi zaključujejo. Izvedba del je potekala dokaj nemoteno, je pa zaključek nekoliko podaljšalo slabo vreme maja letos. V preteklih mesecih so bila izvedena dela za gradnjo večine novih poljskih poti (oznaka INP), razgradnjo starih poti (oznaka RSP), krčitev grmovja in dreves (oznaka KGD) ter čiščenje obstoječih (oznaka OJO) in gradnjo novih jarkov za odvodnjavanje (oznaka IJO). Izvedeni so bili trije cestni priključki poljskih poti na regionalno cesto Vodice-Skaručna, izvajala pa so se tudi dela v zvezi z nasipava-njem (oznaka NRZ) v severovzhodnem delu komasacijskega območja. Lokacija navedenih del je razvidna na pregledni karti agromelioracijskega območja, ki je skupaj z drugimi informacijami o projektu objavljena na občinski spletni strani. Po »vremenskem« premoru v maju se tako junija izvajajo predvsem zaključna dela pri gradnji novih poljskih poti, ki zajemajo utrditev in nasutje končnega nasipnega materiala. V zaključni fazi se bodo tudi dokončala dela v zvezi z nasipa-vanjem. Za izvedbo agromelioracijskih del so bila na podlagi odločbe Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrena sredstva iz Programa razvoja podeželja 20142020 v skupni višini 264.600,90 EUR. Občina bo podala zahtevek za pridobitev sredstev takoj po zaključku del, izplačilo pa pričakujemo v tem letu. Agromelioracijska dela so se izvajala na skupni površini pribl. 5 ha. Zgrajene so bile nove poljske poti v skupni dolžini pribl. 9 km, krčitev grmovja in dreves na površini pribl. 2.000 m2, odstranjena je bila stara poljska pot v dolžini 216 m2, obnovili so se trije obstoječi jarki za odvodnjavanje (OJO) v dolžini 968 m in zgradili novi trije jarki za odvodnjavanje v dolžini 374 m. Nasipavanje rodovitne zemlje se je izvedlo na površini 1 ha. Izvedena agromelioracijska dela predstavljajo zaključek komasacije, saj se z njimi zagotavlja ustrezna uporaba in dostop do zemljišč, ki so se oblikovala v postopku komasacije. Gre za zaključek projekta, ki se je začel v letu 2012 in v katerega je bilo vloženo veliko truda, še posebej s strani projektantov in izvajalcev geodetskih del. Vzpostavitev novih parcel v postopku komasacije je namreč terjala veliko usklajevanj zahtev in pripomb 266 lastnikov zemljišč na komasacijskem območju Vodice. Ob tem pa gre zahvala tudi vsem lastnikom, ki so podali soglasja k postopku komasacije in agromelioracije ter tako omogočili izvedbo postopkov. Ob izgradnji novih poljskih poti se je na terenu izkazalo, da nove poti v precejšnji meri uporabljajo tudi kolesarji in pešci, kar ni problematično. V prvi vrsti pa so nove poljske poti namenjene dostopu lastnikov do kmetijskih zemljišč, nikakor pa ne drugemu prometu. Ugotavljamo, da na nekaterih poteh poteka precej intenziven promet z osebnimi vozili, zato se bo promet uredil s prometno signalizacijo, kršitve prometnega režima pa bodo ustrezno sankcionirane. Hkrati pa uporabnike kmetijskih zemljišč znova opozarjamo, da pri obdelavi le-teh ne posegajo v površine poljskih poti in v pas, ki je namenjen za transport in obračanje kmetijskih strojev. Priporočljiv odmik oranja od meje poljskih poti znaša 1 m, od nasute poti pa najmanj 2 m. Prav tako je kaznivo orati oziroma poškodovati mejnike, ki so bili postavljeni ob zamejničenju zemljišč, nastalih v komasaciji. 9 OIČINA VODICI Občinska uprava poroča 8 l&pitariev ^ Al A A številka 4, junij 2019 Gradnja fekalne kanalizacije (projekt C0) ter sočasna gradnja druge prometne in komunalne infrastrukture v občini Vodice f občinska uprava občine vodice □ arhiv občine vodice Gradnja fekalne kanalizacije (projekt C0) Občina Vodice se je za izvedbo Projekta C0 medobčinsko povezala z Občino Medvode in Mestno občino Ljubljana (vodilna partnerica). Gradnja fekalne kanalizacije (v nadaljevanju: FK), ki je tudi predmet projekta, v vseh treh občinah, poteka že dobro leto. Odpadna voda se bo po končani izgradnji FK tako stekala iz Medvod, Vodic in Ljubljane na Centralno čistilno napravo Ljubljana (v nadaljevanju: CČNL) v Zalogu. Projekt C0 v občini Vodice Trasa FK v sklopu Projekta C0 v občini Vodice meri skupaj devet tisoč sto metrov (9.100 m) in poteka od čistilne naprave Vodice (v nadaljevanju: ČN Vodice), preko javne poti Zahodna pot (Kapelica), preko Polja, ob Skaručni, mimo Voj-skega, do Povodja. V Povodju FK s podbojem prečka avtocesto in se južneje priklopi na Kolektor C0, po katerem se bo odpadna voda stekala na CČNL v Zalogu. Trasa FK v Vodicah premore še tri stranske krake v Utiku in Bukovici, ki se navežejo na glavni kanal vodiške FK. Sočasna gradnja v občini Vodice Na vseh treh stranskih priključitvenih krakih FK v Vodicah (Utik, Bukovica) ter skozi naselje Polje se bo predvidoma v poletnih in jesenskih mesecih 2019 sočasno začela gradnja preostale komunalne infrastrukture (vodovodno in hidrantno omrežje, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava) v skupni dolžini okoli dva tisoč petsto metrov (2.500 m). Na vseh odsekih gradnje FK in odsekih sočasne gradnje bodo obnovljene tudi ceste. Skupaj bo v občini Vodice na novo asfaltiranih okoli štiri kilometre (4 km) OBČINA VODICE Predvidena trasa fekalne kanalizacije Projekta C0 v Občini Vodice Tabela: predvidena izgradnja sočasne Polje Utik Bukovica Bukovica Bukovica gradnje vzporedno s FK v občini Vodi- Cesta Polje Cesta 6 Cesta 8 Cesta 5 Cesta 7 ce 1000 m 820 m 145 m 340 m 15 m Fekalna kanalizacija (FK) X X X X X Meteorna kanalizacija (MK) X X X X Vodovod/hidrantno omrežje X X X X Cestna razsvetljava X X X Obnova ceste (asfalt) X X X X X 9 OBČIN« VODICE Občinska uprava poroča cest (Povodje, Polje, Utik, Bukovica) in kakovostno urejenih še tisoč petsto metrov (1.500 m) makadamskih poti (Cestna jama (Vodice), Zahodna pot, kapelica). K sodelovanju pri izvedbi sočasne gradnje in obnovi komunalne infrastrukture smo povabili tudi Ele-ktro Ljubljana, d. d., Telekom Slovenije, d. d., in Petrol, d. d. - upamo, da se bodo vabilu odzvali. Ob sočasni gradnji s Projektom C0 v občini Vodice bo za obvoze in dostope do hiš vseskozi primerno poskrbljeno. S krajani določenega območja bo Občina Vodice pred začetkom sočasne gradnje izvedla predstavitev le-te, z vsemi potrebnimi informacijami o terminskem planu in obvozih, za čim manj oviran dostop do bivališč občanov. Vse uporabnike cest in lastnike zemljišč ob novo načrtovani gradnji prosimo za razumevanje in potrpežljivost vse do konca izvajanje gradnje. Predvsem pa krajane opozarjamo, da poskrbijo za lastno varnost in varnost najmlajših v času izvajanja projekta. Trasa predvidene sočasne gradnje v naseljih Polje, Utik in Bukovica Gradimo za vas, zato vnaprej hvala za razumevanje. Dvig cen javno podjetje voka snaga, d.o.o. Po triletnem obdobju nespremenjenih cen so se s 1. marcem 2019 v občinah, kjer JP VOKA SNAGA, d. o. o., izvaja gospodarske javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, cene v povprečju spremenile za 22 odstotkov. Povprečna položnica za ravnanje z odpadki, ki je med najnižjimi v Sloveniji, se bo v povprečju spremenila za 1,65 evra, s sedanjih 8,20 evra na 9,85 evra na gospodinjstvo. Cene storitev, ki jih izvaja Snaga, in izhajajo iz obravnavanih elabo- ratov, bodo veljale za triletno obdobje. V zvezi s tem je treba poudariti, da so bili na področju izvajanja gospodarskih javnih služb v zadnjih letih izpeljani številni uspešni projekti in uvedene številne izboljšave. V Snagi so na področju izvajanja storitev v zadnjih letih dosegli izjemen napredek. Bistveno so nadgradili sistem ravnanja z odpadki in poskrbeli, da so storitve do uporabnikov prijazne in učinkovite. Uvedli so sistem ločenega zbiranja od vrat do vrat za štiri vrste odpadkov, ki je pripomogel k izvrstnim rezultatom: najvišjemu deležu ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami. V središču Ljubljane odpadke zbirajo v podzemnih zbiralnicah na 66 lokacijah, še uporabne predmete pa k novim lastnikom usmerjajo prek Centra ponovne uporabe, kjer so odprli tudi prvo enoto Snagine brezembalažne trgovine, samopostrežnega Berta. Javno podjetje upravlja tudi najsodobnejši in največji center za predelavo odpadkov v tem delu Evrope -RCERO Ljubljana. V projekt je vključenih že 58 občin. 