Štev. 232. V Ljubljani, v sredo dne 13. marca Posamezne številke po 6 vin. uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne '• : • sprejemajo. : '• : naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21 ‘60; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .• .• .• ob pol 11. dopoldne. \ \ *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —— Reklamacije lista so poštnine proste. ....— .— 1912. Leto II. Molohovi naklepi. Veliko poželjivost ima militarizem v Avstriji in tudi mnogo ošabnosti tiči v njem. Ali ne eno ne drugo ne dokazuje velikega razuma. Afere, ki jih ima ta slavni organizem zla-st> zadnja leta, utrjujejo boljinbolj misel, da moloh ni popolnoma zdrav »v gornjem nadstropju« in da bi mu bilo treba kakšnega teme-Wega zdravljenja. Ne glede na težke očitke, K' so od ogrske strani namerjeni zlasti na a-areso gospoda Auffenberga, in ki jih vsi Pi-Ujeichovi demantiji ne spravijo meni nič tebi n|č iz sveta, nastopa militarizem v vprašaju brarnbne reforme tako konfuznoprevzet-n°. da se mora človek vprašati, če ni moloh V- Avstriji popolnoma izgubil glave. Ideja pro-vizorija namesto zakona je seveda predrzna; a‘* v tej predrznosti ne tiči visok razum in Pcgum genialnosti, temveč velikanska doza Kratkovidnosti in abote. . Kaj bi vojna uprava rada dosegla s pro-vizorijem? Militarizem meni, da ima premalo vojakov, pa zahteva več rekrutov. Za triin-jndesettisoč mož naj bi se zvišal letni kontingent v Avstriji, da bi mogel militarizem °?lje paradirati. Zakaj o resni potrebi ne more pl govora. Tudi če se človek postavi na stance sedanje meščanske države, je tista velikanska vojska v miru, ki jo hočejo Auffen-eomp., stvarno nepotrebna. Armada ni Policija; njena prava služba se pričenja na l?!ni. in tudi tedaj se ne more prvi hip porasti vsa oborožena sila. Za svojo velikost ima 'jvstro-ogrska povsem zadostno vojsko, v lučaju mobilizacije pa ima sredstev dovolj, aa izpopolni svoje vrste. , Ali militarizem se hoče postavljati. V ne-*ein humorističnem dunajskem listu, ki služi ?. VeHko vnemo militarističnim namenom, je *)1' Pred kratkim sledeči »dovtip«; Kitajski General pride v Avstrjo, ogleduje vojaštvo, Pa Pravi avstrijskemu in ogrskemu generalu: *fTav lepo armado imate v Avstriji, le mo-. va imate malo.« Uboga kolega iz Avstrije »I ,z Ogrskega mu pa klavrno odgovarjata: u, i tovariš, vsega ni mogoče zahtevati.« gj, ta trapasta duhovitost je vendar zna-jj ,n.a- Pfed svetom se hočejo Auffenbergi ba-tar l^° 1)0*ne So avstrijske kasarne; mili-mu'Z*m ^{ugih držav naj bi se čudil militariz-bal • Vs(:r^e ‘n mu zavidal. Kakor ničemurna ki jc nesrečna, ker ima znanka ali Jateljica lepši klobuk od nje. 10„ ^azven tega ima militarizem še drug raz-Vsl Avstriji je veliko preveč oficirjev in ed tega imajo dospodje premalo posla. Res Do flenc*.a ni stanu, čigar člani bi mogli toliko g s!°Pati kakor oficirji. Na vodilnih mestih si . lzmišljajo vsakovrstne nepotrebne funkci-' vpeljujejo nove šarže, le da bi imeli čast-1K| vsaj navidezno dovolj dela. Pa jih vendar ,e morejo dosti zaposliti. In zato bi Auffen-,ers rad dobil več Soldatov, da bi se imeli ofi-lrji s čim baviti. ra l!god se dela narobe. V šolah n. pr. se -Vr)a število profesorjev in učiteljev po šte- vilu učencev, in še rajši nastavljajo manj uči- s Jev kakor več. V tovarni odloča delo, koliko g, vzame delavcev, ne pa nasprotno. V dru-j-ju državah, če ne gremo ravno v Južno Ame-ral°' r 'majo v armadah sploh same gene-naih ^?Vna.ce*° militarizem tako. Nemčija n. pr. Voi v militaristična država sveta, ima več Auff u’ p.a.manS častnikov od Avstrije. ^ enbergi imajo svoje posebne nazore. Emile 2 Ali Oni hočejo imeti elitno armado, veliko armado za baharijo urejeno armado. Toda gospodje smatrajo ljudstvo za nekako preveč pozabljivo. Pred par leti so namreč utemeljevali zvišanje rekrutnega kontingenta na drugačen način. Že dolgo se zahteva v Avstriji znižanje vojaške službene dobe na dve leti. Militaristični gospodje so dolgo ugovarjali in med razlogi njihovega upora je bil zlasti ta, da bi se aktivna armada premočno zmanjšala, če bi tretji letnik odhajal domov. Zvišanje rekrutnega števila je torej imela biti nadomestilo za dveletno službo. Provizorij, s katerim sedaj krošnjarijo, pa ima vse prekucniti: Rekrutirati trintridesettisoč mož več, dveletne službe pa ne vpeljati. In gospod moloh je zabit dovolj, pa misli, da ljudstvo res ne bo opazilo njegove eskamo-taže in ne razumelo njegovih naklepov! Ali gospod moloh se moti. Tako se ne bodo delali računi in ošabni militarizem se bo že moral naučiti večje skromnosti. Temna afera. Finančna afera z akcijami orožarnice v Steyru, ki jo pretresa poslanska zbornica, ne postavlja avstrijske vlade v najsigurnejšo luč. Opravičenih dvomov v čistost državne uprave v tej zadevi splošne besede finančnega ministra niso razpršile in težkega suma, da gre za zlorabo uradne oblasti v osebne špekulativne svrhe, niso razdejale. Kakor smo že poročali, je vlada dovolila orožarnici v Steyru, ki stoji pod okriljem »Bo-denkreditanstalta«. da razdeli svoje proste denarne rezerve kot brezplačne akcije med svoje delničarje .To dovoljenje je zbudilo v vseh krogih ne le v Avstriji, temveč tudi v inozemstvu največje začudenje. Ce se finančni minister sedaj izgovarja, da je bila taka pomnožitev akcijskega kapitala iz proste rezervne glavnice dovoljena tudi drugim delniškim družbam, je ta izgovor jalov in razodeva le slabo vest avstrijske vlade v tej aferi. V slučajih, na katere se sklicuje finančni minister, ni šlo za razdelitev proste rezerve v obliki brezplačnih akcij, temveč le za povišanje akcijskega nominala s pomočjo proste rezervne glavnice. To pa je nekaj čisto dru-zega! Zakaj z zloglasno transakcijo je država izgubila dodatni davek na dividende in kurzi so šinili brez realnega vzroka kvišku. Z dovoljenjem te dvomljive finančne transakcije je vlada na očividen način zanemarila svojo dolžnost, kot upraviteljica državne blagajne in kot čuvarica javnih interesov. Ta nemarnost pa dobi takoj še vse hujši značaj, če premislimo okolščine, v katerih je izdala svoje dovoljenje. 