^T^SSTTSLOVENSKA
PRISEGA IZ SREDINE
18. STOLETJA
Najpomembnejše slovensko besedilo iz
časa protireformacije oziroma baroka na
škofjeloškem ozemlju je znani Škofjeloški
pasijon iz leta 1721. Manj znane slovenske
tekste iz tega časa na tem ozemlju so
doslej objavili dr. Fr. Kos v Ljubljanskem
zvonu 1890 (prisega' iz 1694 in pismo iz
1690) in dr. M. Kos v Glasniku Muzejskega
društva 1941 (prisegi iz 1615 in ok. 1618).
Njim lahko pridružimo še koncept slovenske
prisežne izjave, ki sem ga leta 1947
našel med nemškimi listinami loškega gospostva
pri posestniku Janezu Kokalju.
po domače Jelerju, na Mlaki nad Skofjo
Loko.
Zapisek obsega 15 vrstic na polovici pole
in se glasi (v oklepaju navedene besede
so prečrtane):
Jest Gerra Kokhlin alli kokaukla perseshem
(ena zista bogou) te Sueiti troize
bogou atzetto, Sinou, jenoi Svetimu Duhu,
de Jest moje Supernize ienoi tsheri allenka
dolenzouki per eni glihi ta mesez
Xbri 1753M leta, tshes ta sche oblubnena,
jenoi dana dota teh 400 d (d) spet druge
100 d Vetsh, koker tem drugem bratam,
jenoi Sestram, jenoi sizer proku temu, de
ische bode nie gospodar Joseph dotlenz
nie nikar Samu tu Schnutuansko pismo
storru ampek tudi niegou douh per gospodu
Radautscho bode platzou dati sa
resniza nissem oblubila. Koker
Na koncu naj bi sledil običajni zaključek:
»Kakor meni Bog pomagaj.« in podpis.
Zapisovalec je bil verjetno neki nemški
pisar, ki ni poznal bohoričice in mu je
posebno označevanje naših šumevcev delalo
velike težave. Za č rabi tsh in tz, za ž
ima tudi dvojno oznako: sh in sch. Poljansko
narečje, na katerega območju leži
vas Mlaka, se kaže v pisavi douh: značilni
poljanski velami pripornik g je pisan
kot h. Zanimiv je izraz za nasprotno
stranko pri sodni obravnavi Superniza.
Zenitovanjsko pismo (Heyratbrieff, den
18.t«° Xber 1753), o katerem je tu govora,
je ohranjeno v Državnem arhivu Slovenije
v Ljubljani
Janez Dolenc
221