9 OMINA VODICI Občinska uprava sporoča Spreminjajo se cene komunalnih storitev f katarina tavčar Spoštovane občanke in spoštovani občani Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 102/12), ki je začela veljati s 01. 01. 2013, določa, da je treba pripraviti elaborate o oblikovanju cen za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe v občini Vodice - Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o., za preteklo obračunsko obdobje (leto 2018) ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljanja storitev (po dejanskih količinah ter realiziranih stroških). Ugotovljena razlika (negativna ali pozitivna) se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje (leto 2019), kar se prikaže v elaboratu o oblikovanju cen. V primeru, da je ugotovljena razlika večja ali manjša od 10 %, mora izvajalec poslati Elaborat pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. Občinski svet Občine Vodice je tako na svoji 7. redni seji, 21. 5. 2019, obravnaval Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne gospodarske javne službe in sprejel »Sklep o potrditvi cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v občini Vodice« in »Sklep o potrditvi cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Vodice«. Cene storitev javne gospodarske službe Iz »Sklepov o potrditvi cen storitve obveznih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in oskrbe s pitno vodo v občini Vodice za leto 2019« sledi, da so se cene storitev za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti spremenile takole: POTRlEfE CENE STORITEV Enota Veljavne cene do 30.6.2019 v EUR brez DDV Potrjene cene od 1.7.2019 v EUR brez DDV Oskrba s pitno vodo - Vodarna m5 0,57BS 0,5842 Odvajanje komunalne odpadna vode m1 0,7445 0,6829 Čiščenje komunalne odpadne vode m1 0,8995 0,6543 Odvajanje padavinske odpadne vooe m5 0,1499 0,1516 Storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN m1 0,223 0,2286 SKUPAJ m1 2,5954 2,5316 Zniianie za 246% in so se v skupnem seštevku celo nekoliko znižale. Občina Vodice cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ne bo subvencionirala. Cene števnine, vzdrževalnine in omrežnin Cene števnine so bile določene leta 2012, in se do leta 2019 ni spreminjala. Se je pa do leta 2017 nateklo toliko sredstev za vzdrževanje vodomerov, da smo lahko zaračunavanje števnine zmanjšali za 75 %. Po dveh letih se bo letos cena števnine zaračunavala v višini 50 % polne cene, torej 1,00 EUR brez DDV na DN 20 priključek. Cene vzdrževalnine (ki je namenjena obnovi vodovodnih priključkov) ostanejo nespremenjene. Cene omrežnine se bodo letos spremenile, in sicer za priključek DN 20: SUBVENCIONIRA NA OMREŽNINA ZA GOSPODINJSTVO ■ veEkost vodomera DN20 Enota Veljavne cene do 30,6.2019 v EUR brez DDV Potrjene cene od 1,7.2019 v EUR brez DDV %suljv cena %5llljv cena Omrežnina za vodovod mesfpriklj 7,3626 S,6414 Najmenina infrastrukture z zavarovanjem 12,60% 3,64S7 0% 4,4275 Števnina 0,5000 1,0000 Vzrževalnlna 3,2139 3,2139 Omrežnina u odvajanje komunalne odpadne vode mesfpriklj. 60% 1,9327 50% 2,6316 Omrežnina za čiščenje komunalne odpadne vode mesfpriklj. 50% 1,0246 0% 2,0606 Omrežnina 73 odvajanje padavinske odpadne vode mes/pnkl] 50% 1,7752 50% 1,7292 Omrežnina za storitve povezane z ;reznicami In MKČN mesfpriklj. 0% 0,0249 0% 0,0277 Občinska uprava sporoča Nove cene stopijo v veljavo 1. 7. 2019 (avgustovske položnice). Cenik komunalnih storitev si lahko ogledate tudi na internetni strani: www.vodice.si pod JP Komunala Vodice. Občina Vodice bo v letu 2019 namenila skupno 19.000 evrov sredstev za subvencije cen, v letu 2018 jih je bilo potrebnih 39.000 evrov, to pomeni, da je občinski proračun tako manj obremenjen za 20.000 evrov. Na ta način prihranjena sredstva proračuna bo Občina Vodice porabila za druge potrebne in pomembne investicije. Za primerjavo je zanimiv podatek, da je Občina Vodice v letu 2011 namenila sredstva za subvencioniranje cen v višini 132.750 evrov, hkrati pa so bile položnice za leto 2012 višje od 4,00 do 5,52 evra za povprečno družinsko porabo (16 m3) na mesec. Za lažje razumevanje vpliva sprememb cen na družinski proračun občanov Občine Vodice smo pripravili primerjalni izračun za štiričlansko družino, ki ima vodomerni števec dimenzije DN 20 in porabi povprečno 16 m3 vode mesečno: uporabil*, prikljutth ' greznica, SUBVENCIONIRANE CENE - ZA (¡OSPODINJ5Tvo 1N NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE Lato 201« L*to 2019 A i obs roječ* POLT« 2(118 % « CtS&jjflM um -5UBVEMCN3 MU)M HCV9,S% sM»j BJR z DCV nova cena 2019 PREDLOG % reve jbvrndj «Jnmncri 2019 rev 9,5% EUR z 9,5% CCV Er*un on po 9,5 DW Vcd*«U 16 m1 0,5785 D, 5785 5,2560 0,8793 10,14 0,5842 C ,5842 94172 0,8880 10,24 Or^-cMr-a a vadMd ri« 7,8886 7,5626 7,3626 0,6994 8,0t 8,6414 ' 8,6414 8,6414 0r82W 9,4« kij«rrwu irfi. iiracvdjon ne» 4r1747 12,60% 3,6487 4,4275 aCO-ii. 4,4275 0,0000 o,a ŠteflirB CM 20 n« 0,5000 0,5000 1,0000 1,0000 0,0000 o.a n« 3,2139 3.2139 3,2135 3,2139 0.0000 C,« fiiienja rjeinc in 15 m* 0,2230 0.2230 3,5680 0,3390 3,91 0,2286 0,2235 3,6576 0,3473 4,01 Orri-eznri za ito. Pov Z grezncami in na 0,0249 0,0249 0,0249 0,M24 0,03 0,0277 0,0277 0,0277 0,0026 o.cc RuM r> r--:. T.-,. lfi fll3 0,5283 0,5283 8,4528 0,0000 8,45 0,5283 0,5283 8,4528 0,0000 8,45 Končna onrvi na računu - pob ¿niči 30,58 3Z.19 160 MKČN Uporabnik, priklji cen na MKČN, SUBVENCIONIRANE CENE - ZA GOSPODINJSTVO IN NEPRIDOBUNE ORGANIZACIJE Leto 2018 trto 2019 9,5 dpv obstoječa P0U-» 201« % tubvtndj • suevthcmo fjftAr« CCV 9,5% sbfflJ BJR i no/ nova cena 2019 % «uhmei; * PRECLOG tihcKM ran» «ne 2019 ioipaj 00/ 9,5% euft I 9,5% cev Vodar iu 16 m 0,5785 0,5785 9,25« 0,8793 10,14 C,5842 04842 9,3472 0,8880 10,2i OflVCblina M vodc/od 1 tr« 7,3886 7,3626 7,3626 0,6994 8,06 8,6414 8,6414 8,6414 0,8209 9,46 Nijeir in/t t 1 ff« 4,1747 12,60% 3,6487 4,4275 o.oo* 4,4275 0,0000 0.0< ŠtBV-iina DN 20 1 ires 0,5000 Or5MO 1,00« 1,0000 0,0000 0.« Vzdrtealnta 1 r« 3,2139 3,2139 3,2139 34139 0,0000 0.« Storittv fiičenjaflrati* ¡n M <£ff 16 0.2230 04230 3,5680 0,3390 3,91 0,2286 04286 3,6576 0,3475 4,01 On-rtlrir* Zt BO. pW l flrMnlomi In 1 tr« 0,0249 0,0249 0,0249 0,0024 0,03 0,0277 0,0277 0,0277 0,0026 0,0! KeputHii>j c*. Dajatev 1« m1 0,0528 0,0528 0,5453 0,0000 0,85 0.0526 0,0528 0.3453 0,0000 0.55 Končna cena na računu - položnici 22,98 | 24,58 1,60 FK Uporabnik, priključen na fekaino kanalizacijo, SUBVENCIONIRANE CENE - ZA GODPOSDINJSTVO IN NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE Letu 2018 Lfito 2019 •ilUrit j m pri 9-5 COv oteiBjeij t ena -PCU1A2018 % iubvw<0 ctstoježa NRATK XV 9,5% s-upai aRi 9,5% DO/ nova crra 2019 % VJlMTKjj PREDLOG no« UitMncfcni 2019 CCV 9,5% EUR Z 9,5% OCV Vodama 16 m-1 0,5785 0,5785 9.2560 0,8793 10,14 0,5842 0.SM2 0,8880 10,24 Or-Tjr re w «xfc»od CM 20 m« 7.M21 7.3«« 0,605-1 8,06 6,64 H «414 6,6114 0,«(M 9.