2e mesece je gotov krog na dunajski borzi nakupoval — za koga? — akcije orožarnice v Steyru. Tik pred vladnim dovoljenjem za izdajo gratisakcij je »Bodenkreditan-stalt« spravil na dan neugodno poročilo o gospodarskem položaju orožarnice in kurzi so pod vtiskom te neugodne vesti znatno opešali in anonimni interesentje, ki so jih že več mesecev nakupavali, so jih dobili dober kup v roke. Nato pa je vlada dala zavodu dovoljenje. da razdeli proste rezerve kot brezplačne akcije med lastnike starih akcij, vsled česar se je občinstvo kar trgalo za ta papir (združen s pravico do novih brezplačnih akcij) in so kurzi po bliskovo šinili kvišku. Onim ZOLA: Rim. R . (Dalje). Prost popolnoma odkritosrčna, tako preždet se njena enostavnost začetkoma irnel Zniedena' nerazumljiva. Nedvomno jo je L'atv oblasti čudna predstava človeške vzvi-llaki.i° ie bilo krščanstvo vložilo v resig-rijj]0 in čistost kakor protest proti večni mate-(l0;.fr°ti naturnim silam, proti neskončni plo-$tav J' življenja. Ali v njeni duši se je ta pred-cenir Se poveeala: Devištvo je dobilo nepre-Žans^0 /rednost, postalo je dragoceno bo-slc' ? darilo, katero je namenila svojemu od dar ’Zv°ljenemu dragemu, ki postane gospo-^uhnl)eMega te,esa’ čim iu združi Bog. Izven 2aknn ni- ,v-ega Posvečenja, izven cerkvenega ta. n-a .,e zanjo vse smrten greh in strahovati' i!° raz,aKal° n^ei? dolgotrajni upor proti Proti n -a n'.1iub'.,a’ n)en obupni, bolestni upor tel-, ,r, ar.'Ju» ki ga je oboževala, a se mu je ho-v i1 v zakonski zvezi. tn iŠlla muka je bil ta l‘i)0r zoper ljubezen bili,amtečo dušo! V kakšnem večnem boju s str-ef-° Znost’ ohlniba svcti devici s strastjo, Driznau i MjencKa Plemena, o kateri je sama v>hari n ,a jc včasi izbruhnila v njej kakor 2VestAt -e la 1,1 malomarna, sposobna večne ie v n ”-C’ 10 vcndar zahtevala od ljubezni, kar Se ni‘51 resnega, snovnega. Ni ga dekleta, ki bi p.J zadovoljevalo s sanjami od nje. in bilomre -io ]e Posedal v zamirajočem mraku Njena d jle’ kakor da jo prvič vidi in razume. m°enjh .v°ma narava se je izdajala v nekam likih * In. Poželjivih ustnicah, v nenavadno ve-^nem * brezdanjih očeh. in v Čistem, raz-te^ih nje0 o nežnem obličju. Izza teh plam-titj not '• Za to čisto, belo poltjo pa je bilo slu-in razpenjanost praznoverne, ponos-m°voljnc, silo žene, ki se trdovratno hrani za svojo ljubezen; delala je le, da bi uživala in v svoji premišljeni razumnosti je bila vedno pripravljena na kakšno budalost, ki jo hipoma zanese. Oj, kako lahko je bilo razumeti, da jo ljubijo! Oloboko se je zavedal, da mora tako oboževanja vredno bitje s to lepo odkrito-srčnstjo, s to viharnostjo, ki je vzdržljiva, da se more pozneje tem brezpogojneje vdati, povsem izpolniti življenje moža. Zazdela se mu je kakor mlajša sestra te ljubke, tragične Cassije, ki v svojem poslej brezkoristnem devištvu ni hotela več živeti in se je vrgla v Tibero, kamor je potegnila svojega brata Kreola in truplo svojega dragega Flavija s seboj. Hipno ginjena od ljubezni je prijela Benede-ta obe Pierrovi roki. »Gospod abbe, že štirinajst dni ste tu pri nas in že Vas imam zelo rada, ker čutim, da ste prijatelj. Če nas prav ne razumete takoj, vendar ne smete slabo misliti o nas. Prisegam Vam, da se ob vsej svoji nevednosti vendar vedno trudim, da ravnam kolikor mogoče prav«. Njena ljubeznjivost ga je neskončno ganila in zahvalil se ji je zato, držeč trenotek njene lepe roke; kajti tudi njega je premagala velika nežnost, ki jo jc občutil zanjo. Vnovič so ga razvnele sanje; če bi le imel dovolj časa, bi rad postal njen vzgojitelj;vsaj odpotovati ne bi maral, ne da bi pridobil to dušo za svojo idejo o bodoči ljubezni do bližnjega in o bratstvu. Ali ni to krasno, malomarno, nevedno, nezaposleno bitje, ki zna le braniti svojo ljubezen, včerajšnja Italija? Lepa speča včerajšnja Italija, očarujoča v svojem spanju, z globokimi, črnimi, strastno plamtečimi očmi, v katerih leži še toliko neznanega! In kakšno poslanstvo je to: Zdramiti, poučiti, resnici pridobiti ubogo in nesrečno ljudstvo, jutršnjo pomlajeno Italijo, ki živi v njegovih sanjah! Celo v nesrečni poroki z grofom Prado, v prelomu, je hotel videti le prvi ponesrečeni poizkuz: Moderna severna Italija je šla neznanim interesentom, ki so že dolgo kupovali te delnice — ker so bili pač poučeni, kaj se pripravlja! — pa ie ostal kar čez noč ogromen dobiček v žepu. Če postavimo navedena dejstva, drugo tik drugega, se ni mogoče otegniti misli, da je bila vsa ta transakcija naprej preračunjen manever, ki se je aranžerjem izplačal z bogatim dobičkom, in da aranžerji ne morejo biti daleč od finančnega ministrstva, ali pa morajo imeti na ministrstvo silen vpliv, da so dosegli od vlade dovoljenje, ki bije solidnim upravnim načelom v lice. Sum dobi tem tršo podlago, če še upoštevamo, da je guverner »Bodenkreditanstalta« dr. Sieghart, ki je, preden je vstopil v službo te firme, bil vsegamo-gočen sekcijski šef v ministrskem predsed-stvu. absoluten gospodar državne uprave. Konzumna društva in mezdni boji. V sedanji dobi se kaže povsod velikanski pomen združevanja delavskega ljudstva. Draginja pritiska — delavec kot prodajalec svoje delovne moči zahteva s pomočjo strokovnih organizacij zboljšanje svoje mezde. Boj železničrjev — boj predilničarjev — boj rudarjev — skratka boj sleherne panoge za dosego boljše eksistence je dokaz za to trditev. Vsak boj je pa težak. Zmaga je le tam gotova, kjer je organizacija močna, oprta na dobro preskrbljene fonde. Na angleškem stavka nad miljon rudarjev. Ves svet z napetostjo gleda, kaj bo — ka-kako se razvija ta gigantska borba med delom in kapitalom. Angleška rudarska organiacija razpolaga z velikim stavkovnim fondom, nad 40 miljonov kron, pravijo časopisi, da je zbranih v osrednji blagajni, drugi, ki so še boljši poznavalci angleške delavske organizacije, trdijo, da stavkovni fond presega 50 miljonov! Bodi kakorkoli — velika svota je na razpolago, ali najbrže tudi ta velikanska svota ne bi zadoščala za izvojevanje grandioznega mezdnega boja. Dunajska »Neue Freie Presse«, glasilo velekapitalističnih krogov naše države, je 28. februarja t. 1. poročala v izgledih angleških rudarjev. Tehtala je njih finančno moč, medsebojno podporo ter vse eventualnosti, ki pridejo v poštev pri tem velikem boju na Angle_ škem. Člankar pa je omenil s posebnim pov-darkom to-le: »Medsebojne podpore rudarjev ne bo, ker bodo v Angliji vsi stavkali, ali nekaj drugega bo stalo delavcem na strani — namreč rudarska konsumna društva, ki bodo svoje stav-kujoče člane podpirala z živežem iz svojih prodajalen. V mnogih rudarskih revirjih ni sploh razven kakega gostilničarja nobenega obrtnika ali trgovca, edino konsumno društvo s svojimi prodajalnami zalaga vse prebivalce!« Znamenite so te besede v kapitalističnem glasilu. Kapitalist javno ocenjuje vrednost konsumne organizacije. Ve, da delavsko kon-sumno društvo ne zapusti svojih članov, ampak da bo njih zadnja opora, trdna opora, ter nekako jamstvo za zmago. Na Angleškem je organizacija konsumen-tov v najboljšem in najlepšem razvoju. Iz knjige. ki jo je izdala »Velenakupna družba avstrijskih konsumnih društev« pod naslovom: »Aus dem Reiche der britischen Oenossen-schaften« — se lahko vsakdo pouči o vred- nosti konsumnih društev. Angleški delavci so si prvi sami pomagali. Prepričani, da privatni kapital nikdar ne pozna, so zbirali v svojih organizacijah mogočne fonde. Čemu trgovcem in kramarjem nositi dobičke in jih bogatiti? Čemu pomagati posredovalni trgovini do bogastva? Zase — za delavske smotre in cilje — za delavsko bodočnost! In mogočna angleška konsumna društva stoje danes kot orjaki na braniku delavskih pravic! Slovenski delavci, ki imajo tudi danes svoje oči odprte na mezdno vojno v Angliji — naj sočasno tudi razmišljajo, kaj jim je storiti, da bodo mogli v dogledni bodočnsti bojevati saj približno — če je primera mogoča — enake borbe. Poleg strokovne in politične stoji prevažna organizacija za delavske vrste — in ta je: Konsumno društvo, katerega naj se slovenski proletarci povsod v lastno korist oklenejo. Angleži naj jim bodo vzor! _____________________________________ A. K. Hyndmanova sedemdesetletnica. Kdor bo pisal zgodovino socialističnega gibanja na Angleškem, bo moral imenovati kot prvega med propagatorji socialističnega evangelija sodruga Hyndmana. Sodrug Hyndman je tisti, ki je krepko krmaril ladjo socializma na Angleškem in jo vodil z varno, gotovo roko. Bojevniki socializma se tega tudi dobro zavedajo; o tem priča proslava Iiyndmanove sedemdesetletnice. Sodrug I1yndman je bil 7. marca sedemdeset let star; londonski sodrugi so sklenili, da ta dan svečano proslave. Priredili so slavje, ki se ga je udeležilo več sto zastopnikov socializma na Angleškem. Iz Nemčije sta poslala pozdrave sodruga Bebel in Ledebour, iz Avstrije sodrug Adler. Mnogo ^nozemskeh bojevnikov, ki stoje v prvih vrstah socialistične armade se je osebno udeležilo lepega slavlja. In še nekaj je dajalo vsemu slavlju izrazit značaj: brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil zastopan na slavnosti cvet angleške umetnosti in znanosti. Predsedoval je Valter Crane, slavni risar; glavni govornik pa je bil dramatik svetovnega imena Bernhard Shaw. Sodrug Shaw je bil jako veselo razpoložen in je duhovito govoril o položaju na Veliki Britaniji in o tistih drieh, ko je bil »prekorači Rubikon« s Hyndmanom in Morrisom, ko je pričel oznanjati ob cestnih vogalih ideje socializma. Izrazil je veselje nad preporodom angleškega ljudstva. Vsi govorniki so povdarjali zasluge sodruga Hyndmana za socializem na Angleškem in opozarjali, da je kljub vsem prevaram in izku-šnjavam trideset let visoko dvigal zastavo socializma na Angleškem. Krepko je označil Hyndmanovo stališče znameniti romanopisec Wells, ki je preskusil skoro vse struje socializma na Angleškem. Dejal je: »Na mojih križem-potih skozi socializem mi je bilo često tesno in plaho pri srcu; toda zavest, da sedi nekdo ob krmilu in ravna pot, me je končno vendarle zmerom utolažila. Morda je sodrug Hyndeman časi napačno udaril, te slave mu ne more nihče odvzeti, da je ohranil v skrajno težkih in mučnih razmerah ravno pot. In da je ta ravna pot tudi prava, priča razvoj Angleške zadnjih letilT.« Wells je med drugim dejal, da noče naravnost priznati, da so imeli revolucionarni socialisti vedno prav, toda vedno bolj je prepričan, da so imeli bolj prav kakor on sam. prenaglo na delo, bila je prebrutalna v svojem stremljenju po ljubezni in preobrazbi blagega, zaostalega, še velikega in lenega Rima. Pa kaj se ne bi mogel ponoviti poizkus? Ali ni opazil, da ji je podala njegova knjiga po začudenju izza prvega čitanja posla in zanimanja v praznosti njenih samo s pečaljo izpolnjenih dni? Ali je mogoče, da si človek olajša lastno trpljenje, če se zanima za druge, za male, za- srečo nesrečnih? Saj je dekle že ginjeno. Zaobljubil se je, da odpre vir njenih solz in sam je vztrepetal v njeni bližini, ko je pomislil na neskončno ljubezen, ki bo izhajala od nje, ko se nauči ljubiti. Nastala je popolna noč in Benedeta je vstala, da zahteva svetilko. Ko se je zdaj Pierre hotel posloviti, ga je še trenotek zadržala v polmraku. Videl je ni več, ali slišal je njen resni glas: Kaj ne, gospod abbe, da ne vzamete s sabo preslabega mnenja o nama? Dario in jaz se ljubiva, in to ni greh. če je človek razu- men . Oj da, že dolgo ga ljubim! Pomislite, meni je bilok omaj trinajst, njemu osemnajst let, pa sva se že ljubila, kakor blazna sva se ljubila v velikem vrtu vile Montefiori, ki je zdaj uničen. Oh, kakšne dneve sva preživljala tam. cele popoldneve pod drevjem, cele ure v nenajdljivihi skroviščih, kjer sva se polju-bovala kakor kerubi! Kadar je prihajala doba zrelih oranž, je dišalo, da sva bila vsa opo-jena. In veliki tobirski grmovi — moj Bog, kako so naju zagrinjali, kako je utripalo srce ob njihovi močni dišavi! Zdaj je ne morem več dihati, ne da bi se zgrudila.« Sluga je prinesel luč in Pierre je odšel v svojo sobo. Na malem stopnišču je srečal Vi-ktorino, ki se je zganila, kakor da je tukaj prežala nanj, da pride iz salona. Šla je za njim brbljala, izpraševala, in naenkrat se je duhovniku zasvetilo. »Zakaj pa niste prišli v salon, ko Vas je gospodična klicala? Saj ste šivali v pred-sobju.