-16 Kajer rina irfr. z orni ijem mes 4.1747 12.60* 3,6487 4,4275 0,00% 4.4275 0,00« 0.00 Števfl«« OT 20 1 me 0,50CC 0,5000' 1,03« 1,0000 0,00« 0,M Vidrjr.Jnru 1 me 3,2139 34139 34139 34139 0,00« O.W Pipubliik» cfc DsjMtv 16 m3 0,0528 0,0528 0,8418 0,0000 0,8*f 0,0528 0,0528 0,8448 0,00« 0,84 Oc vajjnjc »nruru nt «¡patr* rad« 16 ITI1 0,7445 40,00% 0,4467 7.1472 0,6790 7,83 0,4372 0,00% 0,43/2 6,9952 0,6645 7.66 Orrežr 't za odvajale ker jraine odpadle vode : 4,8318 «0,00% 1.9327 1.9327 0,1836 2,12 5,2432 50,0^ 2.6316 2,6316 0,2500 2.81 ČSČinJe «imuralne oblice iode 16 m1 0,8995 0,8995 14,3920 1,3672 15,76 0,8027 0,8027 12,8132j 1,2201 14.« Oir.-eir rj za ¿ščenje kotrunalne odpad* 2,0492 50,004 1.0246 1.0246 0,0973 142 2,0606 0,00% 2,0606 2,0606 0,1958 2,26 Končna ccna na računu - položnici 45,87 47,40 1,54 I Izgradnja optičnega omrežja v delu naselja Vodice je v zaključni fazi ■ ; telekom d. d. Izgradnja optičnega omrežja v predvidenem obsegu ulic (naslovov) v zahodnem in osrednjem delu naselja Vodice je v zaključni fazi - vse odprte zadeve (tehnične težave) iz meseca marca in aprila so bile uspešno rešene; izvaja se zaključno spajanje optičnih kablov. TElekomSIovenije V skladu z regulatornimi obveznostmi (ZeKom, AKOS) enakopravne obravnave vseh operaterjev telekomunikacijskih storitev je izvedena najava naročniških lokacij (naslovov) v operaterski portal. Na terenu že poteka prodaja storitev in vnos prednaročil. Predvidoma v začetku druge polovice junija se bodo na osnovi vnesenih prednaročil že izvajale prve vključitve storitev preko optičnega omrežja. OICINA VODICI Plastika, ta velik izziv sodobne družbe f monikakubelj m nomoreplastics association Večina vas verjetno niti ne sluti, da v občini Vodice živi gospa, ki v okviru mednarodne ekološke organizacije s svojim delovanjem širi zavest o pomenu zmanjševanja plastike med odpadki, njene uporabe v vsakodnevnem življenju in predvsem o pomenu neonesnaže-nega morja. Ira Jakša iz Bukovice je direktorica ekološke organizacije NoMorePlastics Association, katere sporočilo je jasno: prevzemite odgovornost za svoja dejanja. Ne obremenjujte okolja s smetmi, zlasti ne z izdelki plastičnega izvora. Tema, ki je zelo primerna za ta čas, saj smo v začetku junija obeležili svetovni dan oceanov, poleg tega so pred nami dopusti, odhodi na morje. Se bomo spomnili na to, ko bomo ležali na plaži? Nevladna organizacija NoMorePlastics je mlado združenje, ki pa ima jasen namen oziroma nalogo. Kako bi se uvodoma predstavili občanom Vodic? Predstavili bi se predvsem kot skupina ljudi, ki misli enako in je prepričana, da moramo vsi prevzemati svoj del odgovornosti pri ravnanju s tem planetom. Plastika je nedvomno eden od večjih okoljskih izzivov, s katerimi se spopadamo in več ko nas bo takih, ki bomo skušali prispevati k reševanju tega problema, bolj uspešni bomo. Ne gre več samo za to, da sami pri sebi zmanjšujemo uporabo plastike, temveč da to skušamo doseči tudi pri drugih. Samo spremembe vedenja kupcev bodo namreč vplivale na uvajanje »plastic free« rešitev, saj bodo proizvajalci morali temu slediti Ira Jakša iz Bukovice vodi mednarodno organizacijo za čistejše morje, obale in naravo na splošno in prilagoditi proizvodnjo in pakiranje. Zakaj mednarodno združenje? Boste tako bolj učinkoviti, se bo vaš glas širil in slišal dlje? Mednarodno predvsem zato, ker vodim počitniško bazo na Komatih in ker smo tudi vse druge močno čustveno vezane na Kornate. Prav prisotnost na tem res čudovitem koščku tega planeta nas je prepričala, da moramo postati aktivne in širiti zavest, da so spremembe nujno potrebne. Tudi Kornati se vsak dan bolj dušijo v plastiki, ki jo naplavlja na obale in bojimo se, da obiskovalci še vedno ne razumejo, kje je njihova vloga. Želele bi si doseči, da bi bila uporaba plastike na Kornatih močno omejena, če ne celo prepovedana in da bi obiskovalci, ki pridejo, vse smeti s seboj tudi odnesli in ne bi obremenjevali okolja z njimi. Živimo v času pomembnih ekoloških sprememb. Skrb za okolje, ki se utaplja v odpadkih, nas je privedla do tega, da smo končno začeli razmišljati bolj odgovorno. Ali se motim in je pot do odgovornega še daleč? Ljudje svoj odnos nedvomno spreminjamo, saj nas dokazi našega neodgovornega ravnanja spremljajo praktično na vsakem koraku. In več nas je, ki si prizadevamo to spremeniti. Samo kritična masa ljudi, ki bodo od proizvajalcev zahtevale spremembe, bo uspešna, da bo do teh sprememb zares prišlo. Danes je namreč še vedno izjemno težko biti odgovoren potrošnik, saj ko greš v trgovino in je praktično nemogoče, da bi domov odšel brez plastike. Če bo dovolj ljudi začelo zavračati nakupe, recimo sadja in zelenjave pakirane v plastiko, bodo tudi trgovci in proizvajalci morali poiskati druge rešitve. Zato je odgovoren potrošnik nedvomno ključen v tej verigi. 9 OBČIN« VODICE Njeno sporočilo ne ostaja samo pri besedah. Maja in junija so se lotili konkretne čistilne akcije. Naša občina s pomočjo gasilcev in občanov vsako leto pridno čisti okolico in vselej se nabere tudi ogromno vreč odpadkov plastičnega izvora. Plastika je med odpadki še posebno zlo, ker se večinoma ne razgradi, kajne? Je biorazgradljiva plastika prava rešitev ali bi morali razmišljati o drugih alternativah? Ja, plastika je res velika obremenitev za okolje, predvsem zaradi njene nerazgradljivosti. Današnje rešitve biorazgradljive plastike niso dovolj učinkovite in uspešne in žal se deklarirana biorazgradlji-va plastika v naravi še vedno praviloma ne razgradi, kot to navajajo proizvajalci. Poleg tega proizvajalci velikokrat prilagajajo podatke in kupce celo zavajajo. Nekaj sicer dobrih rešitev obstaja, pa vendar smo prepričani, da je pravilen odgovor iskanje rešitev, ki omogočajo ponovno uporabo ali uvajanje rešitev, kjer tovrstni nadomestki ne bodo odgovor. Morje. To je poleg drugih ekosis-temov močno onesnaženo prav s plastičnimi proizvodi. Po navadi nas šele šokantni podatki privedejo do resnih korakov k spremembi življenjskega stila. Kaj nam lahko poveste o onesnaženosti morja? Zakaj se slednje tiče tudi nas? Žal smo naše morje res pripeljali tako rekoč do točke, ko je morski ekosistem močno ogrožen. Vse velike svetovne reke se stekajo v oceane in s seboj nosijo tone in tone plastike in drugih odpadkov. Vsi poznamo prizore morskih živali, ki se zapletajo v plavajoče odpadke oziroma jih celo zamenjujejo za hrano. Zavedati se moramo, da bo del tega v končni fazi lahko pristal tudi na našem krožniku. Stvari torej niso več tako preproste in dejstvo je, da vse, kar naredimo, pri- nese posledice, ki se bodo v končni fazi odražale predvsem v našem življenju. Da so družbena omrežja lahko tudi zelo koristna reč, dokazuje FB skupina Slovenija. Prva v svetu., kjer se je zbralo na tisoče somišljenikov, ki zahtevajo popolno ukinitev plastenk v Sloveniji. Se vam zdi ta zahteva realna in izvedljiva? Zahteva je vsekakor več kot dobrodošla. Vendar pa se je vseeno treba zavedati, da je zelo težko izvedljiva, saj je povezana s procesi proizvodnje, ki potekajo ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah. Samo pogled v hladilnik katere koli trgovine, kjer se prodajajo mleko in mlečni izdelki, vam bo pokazal, kako težko bi bilo uvesti, da nobeno mleko, jogurt, sir, maslo ... , ne bi bili več v plastični embalaži. Zato bo potreben velik napor proizvajalcev, da bodo začeli slediti tem zah- tevam. Vendar pa je dejstvo, da se jih bodo lotili samo pod dovolj velikim pritiskom in dovolj močnimi zahtevami. Posameznik ima na voljo veliko prijemov za zmanjšanje plastike v svojem vsakdanu. Leta 2020 bodo ukinili marsikaj, plastične vrečke za enkratno uporabo, kar smo začeli že zdaj, pa plastične ušesne palčke ... Poznate alternativo, ki ponuja npr. biorazgradljive zobne ščetke na slovenskem in evropskem trgu? Se vam zdi to dobra alternativa? Ja, seveda poznamo. Vsaka rešitev, ki potrošniku ponudi izdelek, ki bo nadomestil tistega iz plastike, je dobrodošel in nedvomno korak v pravo smer. Prepričani smo, da obstaja vrsta izdelkov, ki bi jih z ino-vativnimi rešitvami lahko uspešno nadomestili z okolju bolj prijaznimi. Tako, da smo izjemno veseli, da tovrstne iniciative obstajajo in da imamo potrošniki vedno več priložnosti delovati bolj okolju prijazno. OIČIHA VODICI 14 l&pitariev ^ Al A A številka 4, junij 2019 £ TANJA DOMINKO O TINA KOSEC Cilka Marenče je domačinka, doma v Š in ko ve m Turnu, z Osnovno šolo Vodice povezana že celo vrsto let. Da bo učiteljica, je vedela že v drugem razredu osnovne šole, čeprav jo je pot najprej vodila na Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, pa potem nadaljevala na gimnaziji, nato izbrala Pedagoško akademijo za nadaljevanje poti namesto Filozofske fakultete. Kot pomočnica ravnatelja se najbolje počuti takrat, ko vidi, da je uspela narediti nekaj dobrega. A niso vsi dnevi sončni. Tudi tile ob koncu šolskega leta ne. Šolsko leto se počasi izteka, naporno obdobje je to za otroke, pa verjetno tudi za vas, učitelje. Vsako leto je proti koncu šolskega leta bolj naporno; preverjanje, ocenjevanje, zaključevanje ocen. Učenci, ki znajo delati sproti, nimajo posebnih težav. Za marsikaterega učenca pa je to obdobje zelo stresno. Tudi za starše. Je pa tudi res, da nekateri želijo v zadnjih dneh nadoknaditi delo za celo šolsko leto. To pa ne gre. Otrok ni samo učenec, je ena od misli, ki jih poudarja Marko Juhant. So na vaši šoli učenci bolj učenci ali gledate nanje kot na celostne osebnosti? Učenci so zanimive osebnosti. V vsakem šolskem letu jih imaš kot učitelj, pedagog priložnost spoznati. Učenci niso samo učenci, v osnovni šoli sploh ne, ampak so osebe, ki nosijo s seboj zanimive zgodbe, nekateri tudi težke zgodbe. In vsako leto imaš priložnost, da jih spoznaš. Verjetno tudi vodiš ... Potrebuješ kar nekaj časa in nekaj prakse, da ugotoviš, na kakšen način lahko prideš do teh njihovih zgodb. Koliko so se pripravljeni odpreti, koliko in kaj želijo povedati. Seveda je to odvisno tudi od učitelja in njegovega značaja. V da- našnjih časih pa tudi koliko smejo povedati in koliko smemo mi vedeti. Žal. Kakšen je nasvet staršem v tem zahtevnem obdobju ob koncu leta? Kar se tiče ocen, mislim, da starši morajo pustiti, da se njihovi otroci učijo sami. Če otrok potrebuje pomoč, mu starši, seveda, pomagajo, ne pa da delajo namesto njega, da mu pripravijo torbo, delajo naloge, delajo plakate, predstavitve .... V tem šolskem letu učim v osmem razredu in pri tej starosti morajo biti učenci samostojni. Otroke oziroma učence moramo navaditi, da bodo znali razmišljati, da bodo znali uporabiti tisto, kar slišijo v šoli, doma. To je naša naloga v šoli pa tudi doma. Veliko staršev je tudi mojih bivših učencev. Včasih težko razumem njihova (pre)visoka pričakovanja, lepe ocene. Lepo je, ko pridejo na obisk bivši učenci in povedo, da jim gre dobro v srednji šoli, v gimnaziji. Kam učence OŠ Vodice vleče naprej, kam se vpisujejo? Približno polovica devetošolcev se običajno vpiše v gimnazije (Šentvid, Vič, Bežigrad, Poljane,..) Ostali se vpisujejo v štiriletne programe (elektro tehnik, strojni tehnik, računalništvo, predšolska vzgoja,. ) in seveda tudi v tri letne programe (frizer, slaščičar, računalnikar, ...). Izbire je veliko. OŠ Vodice ima sloves, da daje učencem odlično podlago na področju naravoslovja, je to samo občutek ali drži? Res je, da so učenci na tem področju dobro podkovani, kar nekaj jih po zaključku gimnazije nadaljuje šolanje na naravoslovnih fakultetah, denimo matematiki in fiziki. Zakaj? Mogoče je tudi okolje samo tako, da jih naravoslovje bolj zanima. Na tem področju smo kar dobri, drži. Nikakor pa ne bi zapostavljala tudi drugih področij. Kako gledate nazaj, bi lahko trdili, da so dobri naravoslovci potem dobri tudi v poklicu? Kar nekaj »svojih« naravoslovcev poznam, ki so uspešni na svojem področju. Je pa tudi res, da nekateri študij končajo, pa potem dobijo zaposlitev na drugih področjih, nekateri so v raziskovalnih vodah, v tujini, ... Stiki ostanejo? Seveda ostanejo. Ker živim v v domačem kraju se večkrat srečamo s temi učenci, malo poklepetamo, ampak posebnih srečanj, razen obletnic valet, nimamo. Na kaj ste najbolj ponosni, ko greste iz službe domov, kaj najpogosteje odzvanja v vašem srcu, da si rečete, da je dober dan za vami? Za mene služba ni samo služba, učitelji smo drugačni. Za poučevanje moraš imeti neko posebno veselje. In jaz ga še vedno imam. Ponosna sem na vsak dan, ker še vedno to lahko delam, da imam še dovolj potrpljenja in lahko delim svoje veselje do matematike z učenci. In da «spravim« v dobro voljo koga od sodelavcev z dobro mislijo, nasmehom. Ni pa vsak dan tak. So tudi boleči vmes? To ravno ne, nimam slabih izkušenj pri tem, čeprav je včasih tudi naporno. Pri organizaciji pouka recimo, ko je zaradi bolezni ali drugih vzrokov odsotnih več učiteljev. Tukaj pa moram poudariti, da se velikokrat zgodi, da nekateri sodelavci sami priskočijo na pomoč. Lahko se pohvalim, da nikoli ne rečem, kaj mi je tega treba. Nisem S OBČIN« VODICE pa vsak dan nasmejana do ušes, to je pa tudi res. Bi še enkrat izbrali ta poklic? Verjetno res. Menda sem že v drugem razredu napisala, da bom učiteljica in danes sem tukaj. Po osnovni šoli sem želela biti sicer najprej vzgojiteljica, ampak so me zaradi zdravstvenih razlogov preusmerili na pedagoško gimnazijo, potem sem šla na Filozofsko fakulteto, želela sem študirati psihologijo, kjer sem bila le 14 dni, saj so govorili, da je študij težak, dolgotrajen in da ne bo služb za vse. Zato sem se prepisala na Pedagoško akademijo, izbrala sem matematiko in fiziko. Rekla sem si, da bom v Vodicah učiteljica matematike, da ne bo tako, kot je bilo v mojih časih, ko smo samo v enem šolskem letu zamenjali kar tri učitelje. In tu sem. Počasi se bližate upokojitvi, vas je strah ali se je veselite? Ja, počasi se bližam temu obdobju, eno šolsko leto bom še tukaj, potem pa bom videla kako in kaj. Ampak upoko- jitve se ne bojim, ker imam v življenju še kar nekaj ciljev. Služba je prijetna zadeva, je nujna za določeno obdobje, ampak mislim, da mi ne bo dolgčas. Danes tako razmišljam. Vzela si bom čas zase, za ljudi, s katerimi sem rada v domači, v družbi. Imate tudi kakšne vnuke? Imam dva vnuka, upam, da bo še kakšen, z njimi so trenutki nekaj posebnega. Pravim pa, da zaradi vnukov ne bom šla v pokoj, jih bom pa z veseljem pocrkljala in jim tudi pomagala. Kaj ob slovesu od Osnovne šole Vodice pravijo nekateri učenci 9. razredov? f ajda batistič Osnovno šolo bom pogrešala zaradi prijateljev, ki sem jih pridobila, zaradi tega, ker se na majhni šoli poznaš z večino otrok, česar na srednji šoli običajno ni ... Najbolj mi bodo v spominu ostali tabori, športni in kulturni dnevi - zaradi izkušenj, novih krajev, ki smo jih obiskali, in zaradi dobre družbe. Največ znanja sem pridobila na področju matematike, kemije, biologije, pa tudi zgodovine. Za izbrano srednjo šolo sem se odločila na podlagi informacij, ki sem jih pridobila od prijateljev, znancev in sorodnikov. Moji cilji za naprej so uspeti v športu, šoli in karieri. Izpolniti želim čim več sanj, pridobiti čim več izkušenj, obiskati čim več krajev (potovati) in biti srečna. (Taja Gubanc) Osnovno šolo bom pogrešala zaradi sošolcev in učiteljev, ki dobro razlagajo