« Izprva se je hotela delati začudeno in reči. da ni nič slišala. Ali njeni dobri, odkriti obraz se ni znal lagati, pa se je nehote nasmejala. Nazadnje se je pogumno in veselo izpovedala: »E, kaj mi je bilo to mar? Ali naj se postavljam med zaljubljenca? In razuntega sem bila popolnoma mirna; vedel sem, da ljubi knez mojo ljubo Benedeto preveč, da bi ji storil kaj zlega.« Resnica je bila torej ta. da je razumela, zakaj da gre, ko je začula prvi klic, pa je položila delo na mizo in se odplazila kakor mačka, da ji ne bi bilo treba motiti ljubih otrok, kakor ju je imenovala. »Oh, ubogo dete!« je zaključila. »Nikakor nima prav, da se tako trpinči z mislijo na drugi svet. Dobri Bog, kaj bi bilo hudega, če bi se malo osrečila, ko se imata tako rada? Življenje ni tako lepo. Kako ji bo pozneje žal, ko bo prepozno!« Ko je bil Pierre sam v svoji sobi, je nenadoma začutil silno omotico. Zelenika! Ta zelenika! Tudi ona je vztrepetala ob njeni trpki, močni dišavi kakor on. In dišava se je vračala, in z njo je prihajala v spomin dišava papeževih vrtov, poželjivih, samotnih rimskih vrtov, ki jih je palilo vzvišeno solnce. Ves dan se je zbral v njegovem duhu, in spoznal je ves njegov pomen: Bilo je strašno prebujenje večni protest narave in življenja, bila sta Venera in Herkules, ki so ju bili stoletja zakopali v zemljo, pa vendar vstaneta, kadar pride dan, ki ju lahko zazidajo v oblastnem, negibčnem, trmastem Vatikanu, pa gospodujeta celo tukaj in neomejeno vladata svet. Naj sodrug Hyndman dočaka tisti čas, ko bo njegovo delo dozorelo v popolne uspehe, tisto delo, ki ga je tako požrtvovalno opravljal in ga opravlja za osvobojenje proletariata! NOVICE. * Voditelj dunajskih krščanskih socialcev izginil? Te dni je sodišče iskalo dr. Gessman-na zaradi neke pravde med njim in Vergani-jem a ga ni našlo. Ker je bivališče Gesman-novo neznano,, mu je v tekoči pravdi sodišče postavilo kuratorja. * Čarikov odpoklican. Ruski poslanik v Carigradu Nikolaj Valerjanovič Čarikov je odpoklican s svojega mesta. S tem se na malo slaven način konča posebna faza ruske politike iz najnovejšega časa. Čarikov se je namreč smatral za moža, ki je poklican v to, da uresniči staro željo Rusije: odprtje Dardanel za ruske vojne ladje. Tozadevni korak Čari-kova sega v prve dni meseca decembra lanskega leta nazaj. Začetkoma so samo nejasne govorice o tem prožile v javnost. Toda že te govorice so zadostovale, da so izzvale splošen odpor proti ruskim nameram. Ruska vlada je seveda po stari navadi vseh vlad pridno tajila vsakoršno incijativo o tem vprašanju. Po poročilih iz turških vladnih krogov pa se je konštatiralo, da je Čarikov v resnici dvakrat poskusil, da bi turško vlado naklonil tem ruskim željam, toda v obeh slučajih brez uspeha. Po ponovnem energičnem demantiju peterburške vlade pa je bilo soditi kakor da bi bil Čarikov v tej kočljivi zadevi postopal na svojo pest. Ruska vlada je hotela zbuditi videz, kakor da bi se bilo v obeh slučajih šlo samo za nekakšen privaten razgovor. Kmalu nato pa se je oglasila vest, da je Rusija dardanelsko vprašanje popolnoma opustila. Nespretnost Čarikova je peterburške vladne kroge, ki so jim na ta način najlepši načrti za enkrat splavali po vodi, očividno raztogotila in pred daljšim časom so tudi že nastajale govorice, da bo Čarikov odpoklican. Kakor se vidi te govorice niso bile brez podlage: Čarikov je danes odpoklican s svojega poslaniškega mesta in imenovan za senatorja. * Obstrukcija strojevodje. V listu »Mo-tnento« beremo: Ministrski predsednik Gio- litti hodi ob večerih rad iz Rima v Frascati, kjer navadno ostane do jutra, da se potem z železnico vrne nazaj v Rim. Na tej železnici pa je služboval hudomušen strojevodja* ki je vozil z drugim dopoldanskim vlakom Frascati-Rim. Kadar se je nahajal v vlaku ministrski predsednik je strojevodja z natančnostjo in strogostjo začel delati po — službenih predpisih, z drugimi besedami, začel je nekako pasivno rezistenco: pri vsaki priliki je odpiral piščalko, da je stroj piskal kakor nor. in pri vsaki najmanjši postajici je vozil tako počasi, da je gospod Giolittti vsakokrat napol gluh prišel kako uro pozneje v Rim, nego bi moral priti ob normalni vožnji. Šala je bila jasna toda proti strojevodji in strojniku. ki je bil ž njim v zvezi, se ni dalo nič napraviti, ker sta se lahko sklicevala na to, da sta se z izredno vestnostjo ravnala po službenih predpisih. Da napravi tej neprijetni šali konec, je pomaknilo sedaj rimsko železniško ravnateljstvo vestnega strojevodjo na višjo stopnjo, samo da se ga je na lep način iznebilo iz službe, na progi Frascati-Rim. + Prodaja blejskega gradu. Blejski grad je kupil konzorcij, ki mu je na čelu Anglobanka za 600.000 K. Baje se ustanovi delniška družba. ki bo iz te posesti napravila velik hotel in kopališko podjetje. * Velik političen proces pred izjemnim sodiščem v Peterburgu. Že kake tri tedne traja pred posebnim sodnim dvorom ruskega senata, — tistim sodiščem, ki je leta 1907. po nedolžnem obsodilo socialno demokratične poslance — za zaprtimi vrati razprava proti armenski revolucionarni stranki »Daschnakzut jun«. Tri leta so morali obtoženci presedeti v ječah, ves ta čas so bili iztrgani svojim družinam in izročeni samovolji in v krutosti ruskih jetničarjev. In sedaj stoji 159 oseb pred izjemnim sodiščem, večinoma pripadniki inteligentnih poklicev, odvetniki, zdravniki, pisatelji itd., ki jih je vlada obtožila pripadništva k armenski revolucionarni organizaciji in težkih političnih zločnov. Odveč bi bilo naglašati, da so kakor zmerom tudi v tem procesu prišli tipični znaki ruske razbojne ju-stice kakor provokaterstvo, falzifikacije itd. do svojega popolnega izraza. Ta proces je značilen že po tem, da so se razprave prenesle iz Kavkaza v Peterburg, kjer se obtožencem ne nudijo prav nikakšne pravne garancije. Še značilnej-še pa je, da je vodil preiskavo zloglasni preiskovalni sodik Lišin, ki mu je vojno sodišče med znanim procesom zaradi »republike v Novo-rosijsku« dokazalo nič manj nego trideset falzi-fikacij dokumentov. Po tem junaštvu je falzi-fikator seveda avanziral, sedaj pa mu je justični minister poveril preiskavo v imenovanem procesu. Celo izjemnemu sodišču senata so bile naj-novejše falzifikacije tega gospoda