snov. Najbolj mi bodo ostali v spominu odmori. Največ znanja sem pridobila pri matematiki. Za izbrano srednjo šolo sem se odločila na podlagi informacij, ki sem jih pridobila od prijateljev, ki obiskujejo to šolo. Moji cilji za naprej so biti srečna v golfu, dokončati srednjo šolo in iti na univerzo v Ameriko. (Barbara Car) Osnovno šolo bom pogrešal zaradi prijateljev. Najbolj mi bodo ostali v spominu tabori, izleti, podaljšano bivanje, tekmovanja in prijatelji. Največ znanja sem pridobil na področju fizike. Za izbrano srednjo šolo sem se odločil na podlagi informacij, ki sem jih pridobil na informativnem dnevu ter od sorodnikov, prijateljev in na forumih. Moji cilji za naprej so končati srednjo šolo in se vpisati na fakulteto za inženirja elektroenergetike. (Janez Lužar) Osnovno šolo bom pogrešala zaradi prijateljskih vezi, ki sem jih spletla v devetih letih. Najbolj mi bo ostalo v spominu, ko smo se s sošolci in sošolkami dobili na zaključnih piknikih in vsi smešni dogodki. Največ znanja sem pridobila pri pouku biologije, saj obožujem naravo, živali in na splošno vsa živa bitja. Za izbrano srednjo šolo sem se odločila na podlagi informacij, ki sem jih pridobila od svoje sestrične, ki ima enake želje kot jaz. Moji cilji za naprej so postati vzgojiteljica. (Nika Novak) Osnovno šolo bom pogrešala, sošolce in učitelje, ki dobro razlagajo snov in so prijazni. Najbolj mi bo ostal v spominu tabor v 8. razedu. Največ znanja sem pridobila pri matematiki. Za izbrano srednjo šolo sem se odločila na podlagi informacij, ki sem jih pridobila na informativnem dnevu, od staršev in prijateljic, ki obiskujejo vzgojiteljsko srednjo šolo. Moji cilji za naprej so postati vzgojiteljica ali logopedinja. (Ana Plevel) VTISI IZ OŠ VODICE Osnovna šola nama bo za vedno ostala v lepem spominu. V šoli nisva pridobili samo veliko znanja, ampak sva se naučili tudi graditi medsebojne odnose in sodelovanja. V devetih letih šolanja sva spoznali številne življenjske vrednote, ki nama bodo koristile tudi v nadaljnjem življenju. Na šoli je vedno prijetno vzdušje, še posebej v knjižnici, ki je najin najljubši kotiček. Tam se lahko kadarkoli sprostiš ob dobri knjigi. V zadnji polovici devetega razreda so naju razveseljevali trije novi člani šole, in sicer dva skaka-ča in želvica. Ker sva v OŠ preživeli kar precejšen del svojega življenja, se bova od nje težko poslovili. Veva pa, da naju v življenju čaka še veliko lepega. (Rubin in Ema) 9 OIČIHA VODICI Društveni utrip Naj se sliš 2019 in odprta vaja MePZ Biser v Klubu KUBU Vodice IRMA BIZJAK O TATJANA AVSEC V času Tedna ljubiteljske kulture, ki je potekal od 17. do 26. maja, smo se Biserčki udeležili revije Naj se sliš 2019 - območne revije odraslih pevskih zborov in malih pevskih zasedb Ljubljana okolica, ki je potekala tri dni, in sicer od 16. do 18. maja. Naš zbor je imel tekmovanje v petek, 17. maja, na Dolskem. Od zapetega in na koncu povedanega, smo pustili lep pečat. Rezultati še niso bili objavljeni, vendar mi smo bili zadovoljni. Biser se je predstavil s svojo pevsko vajo v sredo, 22. maja, na zelo prijetni lokaciji Kluba KUBU v Vodicah. Čeprav je bilo mrzlo, so bila naša srca vroča in vesela, kajti delali smo tisto, kar nas bogati in osrečuje; smo prepevali. Odločili smo se, da se vsem, ki nas želijo slišati, predstavimo z odprto vajo. Obenem pa je tudi naša pevka Cecilija z veliko razstavo predstavila svoje prekrasne slike. Veseli smo bili vsakega obiskovalca, čeprav jih ni bilo veliko, vendar so nas z aplavzi vzpodbujali in nam izkazovali, da jim je všeč to, kar prepevamo, kljub temu da je bila to samo vaja. Upamo, da smo v svoje vrste privabili kakšnega poslušalca, kajti zares potrebujemo pevce in vsakega posebej smo veseli. Ob koncu vaje nas je gostitelj Klub KUBU pogostil s toplimi rogljički in pijačo. Radi bi se mu zahvalili za gostoljubje in dobro voljo, da nas je sprejel in smo lahko imeli prijeten popoldan. »Je lepša dežela še kje« MAJDA SAVLI O MIROPRELC Slovenija je prva država na svetu, ki je bila kot celota razglašena za zeleno turistično destinacijo. To misel in še marsikaj zanimivega sta nam skozi ves program prireditve »Je lepša dežela še kje«, ki smo jo organizirali 31. maja, sporočila voditelja Tone in Mihela Logar. Veliko lepega in zanimivega smo slišali in malo širše spoznali tudi našo lepo Slovenijo. Kot vsako leto so nas je tudi letos pred vstopom v dvorano pričakali lajnar Vinko in par v narodnih nošah. Ob prijetni glasbi, ki jo izvaja Vinko s svojo lajno, je bilo lepo vstopiti v okrašeno dvorano. Za okrasitev dvorane so poskrbeli člani DU Vodice. Program prireditve je bil poln glasbe, plesa, petja, humorja. Program so soustvarjali: Folklorna skupina Društva narodnih noš Vodice s plesom »Vodiške preste«. Skupina letos praznuje peto obletnico ustanovitve; mladi harmonikar Gašper iz Zapog nam je na harmoniko zaigral poskočni pesmi; otroci iz Vrtca Škratek Svit pa so nam zapeli in zaplesali. Sledil je nastop naših gostov iz Luč, moškega pevskega zbora Klapa. Radi smo prisluhnili ubranim glasovom. Učenke iz Osnovne šole Vodice so nam zaplesale ples iz risanke Tarzan, za katerega so skupaj z mentorico Joži same pripravile koreografijo. Country skupina Wild West nas je navdušila z glasbo in ritmom. Sledil je nastop naših gostov Mešanega pevskega zbora Luče in Hišnega benda DU Luče. V programu so ves čas po sklopih nastopali člani Kulturniške skupine Društva upokojencev, pevska skupina - ki nastopa že vse od leta 2005, Vokalno-instrumentalna skupina Korenine, Vokalno-instrumentalna skupina Ropotavčki in Aerobna skupina Plesoče žab'ce. S pesmijo Prav lepa je vodi-ška fara je pevska skupina zaključila program. Bil je lep večer. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Društveni utrip Matija Koželj ne spi f rado čuk Čeprav letošnja pomlad ni bila najbolj dehteča, pa je vendarle nasula polno prgišče kulturne lepote. Televizijska oddaja Dobro jutro je predramila številna društva v naši občini in čeprav je bil 19. aprila veliki petek, je bilo tako s strani RTV kot s strani izvajalcev programa čutiti veliko pieteto in izraznost pri predstavitvi vodiških zanimivosti. Čeprav z zadržanostjo, ki pritiče dnevu, ko umolknejo zvonovi, so vsak na svoj način odstirali zakladnico društvenega in vaškega življenja. Tudi Kulturno društvo Matije Koželja je na ogled postavilo svoje ogledalo. Predvsem sta rezbar Franc in slikar Boris, oba Kublja, vesoljni Sloveniji predstavila stvaritve, ki bi bile v čast vsakemu umetniku. Pevska fantovska skupina Matici je velik del energije v predvelikonoč-nem času namenila programu, ki ga je zapela v cerkvi Repenjskega samostana na cvetno nedeljo, pri svetem tridnevju in na veliko noč. Res je velika milost, da lahko in da smemo peti in se na ta način dotikati svetih skrivnosti. Sredi meseca maja nas je teden ljubiteljske kulture (TLK) zvabil k petju na vasi. Na Selu pr' Sršen, se je zbrala res lepa skupina vaščanov. Pridružili so se Matici, zapeli, s harmoniko in kitaro povabili k skupni pesmi, se malo odžejali in večer se je prevesil v noč. Nič izjemnega, a vendarle prijetno družabno. Pridite še, so rekli domači in tisti, ki so si take trenutke pred mnogimi leti večkrat privoščili. Saj nič ne stane, da si vesel, je rekel nekdo, pa je vendarle tako lepo, če smo skupaj in ne vsak sebi. Mešani pevski zbor Biser je s povabilom in naslovom Zapojmo skupaj v dvorano v Utiku 7. junija pritegnil Nonet Žametnice, FPS Matice in ob skupnem programu potrdil staro modrost, da se sreča z delitvijo pomnoži. Prav tako je s pesmijo. Če je skupna, je lahko še lepša, bogatejša, tudi bolj mila in sporočilo se nas nehote dotakne, tako da je tudi žalostna pesem pevcu, pa tudi poslušalcu v veselje in razvedrilo. Sredi junija v Šentvidu pri Stični že 50 let poteka zanimiva in izjemna kulturna prireditev slovenskih pevskih zborov. Tako rekoč vseslovenski praznik zborovskega petja. Takrat se na prizorišču ob Osnovni šoli Fer-da Vesela zberejo pevci iz Slovenije in zamejstva. Številni zbori leto za letom prihajajo na največjo zborovsko tribuno v Sloveniji, kjer tako nastane največji zbor v naši državi. Z izbranimi pesmimi se pevci predstavijo najširši javnosti; tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija. V preteklosti se je tabora redno udeleževal vodiški mešani pevski zbor Jakob Aljaž. Z začetkom delovanja pred več kot 20 leti se je tabora začel udeleževati MePZ Biser, pogost gost tabora je Vodiška godba, drugič pa so se ga udeležili tudi Matici, ki so se z učenjem obsežnega programa, za 50. jubilej pripravljali že od jeseni. V začetku maja je iz Mestnega muzeja Mengeš prispelo povabilo s podpisom predsednika Janeza Škrlepa, da bi društvo Matiji Koželju v čast tudi v njihovi galeriji postavilo razstavo. V torek, 18. junija, je bila organizirana razstava, ki jo je pred dvema letoma oblikoval nekdanji vodja vodiške knjižnice Tomaž Miško. Na ogled je bil postavljen tudi Koželjev portret izpod čopiča Borisa Kublja. Kulturni program sta izvedla Nonet Žametni-ce in predsednik društva Rado Čuk, ki je predstavil življenje in delo plo-dovitega slikarja. Toliko o drugem četrtletju društvenega delovanja. OICINA VODICI 18 ^pitarj ev številka 4, junij 2019 GLAS Društveni utrip Prvomajska budnica in piknik Godbe Vodice f filip pirc o ladovavpetič Kot v vodiški občini že veleva navada, smo se godbeniki v ranem prvomajskem jutru podali na bu-dnico po krajih naše občine in s tem počastili praznik dela. Sprva megleno in hladno jutro nas je v začetku dneva oblilo z dvomom o lepem vremenu in mislijo na muhasto vreme, ki nas je spremljalo celoten april. Vendar smo po prvih nekaj odigranih skladbah na različnih postajah dočakali sonce, ki smo si ga ves čas želeli. Ob veseli družbi, zvestih poslušalcih in polno obloženih mizah nam je čas hitro minil. Bu-dnico smo po osemnajstih postajah zaključili na Klub Kubu Vodice, kjer pa sladoled in delček sence nista bila odveč. Ravno ta vesela družba in druženje pa nas je prvi junijski dan pripeljala pod vodiške lipe, kjer smo godbeniki s svojimi godbenimi prijatelji imeli že tradicionalni piknik. Ob dobri pijači in jedači je bil pogled na zbrane ljudi prav poseben. Še posebej lepo se mi je zdelo, ko so za skupno mizo sede- li bivši, malo »starejši« člani Godbe Vodice, v katerih se je videlo, da jim taka medsebojna druženja in obujanja spominov pomenita veliko. Za popestritev in malo glasbenega vložka smo zaigrali nekaj skladb in s tem zaključili celoto pomena piknika, ki je temeljil na druženju in zabavi. 50. obletnica valete učencev OŠ Vodice, generacija 1969 f dare borčnik Konec maja smo se srečali učenci Osnovne šole Vodice, ki smo svoje šolanje v vodiški šoli končali leta 1969. Minilo je torej 50 let, odkar smo nehali drgniti šolske klopi. Šolanje v takratnem osmem razredu je končalo 34 učencev. Štirje so žal že umrli, na srečanju ob koči SD Stra-hovica na Selu pa se nas je zbralo 24. Ker doslej nismo imeli tovrstnih srečanj, je bilo snidenje nekdanjih sošolcev in sošolk še toliko bolj prisrčno, pa tudi malce zvedavo, kdo je kdo. Večina nekdanjih sošolcev nas sicer še vedno živi v občini Vodice ali sose- dnjih občinah, tako da se srečujemo ob raznih priložnostih, seveda pa ne vsi naenkrat, nekateri pa živijo tudi v bolj oddaljenih krajih in niso imeli pogostih stikov z okoljem, iz katerega so izšli. Učenci 8. razreda, ki je končal osnovnošolsko šolanje leta 1969, smo svojo šolsko pot začeli kot predzadnja generacija še v stari vodiški osnovni šoli (kjer danes domuje občina) ali pa v podružnični šoli v Utiku, šolanje pa smo končali v novi osnovni šoli v Vodicah. Za prijetno popestritev in v spomin smo prejeli fotografijo, na kateri smo se prepoznali kot petnajstletniki. Srečanja sta se udeležila tudi takratna razredničarka osmega razreda Marija Stare in Andrej Ljoljo, ki je svojo učiteljsko pot začel prav z omenjeno generacijo učencev in učenk v Utiku. Na srečanju je vsak udeleženec na kratko predstavil svojo življenjsko pot. Večina nas je stara 65 let in že nekaj let v pokoju, le še trije so zaposleni. Zanimivo je tudi, da je bilo ali je še kar nekaj članov te generacije zelo aktivnih v organih občine Vodice in v društvih, ki delujejo na območju vodiške občine. (Fotografijo najdete na zadnji strani) 9 OBČIN« VODICE Društveni utrip 38. Gozdni tek po Rašici f DAREBORCNIK □ RUDI HOČEVAR Končno smo dočakali nekaj lepega vremena. In še kako prav nam je prišlo ob organizaciji 38. Gozdnega teka po Rašici, ravno tako pa seveda tudi tekmovalcem, skupaj se jih je zbralo spet okrog 160. Za živahno in simpatično odprtje dogodka so najprej poskrbeli najmlajši, na Promocijskem teku na 150 m, na katerem so se predstavili otroci, stari do 6 let. Tu ni tekmovanja, zmagovalci so vsi, večina z nasmehom in žarečimi očmi prečka ciljno črto, kjer jih pričakamo z lično leseno medaljo. Sicer pa smo organizatorji za osnovnošolske kategorije pripravili dva teka, na 600 m sta bila najhitrejša Julija Predanič (OŠ Vodice/AK Medvode) in Nace Vrhovnik (OŠ Vodice), na 2000 m pa Mija Kaslec (Goričane) in Domen Žerjav (OŠ Vodice). Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili, pri dekletih: Astrid Šušteršič, Julija Predanič, Mija Kaslec, Nadja Brišnik in Lucija Hočevar, pri fantih pa Lan Zalokar, Nace Vrhovnik, Liam Plesnik, Domen Žerjav in Matic Jenko. Vsi tekači so prejeli praktična darilca, čokolado, zmagovalci medalje oz. pokale, za okrepčilo je bilo tudi dovolj čaja in sadja. Ob pol sedmih so se v Rašico »pognali« še odrasli, z žensko progo (5400 m) je tudi letos najbolje opravila Ana Vrečar, na skoraj 9 km dolgi moški progi pa se je najbolje odrezal Matic Plaznik (oba Šmarnogorska naveza). Najboljši domači tekač je bil po pričakovanjih Miha Kimovec, ekipno zmago in pokal Gorenjske- ga odreda je znova osvojila ekipa Šmarnogorske naveze. Tek je vključen tudi v junijski tekaški pokal, letos četrtič, za našim tekom se zvrstijo še Rekord Šmarne gore, Franetov tek v Šentvidu in tek Ga-Raš. Za organizacijo teka je poskrbelo okrog 60 prostovoljcev iz SD Straho-vica, vsi rezultati pa na www.straho-vica.si, nasvidenje prihodnje leto! OICINA VODICI Dogodki EkoReka f jure galičič Zavod REVIVO s pomočjo HD&H, projekta AMBER, WWF in Gimna-stičnega kluba Leon smo 25. maja v okviru projekta EVREKA izvedli javni medgeneracijski izobraževalni dogodek EkoReka ob Kamniški Bistrici na Viru pri Domžalah. Celodnevni dogodek smo začeli ob 7.30, ko smo skupaj s Šolo zdravja izkoristili obrečni prostor Kamniške Bistrice za telovadbo in druženje. Sledila je ena izmed najpomembnejših aktivnosti za lokalno skupnost -okrogla miza na temo preteklega in prihodnjega upravljanja Kamniške Bistrice. Razpravo, ki jo je zasnovala strokovna direktorica Zavoda Revivo dr. Polona Pengal, je spretno vodil moderator Damjan Habe, na njej pa so sodelovali mag. Renata Kosec (podžupanja Občine Domžale), dr. Urša Koce (Občinska svetnica Občine Mengeš), dr. Marjetka Levstek (CČN Domžale-Kamnik/Slovensko društvo za zaščito voda - SDZV), Martin Movern (predsednik RD Bi-strica-Domžale), dr. Aleš Bizjak (Direkcija Republike Slovenije za vode - DRSV), univ. dipl. inž. kem. inž. Petra