prehude. Kakor namreč poroča »Novoje Vremja«, je dal senator A. Krivcev gospoda Lišina odstraniti iz sobe, kjer se nahaja dokazilni material za proces, ker je s tem materialom sumljivo manipuliral ter zagrešil razne falzifikacije dokumentov na škodo obtožencev. Vkljub vsemu temu se razprave nadaljujejo. Kako naj bi se pa tudi izjemno sodišče, ki se je pokazalo napram falzi-fikaeijam v procesu proti socialno demokratičnim poslancem skrajno ravnodušno, kako naj bi se torej to sodišče strašilo tudi novih falzifi-kacij? V očigled škandaloznim razkritjem bo to sodišče vsekakor »milejše« sodilo. Da bi pa vse te spletkarske mahinacije odločno zavrnil, za to ima pa najvišji ruski sodni dvor premalo spoštovanja do samega sebe. Izjemno sodišče ruskega senata bo tudi nad temi obtoženci s prav mirno vestjo zagrešilo čisto navaden justični umor — saj tako ukazuje ekscelenca justični minister in pa najvišji čuvar ruske pravice: ohrana in policijski departement. Ljubljana in Kranjsko. — Žrtev »Glavne posojilnice«. Prijatelj našega lista nam piše: Pretekli teden sem bil na Gorenjskem in sem obiskal svojega znanca. ki se je vrnil bolan iz Amerike. Nudil se mi je žalosten prizor: Ležal je ves bled in shujšan v postelji, šestero slabo oblečenih o-trok pa je zmrzovalo v mrzli sobi in prosilo kruha. Na moje vprašanje ali si ni v Ameriki nič prištedil je bolni mož glasno zajokal ter mi povedal, da je stradal in garal v Ameriki kot črna živina ter si tako prihranil 1800 K ki jih je —• kakor večina naših revnih ameri-kanskih rojakov — vložil v nesrečno »Glavno posojilnico«. Sedaj teče že drugo leto, a revež ne more dobiti niti vinarja. Skrajno obupani mož mi je potem še pripovedoval, da je tako nesrečnih slučajev vsled »Glavne« še mnogo, mnogo. Res žalostno! — Zdi se nam, da je pri »likvidacijskem odboru« Glavne posojilnice neka grozna mečkarija in nepotrebno zavlačevanje. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da s prvim denarjem, ki ga dobe, izplačujejo vse male vložnike, ki so brezdvo-mno največji reveži. Koliko gorja, koliko stradanja bi se omejilo, da, koliko družin bi se na ta način rešilo žalostnega pogina! V nebo-vpijoč greh bi bil, ako bi tem revežem še nadalje pridrževali ali celo utrgovali njihove prihranke, katerih se drže krvavi žulji in ki so pridobljeni s stradanjem in solzami. Toraj, merodajni faktorji, zganite se! Storite primerne korake in hitro pomagajte prizadetim, da ne vzamejo konca v bedi in pomanjkanju! Vodovodna zadruga v Šiški. Neki dopisnik se je v »Jutru« od minule sobote zadrl v sodr. Ant. Kristana zaradi vodovodne zadruge ter vprašuje, če je res Ant. Kristan akcionar zadruge. Smejali smo se naivnosti »Jutra« in njegovega dopisnika. Pri »Vodovodni zadrugi v hiški« ni nobenega »akcionarja«, ker Vodovodna zadruga ni akcijsko podjetje, ampak zadruga v smislu postave iz 1. 1873., h kateri lahko vsakdo pristopi kot član. Sodrugu Ant. Kristanu je vendar »Jutro« svoj čas (ob znanih šišenskih volitvah) zgradilo v Šiški palačo za 600 tisoč kron, v kateri se tudi precej vode porabi. No, pa šalo nastran. Kdor ima v Šiški hišo ter hoče imeti zdravo vodo, mora biti v lastnem interesu član zedruge. Člani zadruge dobivajo 10001 vode po 30 vin., nečlani pa po 50 vin. Sodrug. Ant. Kristan ima pač toliko razuma, da ve, da je 30 vin. manj nego 50 vin. Pa ne član ampak celo nadzornik Vodovodne zadruge je. Tudi avtor tistih člankov v »Zarji« je. Natančno je v »Zarji« obrazložil v tistih člankih, kako je s to zadrugo — in vsled tega je kategorično zahteval na koncu člankov: vodovod občini! — »Jutru« oziroma njegovemu dopisniku, ki sliši včasi travo rasti, pa svetujemo na|^ vendar opiše dobičke Vodovodne zadruge v Šiški. Popreje naj pa članke v »Zarji« trezen trezno prebere; če je poštenjak bo preklical vse svoje insinuacije, ki jih je med vrsticami nagrmadil. Pa sram ga bo, če je to mogoče! A. K. — Z Viča. Komisija se je že vršila, kje naj bi se v naši občini kolodvor postavil. Do zaključka ni prišla. Veseli nas, da se je v tem oziru saj nekaj začelo, ali še bolj bi nas veselilo, če bi se začelo misliti na električno železnico, ki naj bi šla iz Ljubljane na Vič. Našemu obč. svetu in županu prav toplo priporočamo, naj se zavzamejo za to, da se zgradi iz Ljubljane na Vič električna železnica. Najbolje bi seve bilo, da prevzame iniciativo ljublj. župan ter z za stopniki Viča, Spodnje in Zgornje Šiške, Most, Ježice itd. uredi važno vprašanje. — Trnovsko-KrakovSKa podružnica »Vzajemnosti" ima svoj ustanovni občni zbor v pon-deljek dne 18. marca ob 8. zvečer v gostilni g. Erbežnikove (prej Breskvar) v Veliki čolnarski ulici z običajnim dnevnim redom. — Zahvala. Podpisani izrekamo »Društvu lesnih delavcev v Ljubljani” za izdatno podporo najsrčnejšo zahvalo. — V Ljubi|ani, 13. marca 1912. — Marija Mrva, Marija Čebular, Josip Knific, Ivan Kušar. — Svinja umorila otroka. Pretečeno soboto. 9. t. m. je Marija Vrlinič, posestnica iz Bojane pri Črnomlju, odšla po važnih opravilih na Vinico, doma pa pustila svoje štiri o-troke, izmed katerih je bil najstarejši 10 let, najmlajši pa tri leta star. Otroci so bili puščeni brez nadzorstva. Zapustili so domačo hišo v kateri je ležal v zibelki pri peči bolni bratec Ivan, ter šli na vas k večji otročji družbi. Pri odhodu so otroci pozabili zapreti vrata one sobe, v kateri je bival bolni Ivan. Kmalu po odhodu Vrliničevih otrok se je pa priklatila v sobo skozi odprta vrata neka svinja šla k ležečemu Ivanu Vrliniču ter ga tam začela ogrizavati in žreti. Prišedši domov so otroci našli svinjo v hiši, ki je stala blizu zibelke ter bila po rilcu vsa krvava. Otroci so začeli klicati na pomoč in na njih klice je prihitelo nekaj sosedov, ki so hudobno žival izgnali iz hiše Preiskali so otroka, a ta je bil že mrtev in grdo raztrgan po vsem životu. — Svojo taščo ubil. O uboju še poročajo: Bajtar France Šeškar v Tomišlju je imel grenke ure v svojem zakonu. Najbolj mu je pa grenila ure tašča Jera Oven. ki je bila pri njem stanovala. Prepiri so bili na dnevnem redu; to je dalo povod, da je Šeškar za dalj časa svoje domovanje zapustil in se podal v tujino. misleč da se bodo med tem časom