Repnik Mah (DRSV) in predstavnica evropskega projekta AMBER, Roxanne Diaz. Teme, ki so se jih lotili, zadevajo vse prebivalce na območju porečja Kamniške Bistrice, kar je bilo razvidno tudi iz številnih komentarjev in predlogov iz občinstva. Kot rezultat okrogle mize so bili v obliki deklaracije podani prvi predlogi o skupnem upravljanju celotnega porečja Kamniške Bistrice, pobuda za vzpostavitev vodne demokracije, namere o uvajanju modernejših pri- stopov ipd. Deklaracija je namenjena usmerjanju in spodbujanju modernega, celostnega in vključujočega upravljanja porečja Kamniške Bistrice, ki bo sočasno zagotavljalo okoljske, socialne in ekonomske koristi lokalnemu prebivalstvu. Deklaracijo bomo z glavnimi zaključki okrogle mize objavili v prihodnji številki glasila Kopitarjev glas. Preko celega dne smo na številnih naravoslovnih delavnicah z Društvom Biodiva spoznavali biotsko pestrost reke in odkrivali, katere ličinke žuželk živijo med rečnimi prodniki in nas v stadiju odraslih živali obletavajo med sprehodi. Slovensko odonatološko društvo je predstavilo kačje pastirje in njihove značilnosti, Društvo za opazovanje ptic pa imena in značilnosti ptic, ki jih dnevno videvamo ob Kamniški Bistrici ter o posebnostih njihovega pisanega perja. Številne obiskovalce so presenetile tudi raznolike vrste rib, ki smo jih strokovnjaki Zavoda Revivo prikazovali v akvariju, in ogromen ribji poli- gon, kjer so morali otroci, kot ribe v času gorvodnih selitev, prečkati številne antropogene in naravne ovire in so lahko na lastni koži spoznali, kako pomembni so funkcionalni ribji prehodi za vodne organizme. Popoldan so otroci in mladi dobili priložnost, da skupaj z Zavodom 1-2-3 iz lego kock predstavijo obrečni prostor, ki si ga želijo - in ob njihovi reki ni manjkalo niti zelenja niti raznolikih kotičkov v strugi. Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Dogodki številka 4, junij 2019 l4>pîtarjev 21 Skupni zaključek šolskega leta v Vrtcu Škratek Svit Vodice Z uprizoritvijo Martina Krpana f hedvika rosulnik o tina kosec Pod vodiškimi lipami so najmlajši uprizorili Martina Krpana. Sodelovali so godbeniki, učenci glasbene šole Piano forte in člani Društva kočijažev in narodnih noš. Ob koncu leta smo izvedli še tečaj rolanja, plavanja, krajše letovanje v Seči in odšli na zaključne izlete. Zaključili smo projekte Ciciuhec z ogledom predstave, ki nam jo je podarila Knjižnica Ljubljana - Vodice. Iz vrtca se poslavlja 47 otrok, jeseni pa se na novo vključuje več kot 60 novincev. V Vrtec Škratek Svit Vodice bo v novem šolskem letu vključenih 270 otrok v 15 oddelkov. Deset oddelkov bo delovalo v centralnem vrtcu, trije v enoti Skaručna in dva oddelka v enoti Utik. Ekipni državni prvaki v gimnastiki f joži nastran brank in miha kimovec Starejši dečki v postavi Mitja Nastran, Jeremija le Roux, Domen Žerjav, Mark Gubanc in Timotej Bokan so v četrtek, 16. maja, postali ekipni državni prvaki v orodni gimnastiki. Na OŠ Brežice so vaje na vseh štirih orodjih izvedli suvereno, brez večjih napak in se na prvo stopničko uvrstili z veliko prednostjo. Njihov uspeh je dopolnil še Mitja Nastran, ki je med posamezniki osvojil odlično drugo mesto. Odlično so nastopili tudi mlajši dečki (Tim Bizilj, An L. Kalar, Vane Brišnik, Žan Primc, Žiga Stare), ki so se tudi zavihteli na tekmovalni oder, in sicer so ekipno osvojili tretje mesto. Le malo pa je zmanjkalo starejšim dekletom, ki so se uvrstile na odlično četrto mesto. Z vsemi vajami so dekleta, kljub temu da so imele le narobe postavljene roke pri enem elementu, prikazale odlične vaje in pravi ekipni duh. Čestitke vsem telovadcem! 1. mesto ekipno starejši dečki 3. mesto ekipno mlajši dečki OICINA VODICI Dogodki 22 l&pitariev ^ Al A A številka 4, junij 2019 Šport OŠ Vodice f učitelji športa oš vodice Področno tekmovanje v atletiki Na matičnem stadionu nogometnega in atletskega kluba Domžale je v ponedeljek, 27. maja, potekalo področno tekmovanje v atletiki. Na razmočenem tartanu so naši atleti z bojevitostjo, vztrajnostjo in z nekaj športne sreče dosegli odlične rezultate. Gašper Klemenčič (7. c) - 2. mesto, tek na 60 m (8,64) Val Srabotič (6. b) - 13. mesto, skok v daljino (3,66) Nejc Šuštar (6. a) - 2. mesto, tek na 300 m (48,09) Luka Lukšič (7. a) - 1. mesto, met vortexa (54,05) Leon Ciperle (7. c) - 10. mesto, met vortexa (42,71) Domen Žerjav (7. a) - 1. mesto, tek na 600 m (1:43,14) • Nika Hotujec (7. c) - 7. mesto, met vortexa (33,42) • Mitja Nastran (9. c) - 17. mesto, skok v daljino (4,51) • Lucija Hočevar (8. a) - 13. mesto, skok v daljino (3,73) • Hana Kranjec Žagar (8. a) - 8. mesto, tek na 1000 m (3:41,08) Državno prvenstvo v atletiki Po izenačenih bojih za centimetre in stotinke na medobčinskem in področnem tekmovanju sta se v finale državnega prvenstva v atletiki uvrstila sedmošolca Luka Lukšič (met vorteksa, po slovensko žvižgača) in Nejc Šuštar - 2. mesto tek na 300 metrov Domen Žerjav (tek na 600 metrov). V Žalcu sta v tamkajšnjem športnem parku, v organizaciji domačega atletskega kluba, merila moči z najboljšimi mladimi športniki v Sloveniji. Luka je z dolžino 54,62 m osvojil deveto mesto, Domen pa se je moral zadovoljiti z osmim mestim s časom 1:44,41. Kot zanimivost ... Na po- dročnem tekmovanju v Ljubljani je bil v skoku v višino pri starejših dečkih izenačen svetovni rekord v tej kategoriji. Sandro Jeršin Tomassini je preskočil neverjetnih 220 cm, v Žalcu se je letvica zaustavila na 217 cm. Podrobni rezultati na: www.timin-gljubljana.si Gašper Klemenčič - 2. mesto tek na 60 metrov Balinanje Na pobudo balinarskega šampiona in športnega pedagoga Aleša Borčnika je bilo na balinišču športnega centra Kubu organizirano krstno tekmovanje v balinanju za osnovnošolce. V disciplini bližanja in zbijanja krogel so se naši učenci veselili prvih mest v posamični in ekipni razvrstitvi. OŠ Vodice je nastopila v postavi: Lucija Kremžar, Kaja Volč, Nadja Bri-šnik, Liam Markoja, Til Martin Mu-šič in Gašper Klemenčič. Uvrstitve: 1. mesto Liam Markoja 1. mesto Lucija Kremžar 1. mesto ekipa OŠ Vodice Čestitamo vsem mladim športnikom Balinarji 9 OIČIHA VODICI AVTOR: GREGA RIHTAR DLAKA ANGLEŠKA IGRALKA WINSLET PRISTANIŠKO ME$TO VJUŽNEM JEMNU PODOBA, FIGURA FILM AMERIŠKEGA REŽISERJA MARTINA RITTA IZ LETA 1958 POGANJANJE PLOVILA Z VESLOM SODARSKO ORODJE, OTORNIK NEKDANJA RADIJSKA NAPOVEDOVALKA KOROŠEC SREBRNIK V JUDEJI V ČASU KRISTUSA RUMENKASTA BULICA V KOŽI, BOGATA Z ORGANSKIMI SNOVMI UPIDI GLAS PIŠČALKE GLAVNO MESTO MADAGASKARJA NAŠ ARHITEKT (ALEKSANDER) HRVAŠKI KOMEDIO- GRAF VELIKA-NOVIC SREDNJEVEŠKI NORDIJSKI LJUDSKI PESNIK vns- NJENJE RIŽEVO POLJE VRSTA SERVIS S PREDMETI IZRADIO-TEHNIKE PEVKA ERBUS RAZPOTEG-NJEN MORSKI ZALIV UMETNOST, KISE UKVARJAŠ SLIKANJEM NA STEKLO POLT VHOD V SAPNIK PEVKA HORVAT SULTAr NOVA PRI-LEŽNICA V HAREMU SOPROGA DARILO LETALSKI PREVOZ NAŠE NAJDALJŠE GOROVJE NA TROMEJI MED SLOVENIJO, AVSTRUO IN ITALUO ŠTIRINAJSTA ČRKA GRŠKE ABECEDE ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA NEVESTINO IMETJE MESTO IN FJORD NA NORVEŠKEM VOJAŠKO BODALO FILM AKIRE KUROSAVE UNESEK, UPADEK n. PEVEC CUTUGNO NIZ. SLIKAR (ADRUEN) HRV. IGRALKA BORTO-LAZZI ANGLEŠKI GLASBENIK (RINGO) LESENA VPREŽNA PRIPRAVA OSEBA IZ BIBLUE GENSKI PARČEK, ALELOGEN SL. PEVKA (MARTA) NAELEK-TREN DELEC LEOPARDU PODOBNA ZVER ROMAN CHATEAU-BRIANDA VINO-SLOVEC NEMŠKI FIZIK IN IZUMITELJ TELEFONA (JOHANN PHIUPP) NAJPOGOSTEJŠE CESTNO VOZILO TVREAU-ZATOR VODNIK ŠVICARSKI PISATELJ IN DRAMATIK (ARNOLD) ZELO PISANA PAPIGA ZVOČNI ZAPIS RAVNOOUS-NOST, BREZ-BRIZNOST SOSED IRANA MARIA RILKE ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE PLESNA PRIREDITEV. REJV OTOK SZ. OD MOLATA OTOK ČAROVNICE KIRKE MALAJSKO BODALO PREBIVALKA NAŠE CELINE DRAMATIK GRUM PRAVOSL SVETA PODOBA ITALIJANSKI NOVELIST SVEVO JUŽNOAFRIŠKI GOLFIST ELS ANGLEŠKA IGRALKA COLUNS LAHKI IT. TANK HITRA PTICA UJEDA UPOGLJIVA, VRTLJIVA MAGNETNA PLOŠČA ZABAVNO-GLASBENA PRIREDITEV VZDEVEK, NAZIV VZDEVEK RADKA POLIČA POZDtEK EGIPTOVSKI NOGOMETNI REPREZENTANT, NAPADALEC LIVERPOOLS ŠALAH ROMUNSKI OTOK, POTOPLJEN V DONAVI ZA POLTON ZNIŽANI TON G PRIPRAVA ZA SPENJANJE ŠIRJAVA BRAN BERA, ZBIRKA NEKDANJA JAPONSKA DRSALKA ASADA BODICA NA VRTNICI REKA V MONGOLUI IN RUSIJI MESTNA BABICA OLJVER TWIST DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO STEKLENI PAPIR DRŽAVA V SV. AFRIKI AMERIŠKI PISATELJ (BRET) PECEU PRI GOBI ATLETSKA DISCIPLINA PEGA, MAROGA GOJITEU PSOV MESTO V SREDNJI ITALIJI UBITI IT. POLITIK (ALDO) PRISTANIŠČE NA SEVERU IZRAELA ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING MIGLJAJ SEDMA ČRKA GRŠKE ABECEDE KRAJ SEVEROZAHODNO OD ZADRA BANDA, SVOJAT POD V SOBI MAMICA STROKOVNJAK ZA ORIENTA-LISTIKO ITALIJANSKI OTOK MED KORZIKO IN ITALIJO PLAZILEC REKA, KI TEČE SKOZI MONCHEN AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) MRZLICA VSAK OSMI DAN DATELI-NOVO ŽGANJE 9 OBČIN« VODICE Obvestila številka 4, junij 2019 l4>pitarjev 25 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta MARJANA MOHORIČA iz Repenj, po domače Golobovega Marjana se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številno še zadnjič obiskali v poslovilni vežici, darovali cvetje in sveče ter ga množično pospremili na poslednjo pot. Posebno zahvalo izrekamo gospodu Tonetu Logarju za ganljivi govor in pevcem Društva upokojencev Vodice za čudovito zapete žalostinke. Hvala pogrebnemu zavodu Pogrebnik za vso pomoč pri urejanju pogreba, gospodu Henčku Lamovšku za nasvete, gospodu župniku Mervarju za opravljen obred. Hvala za izrečene besede in misli vseh, ki ste nam stisnili roke in bili z nami, ostale bodo vedno v naših srcih. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo ostali živi in večni. Vsem res iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Za ljubezen, ki si jo vsem dajal, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, kot večno lep spomin nate. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati in stari ata ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric, tast in svak ■0 ET PETER WEISS iz Zapog pri Vodicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Martinu Mlakarju za obiske na domu in lep pogrebni obred. Hvala Društvu upokojencev, govorniku Marjanu Pipanu za prelep govor, hvala ključarju Gašperju Pipanu in Pogrebni službi Dvorje. Posebna hvala osebnemu zdravniku Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci za vso skrb, nasvete in pomoč. Hvala patronažnima sestrama Mariji in Majdi za večletno oskrbo. Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi FRANC OVCAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Grujičicu, patronažni službi, g. župniku Francu Mervarju za opravljen obred, pogrebni službi Pogrebnik, gasilcem PGD Repnje Dobruša, g. Rožmancu za prebrane spomine na njegovo življenje. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Nisi odšel, še vedno so tu tvoja dobra dela ki si jih storil in neskončna ljubezen. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta BMC PRODAJALEC/KA TEKSTILNIH IZDELKOV - DELOVNE OPREME JnicItErr W0RKWEAR • prodaja in svetovanje kupcem • prevzem, priprava in odprema blaga • skrb za polnjenje polic, urejenost prodajalne ter označevanje blaga na prodajnih policah PRIČAKUJEMO: • V. stopnjo izobrazbe • urejenost, točnost, natančnost NUDIMO: • delo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece • delovni čas 8 urni od pon- petka. Rok za prijavo do 25. 06. 2019 BMC d.o.o., Pod javorji 5, 1218 Komenda, Tel.: 01/8313-156, Gsm: 041/712-500 http://www.delovnaoblacila.si i FRANCA SPENKA iz Bukovice 1d se iz vsega srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred, pogrebni službi in g. Henčku Lamovšku. Posebna zahvala g. Bredi Špenko iz društva upokojencev Bukovica-Utik za lep poslovilni govor. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi OIČINA VODICI Obvestila lNJIZN OVOST Leposlovje za odrasle Backman, Friderik: Mi proti vam (nadaljevanje romana Mi smo medvedi) Jonasson, Jonas: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil % * Moyes, Jojo: Dekle, ki si ga zapustil Paasilinna, Arto: Najboljša vas na svetu Hendricks, Greer: Žena med nama (kriminalni roman) Clinton, Bill: Kje je predsednik (kriminalni roman) Lainšček, Feri: Zadoščenje (kriminalni roman) Turk, Boštjan J.: Pacientove in zdravnikove pravice: s sodno prakso in izbrano zakonodajo (pravo) Jurjevič, Andrej: Gasilski priročnik o razvrščanju (javno zdravstvo, nezgode) Jones, Lesley-Ann: Freddie Mercury: Bohemian rhapsody (biografije) Leposlovje za otroke in mladino Beer, Hans de: Gustav veliki (slikanice) Martinello, Jessica: Tudi pošasti si umivajo zobe! (slikanice) Streit, Jakob: Knjiga o čebelah (zgodbice) Strokovno gradivo za odrasle Strokovno gradivo za otroke in mladino Bilban, Tina: Kaj sploh je to? (splošno) McRae, Anne: Atlas vesoljskih pustolovščin (astronomija) Brooks, Ben: Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni 2 (biografije) fcrna kronik s OBČIN« VODICE Gremo na počitnice £ karmen jančar »Kje je Skaručna, tega ni vedel, samo to je bil od strani pozvedel, da je tam nekje za Mengšem; no, Mengeš je pa vsak dan lahko videl z domačega hriba; zato ga niti skrbelo ni, bo li našel Skaručno ali ne. [...] Oh, na Skaručni je lepo!« Tako se je obiska Skaručne veselil literarni junak Janka Kersnika v delu z naslovom Znojilčevega Marka božja pot. Marko sicer ni šel na Skaruč-no na počitnice, a je bil to zagotovo dogodek, ki si ga je zapomnil za vse življenje. Pa vi? Se že veselite počitnic? Z dobro knjigo so počitnice še lepše! V Knjižnici Vodice boste našli bogat izbor knjig za vse okuse. Od romanov za na plažo do vodnikov po gorah ali tujih deželah ter strokovnih knjig za bolj zahtevne bralce. Za vse neodločene pa smo pripravili »Mačka v žaklju«, zaprte vrečke s knjigami po izboru knjižničarja, namenjene vsem starostnim skupinam uporabnikov knjižnice. Med poletnimi počitnicami v knjižnico zopet lepo vabimo Poletav-ce. To so otroci med 7. in 12. letom starosti, ki bodo med počitnicami brali 30 dni vsaj pol ure na dan. V knjižnici dobite bralni seznam, v katerega boste vpisovali prebrano. Jeseni pa vas bomo povabili na zaključno prireditev, kjer boste vsi za nagrado prejeli branje in majico ter sodelovali v žrebanju za glavno nagrado skiro ter druge dobitke. Ko pa Poletavci dopolnijo 13 let, postanejo Najpoletavci. Najstniki do 16. leta so tisti najboljši poletni bralci, ki med počitnicami preberejo vsaj tri knjige, nato pa njihove naslove ter avtorje skupaj s svojimi podatki oddajo v spletnem obrazcu. Ne pozabi- te nam napisati, kaj ste prebrali in kateri junak iz prebranih knjig vas je najbolj navdušil. Veseli bomo vaših vprašanj v knjižnici ali na najpole-tavci@mklj.si. Seveda tudi Najpole-tavce čakajo lepe nagrade! Ker gredo tudi knjige na dopust, bo knjižnica od 24. junija do 24. avgusta odprta po poletnem delovnem času: Ponedeljek 12.30-19.00 Torek ZAPRTO Sreda 12.30-19.00 Četrtek ZAPRTO Petek 12.30-19.00 Sobota ZAPRTO Dragi bralci! Želim vam nepozabne, malce nore, navihane, aktivne ali pa umirjene počitnice, takšne, kakršne si želite sami. In ne pozabite! S knjigo so počitnice lepše! OIČIHA VODICI