domače razmere kaj izbojšale. A mož se je zmotil, kajti tudi po njegovi vrnitvi je vse pri starem ostalo. Preteklo soboto, 9. t. m. se je začela tašča Jera Oven prepirati s svojim zetom in mu razne stvari očitati. To je pa Še-škarja tako razkačilo, da je pograbil tolkač in jo ž njim v svoji razburjenosti tako silno l)o glavi udaril, da se je s krvjo oblita nezavestna zgrudila in kmalu nato umrla. — Navihana tatica. Aretirana je bila v soboto Vida lleršičeva, rojena 1894 v Zapužah ter pristojna v Zgornjo Šiško. Navedenka je prišla minoli teden k neki postrežnici ter se ji predstavila za sestrično njenega gospodarja. Po-strežnico je znala navihanka tako premotiti, da si je smela ogledati stanovanje ter pri tem ukradla neko sliko. Dognalo se je, da je navedenka tudi po trgovinah jemala bfago na tuja' imena. Sumijo pa tudi, da je navedenka ukradla v zadnjem času blago z mlekarskih vozičkov; pri nji se je tudi dobilo nekaj takega blaga. Oddali so jo sodišču. Štajersko — Rudarji v Trbovljah, pozori V četrtek, dne 14. marca 1912 bo ob 6. zvečer na dvorišču »Delavskega doma« velik javen shod rudarjev. Na ta shod naj pridejo do zadnjega vsi, ki so prosti! Oni delavci, ki gredo ob 6. zvečer z dela, naj pridejo kar naravnost od dela na shod? — Hrastnik. V četrtek, dne 14. t. m. bosta tukaj dva rudarska shoda in sicer eden ob 9. dopoldne in drugi ob 5. zvečer, oba na vrtu gostilne gospoda Franceta Eržena. Rudarji, ki so dopoldne prosti, naj pridejo dopoldne, drugi pa vsi popoldne. — Trbovlje. Vaja pevskega zbora bo v soboto dne 16. marca 1912 ob pol 7. uri zvčer v »Delavskem domu«. Nadomestna državnozborska volitev v beljaškem okraju. Uradni volilni imeniki so do pondeljka. dne 18. marca v vseh občinah volilnega okraja na vpogled. Vpogled je dovoljen vsakomur. Kdor ni vpisan v volilnem- imeniku 23. aprila nima volilne pravice. Rok za reklamacije se konča z 18. marcem. Nobn zaupnik hi socialno-demokratičen volilec naj ne pozabi pogledati, je-li vpisan v volilnem imeniku ali ne. Takisto naji pogleda, če so vpisani tudi drugi, njemu znani socialno-demokratični volilci. Kdor ni vpisan v volilnem imeniku naj takoj reklamira za svojo volilno pravico. Volilni imeniki so razpoloženi* V Beljaku je volilni imenik razpoložen vsak dan neprestano od 9. dopoldne do 5. popoldne vobčinskem uradu (Rathaus, I. nadstropje). v podeželskih občinah pa so volilni imeniki razpoloženi vsak dan 3. ure in sicer od 11. do 1. ure opoldne torej, ravno med opoldanskim odmorom. Na ta način je pač vsakemu volilcu mogoče, da volilni imenik pregleda in svojo voliino pravico reklamira, ako eventualno ni vpisan. Za reklamacijo so potrebni vsi tisti doku-mnti. ki dokazujejo pristojnost (delavska knjižica, domovnica ali vojaški pas), starost (krstni list) in pa enoletno bivanje v občini (zglaševalni listek, potrdilo od posestnika ali upravitelja, kjer volilec stanuje. Formularji za reklamiranje in drugi taki pripomočki se v podeželskih občinah dobe pri vseh naših zaupnikih, v Eieljaku pa pri sodrugu Polzlu (Kaiser-Josef-Platz 4.). Sodrugi, pobrigajte se za svojo volilno pravico. Koroško. — Važen rudarski shod v Črni. V nedeljo, dne 17. marca 1912 bo ob 12. opold. v dvorani gostilne gospoda Krulca velik javen shod rudarjev. Poročevalec sodrug Iv. Kocmur iz Ljubljane. Rudarji, prihitite na ta shod, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih rudarjev se tikajočih zadevah, v velikem številu! Kako se bo rešila vodna zadeva s tovarno Leykam- Josefsthal v Podpori ? Septembra p. 1. smo v »Zarji« omenili, kako se je v Podgori pokvarila voda vsled špiritnih odpadkov iz podgorske tovarne za celulozo. Povedali smo tudi, da se vsa stvar bliža rešitvi, in vprašali občinsko starešinstvo kaj misli o tej zadevi. Od teh ljudi pa je zelo težko zvedeti kaj, ker so tako lepo vajeni, da delajo vse tajno sami med seboj. Ravno zadeva o kateri pišemo, pa bi se morala razpravljati javno v občinski pisarni, da bi ljudje lahko kontrolirali kako rešujejo gospodje občinske zadeve. Zdi se pa, da se podgorska občinska vprašanja rešujejo in razpravljajo v — privatnih sobah?! Omenili smo, da je težko zvedeti kaj od naših občinskih očetov; zvedeli smo pa od drugih strani, kako nameravajo naši (pa-tres patriae) rešiti to zadevo. Kakor vse kaže, se bo stvar rešila tako, da ne bo na korist občine, pač pa bo imela največjo korist in bo iz neprijetnega položaja rešena tovarna sama. V občinskem starešinjstvu sedi med drugimi tudi neki Mrmolja. Ta znani narodni prijatelj delavstva v tukajšnji tovarni zastopa seveda po zaslugi naših narod, ki se vedno boje za »mejo«, nem. kapitaliste. Slišali smo, da je Mrmolja rekel v starešinstvu, da je bolje če ostane občina v prijateljskem razmerju s tovarno, to se pravi: rešimo stvar, kakor hoče tovarna, tudi če bo občina trpela, saj občini zadostuje — prijateljstvo. To prijateljstvo pa tiči v tem, da zahteva tovarna od občine, naj prispeva za vodovod. ki bi ga tovarna zgradila do tistih hiš, ki imajo vodo pokvarjeno, toda o tem pozneje. Najprvo se hočemo pečati z drugo zadevo, ki ni nič manj važna. Vodstvo tovarne je namreč vedno trdilo, da špirit, ki odpada iz tovarne za celulozo, ne škoduje nič vodotokom in da voda ni od špirita nič pokvarjena. Tega mnenja so baje tudi v obč starešinstva, oziroma občinski očetje niso še prepričani, da kvarijo vodo iz tovarne odpadajoče tekočine. Da so trditve vodstva tovarne neutemeljene, dokazuje najbolje odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, ki je bil vročen dotič-nim, ki imajo vodo pokvarjeno in ki ga objavljamo dobesedno: Št. 20.359. Gospodu .... v Podgori. Preiskavši ponovno vodo v Vašem vodnjaku, ugotovil je c. kr.uradni zdravnik, da je zdravju škodljiva, ter za pitje in kuho nerab-ljiva. To — isto izhaja tudi iz izpričevala c. kr. kmetijsko-kemičnega preskuševališča v Gorici( ki je vodo natančno preiskalo. Po mnenju uradnega zdravnika, okužila se je voda v Vešem vodnjaku vsled počasnega pronicanja odpadajočih vod iz tovarne za celulozo v Podgori, kar se tudi da sklepati iz ke-mične preiskave. Z ozirom na pretečo nevarnost različnih želodčnih in črevesnih bolezni, ki se morajo razviti vsled uživanja slabe vode, prepoveduje Vam c. kr. okrajno glavarstvo nadaljno uporabo vode iz Vašega vodnjaka. Zajedno se naroča tamošnjemu županstvu, da vodnjak uradno zapre in zapečati. Zopor to odredbo Vam je slobodno pritožiti se na c. kr. namestništvo v Trstu potom tega okrajnega glavarstva v 14 dneh po prejemu tega odloka. Morebitni priziv pa nima odložilne nioču Končno se Vam še naznanja, da se je o tein tudi obvestilo tovarno v Podgori ter so se if predpisale potrebne naprave, ki jih ima izvršiti v svrho neškodljivega odtoka odpadajočih voda. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, 10. oktobra 1911. Baltič 1. r. | Iz odloka c. kr. okrajnega glavarstva ie razvidno, da so iz tovarne odpadajoče tekočine pokvarile pitno vodo, tako da je zdravju škodljiva in vsled tega tudi nerabljiva. Uradno J® torej dokazano, da je tovarna odgovorna v te) | zadevi in vsak pameten človek, da mora tovar- ; na na vsak način popraviti to, kar je zakrivil3' ; V zadnjem odstavku dotičnega odloka je pove' dano, da so se tovarni predpisale potrebne na' prave, ki jih ima izvršiti v svrho neškodljivega odtoka odpadajočih voda. Kakšne naprave s0 se izvršile, ne vemo; vemo pa, da namerava tovarna zgraditi vodovod in kakor smo že ome' nili, zahteva — pardon: želi — da prispeva di občina k stroškom. In vse kaže, da so nas* starešini pripravljeni prispevati. Zdaj sledi vprašanje, koliko bo stroško* za vodovod in ali bo vodovod občini v koris1 j iri kar je še najvažnejše: ali bo voda čista 111 zdrava. Kar se tiče stroškov za vodovod sfl10 slišali, da bode stala zgradba 7000 kron, od ka' terih bi prispevala občina par tisoč. Pod kak' šnirni pogoji plača občina ta prispevek, nam ni znano. (Morda nam gospodje povedo na javj” občinski seji, kaj?) Če so kakšni pogoji, bod° gotovo za občino slabega gospodarskega ponj6' na, kajti naši občinski svetniki so tako rad®' darni, kadar se gre za »ubogo tovarno«, da )e kaj. In prijateljstvo s tovarno, ki ga je pripor0' čal njen zastopnik, narodnjak Mrmolja, bo g°' tovo stalo nekaj podgorske Občinarje. Pa Pu' stilno za sedaj račune gospodotn samim in P°' glejmo kakšne koristi nam prinese vodovod! ________________(Dalje prihodnjič.)_____________ ^ Goriško. — Pedagoška kapaciteta, V Nabrežini inia' jo jako znamenito pedagogično kapacitet®: Kdor še ne ve, mu povemo, da je to nadučite" Tomšič. Mož je našel novo pot za vzgajaj dece — v tem, da vlači politiko v šolo. Zadn)e' ga sijajno uspelega nedeljskega šempolajsKe' ga shoda se je udeležilo tudi več staršev z otroj ci. Ampak to so starše debelo gledali, ko drt« dan otrok opoldne ni bilo domov — »peda£°|j Tomšič jih je bil namreč zaprl, ker so bili s‘ s stariši na shod. Vprašamo: Kaj ima šola op^,' viti s politiko? Ako pa morda misli gosP0 Tomšič na ta način pregnati socializem, pa '!' povemo, da so si ogulili pri teni Sisifonskem lu že večji mogotci kljun in nohte kakor Pa 1 nabežinski nadučitelj! _ „ — Duhovniški petelin. V Renčah župnij, srborit klerikalni petelin Valentin Pipan. Mo? karja že dolgo bode v oči socialna demokrati j odkar pa je bil v Renčah dobro obiskan delavj shod in odkar je zvedel, da je v Sarajevu ort? niziranih nad 300 Renčanov, je pa ves iz se^j | V cerkvi se zadira s prižnice na socialiste priporoča delavcem, da naj gredo rajši v L)lJ ljano dela iskat. In odkod nenadna ljubezen % | šega prečastitega do Ljubljane? Ali je »,0 2‘,: tu boljši zaslužek, ali so ugodnejše delovne r3i, mere? Kaj še! Delavska blaginja je bila Pot,V nim gospodom še vedno deveta briga. An^j, katoliški mož misli, da je Ljubljana bolj klerj^, na in da bi Renčani tu preje nasedli limanic® kake delavsko slogo razdirajoče klerikalne ganizacije. Pa ne boš kaše pihal, mož p°b°% Renčani bodo hodili dela iskat tjekaj, kjer boljše delavne razmere — kamorkoli pa jih.. s vodi pot za kruhom, bodo vedno zvesto SU pravo delavsko organizacijo, ki ne bo tola^ delavstva z onim svetom, ampak ki se bo I tem svetu borila za delavske pravice. vrli duhovni pastir, kaže še po drugi strani s' jo »ljubezen« do delavstva. Kakor je nav® gredo tu žene po porodu v cerkev po blag°s. ,,j Zadnjič se je neka žena zakasnila; po in^L^ je čez socialiste udrihajoči gospod ni hotel ^ gosloviti in jo je pustil v svoji globoki kršča'L, ljubezni čakati poldrugo uro v cerkvi —; za je zen! Doma so čakala ženo opravila. Ali gj tako učil Kristus? Zdaj nam je umevna blagoslovljenega gospoda jeza čez social'^ ni mu všeč, da socialisti brezobzirno in razkrinkamo vse tiste,kiljudstvu prizade krivice. In navedeni slučaj kaže, da je tud* spod župnik Pipan take vrste »ljudski Pr^a n^| —Bojevit božji namestnik. Iz Sjivl ^1 nam pišejo: Našemu božjemu namestnik11 *j f spodu Švari leže socialisti jako težko na dn bi jih silno rad pohrustal kar po vrsti. V & pl men si je izvolil cerkev za svoj agitacijski1 p.\ in zabavlja na prižnici socalstom. Ljudje. K prihajajo v cerkev z namenom, da bi slišali s m; žnice Kristusov nauk, se začudeni vpi'asU V Ali je to v ztnislu krščanstva, da sc sliši na žnici zabavljanje proti političnim nasP* | kom? Prav tako roma gospod Švara od N' jr hiše in uganja klerikalno hujskanje. PnP0 Lfjf mo delavcem, kmetom iti delavkam, 42aStii! katoliškemu prepiralcu pokažejo vrata. Z*a‘ jj#1 vsiljiv s klerikalnimi listi, ki jih hoče Ijuu^1 astonj vriniti; pametni delavci in kmet ^ pravijo, da je škoda časa za tako pone valno čtivo! — Tržič (Monfalcone). Shod slovenskih delavcev, Iri je bil napovedan za pretečeno nedeljo, je bil vsled nujnih zaprek preložen na nedeljo 17. t. rn. ob 10 dopoldne (»Delavski dom“). Poročal bo sodrug Regent o organizaciji in delavstvu. Nedeljski shod v Šempolaju na Krasu. Šempolaj, ta mala kraška občina, je bila pretečeno nedeljo priča velike socialnodemo-kratične in protiklerikalne manifestacije. Zanimanje za shod je bilo velikansko. Kot poročevalec je bil naznanjen sodr. E. Kristan iz Ljubljane in od ušes do ušes se je širila novica, da Pride na shod 5 dušnih pastirjev, ki bodo Kristanu odgovarjali. Toda za nimanje za shod ni ponehalo tudi tedaj, ko je bilo naznanjeno, da se bodo udeležili sodrugi tega zborovanja 2aH- v š,ev'lu> da bodo tako uresničili sklep reUi deželne konference, ki se je iz- a za ustanovitev krajnih orgamzacij. K ,» Podružnica „Ljudskega odra* v Sv. vpiib-U Pr'redj v nedeljo 17. t. m. ob 4. popoldne DrpH°t vese*'co s petjem, godbo in dramatično Um--S • °' dramatični odsek »Ljudskega odra“ prizori dve enodejanki in sicer: 1. .Nemški Pa znai°“> ~ »R a z t r e s e n c a“. Pevski zbor Zunl •• P‘-z lc.Pirni novimi zbori. Križki, a tudi )p.» prijatelji izobrazbe so vabljeni, da se ude- veselice v obilnem številu. izohr~ii ,edenj Pr' Trstu. Tukajšnje »Delavsko ob s a društvo- priredi v soboto 16. t. m. Privi, Z^c5er v dvorani Cemut javno predavanje. C i a l • sodrug Regent o predmetu : „ S o- vsi n - ^.lnsvob°da‘. Sodrugi, delavci in Predali i Jl znania 50 vablieni, da se udeleže Qavanja polnoštevilno. Včer^ Sa*uomor vsled neozdravljive bolezni. V trni se ,e vrgla raz okno sv°jega stanovanja sipin-, r i-nadstropju v Trstu 261et»a žena Jo-neo^H. !P- °bležala je na mestu mrtva; vzrok uzuravljiva bolezen. mili V,om- V noči od četrtka na petek so vlo-z me«;Z„naniJatovi v Josip Prelogovo trgovino amin blagom v Trstu na Istrski cesti št. 75. Navrtali so blagajno, v kateri pa so našli le 28 kron. Večji znesek 5000 kron je imel Prelog v nekem predalu z dvojnim dnom, kamor je spravljal redno od zadnjega vloma v njegovo trgovino večje zneske. Poleg 28 kron so odnesli tatovi en zlat prstan in zlato verižico ter več blaga. Skoda še ni cenjena. O tatovih še nimajo nobene sledi.__________________________________ Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek odpade predstava zaradi koncerta »Glasbene Matice". V petek je častni večer gdč. Rezike Thalerjeve; uprizori se Millockerjeva opereta »Dijak p ros j a k“, v kateri poje gdčna. Thalerjeva Bronislawu. V soboto je premiera E. Kristanove socialne igre Jovarna”. Vestnik organizacij. Odbor »Vzajemnosti" za šolsko - poljanski okraj ima sejo danes dne 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Bončarju na Poljanski cesti (vis a vis Josefinuma). Javen ljudski shod v Škofji. Loki se vrši v nedeljo, dne 17. t m. ob 10. dopoldne v Šmidovi pivovarni. Dnevni ed: Kako se bore delavci za svoje pravice? — Poročevalec rodrug Vek. Mrak. Državni zbor. Dunaj, 12. marca. Danes je zbornica dovršila debato o predlogih proti kartelom, tako da imata le še generalna govornika jutri govoriti. Za predloge je izvoljen sodrug Winarsky za generalnega govornika. Pričakuje se, da pride jutri tudi do glasovanja. Pred tem je imela zbornica debato, pri kateri se je vladi prav slabo godilo. Odgovor finančnega ministra na interpelacijo zaradi izdaje brezplačnih delnic orožarne v Steyru je doživel kritiko, ki je tudi finančni minister in minister za notranje zadeve nista mogla ublažiti s svojimi zagovori. Vladna situacija je bila tako kočljiva, da so prišli tudi krščanski soci-alci v zagato, ker so v petek glasovali proti razpravi o ministrovem odgovoru, pa so bili danes kakor sokrivci vlade v tej nečedni aferi nesposobni, da bi se kljub strastnemu trudu rešili. Zelo pomemben je bil govor sodruga Ellen-bogna, ki je posegel na dno in postavil tudi ravnanje orožarne z delavci v pravo luč. Njegovo ostro polemiko so občutili krščanski soci-alci in njih glasilo »Reichspost«, ki je še v nedeljo odkrito lomila kopje za špekulante. Nazadnje je prišel še zadnji govornik Knirsch v debati o imenovanju sodnikov na Češkem do besede. Umazana afera orožarne. Pred dnevnim redom je predsednik otvoril razpravo o odgovoru finančnega ministra na interpelacijo zaradi orožarne v Steyru. Poslanec Pantz pravi, da je bilo dovoljenje vlade v nasprotju z duhom in z besedo zakona. Zagovor finančnega ministra. Minister Zaleski pravi, da je smatral sklep« ki je zahteval debato o njegovem odgovoru, za neprijaznost napram vladi in napram svoji osebi. Ta vtisk je minil; on misli zdaj, da želi zbor nica le jasnosti v stvari. Tega se vladi ni ba ti (?) Vlada ni favorizirala orožarne z izrednim ravnanjem. Notranje in finančno ministrstvo sta se prepričala, da po razmerah orožarne ni pomisleka proti nameravani transakciji. Da se izključi vsaka špekulacija, se je izdalo dovoljenje le pod pogojem, da pride takoj v časopise. Ce se je vendar v dveh treh dneh kaj izdalo, ni minister nič kriv. To obsoja. Reči ne more nič drugega kakor to: Če se obdačenje še ni izvršilo, poskrbi finančna uprava, da se naknadno izvrši. Poslanec Reizes pravi, da ministrov odgovor ne zadošča. Parlament mora vlado pozvati. da naj stori svojo dolžnost. Sodrug dr. Ellenbogen: Finančni minister se je postavljal kot na sprotnik borzne igre. Zakaj je opustil to mora- lo napram orožarni? Pri papirjih družbe, s katerimi se toliko kupčije kakor z orožarnmi, je treba dvojne nevidnosti, zlasti če se vidi, da uganja to podjetje čudno pretirano politiko rezerviranja, da ima znatne tajne rezerve, pa vknjižuje naprave in zaloge s smešno nizkimi zneski. Dividenda je znašala lani 32 K, letos tudi toliko. Odpad tujih naročil je bil brez učinka na bilanco. Previdnosti je bilo tem bolj treba ker je znano, da se je blaznost igranja silno razširila. Natakarji, hotelski portirji itd. špekulirajo na borzi. Banke imajo po tri, štiri filialke v enem kraju. Tu se išče denar malih ljudi. Neki strokovnjak je povedal govorniku, da so se na borzi začudili, kako prihaja orožarna do tega, da javno pripoveduje, da se ji slabo godi. To kar se je zgodilo pri orožarni, spominja na leto 1873. in diši po osebenem obo-gatenju. Videti je, da se rentira dodajanje orožja za vojno. Posl. Glockel: To rokodelstvo ima že zlato dno. Dr. Ellenbogen upozarja na dogodke v Italiji, kjer je bila tripolitanska pustolovščina sad špekulantov, vojnih industrialcev in njih maroderjev, in med največjimi vojnimi hujskači je bila Banca catto-lica v Rimu. Katoliška cerkev je blagoslovila orožje in razglašala boj zoper Tripolitance za sveto vojno. V nasprotnem razmerju z velikimi dobički orožarne je položaj delavcev. Leta 1909. je zaslužila orožarna le od avstrijskega domobranstva 400.000 K čistih. Prav takrat pa je odpravila minimalno mezdo po 3 K in znižala tedenske plače na 10, 8, 4, celo 3 K. (Čuj-te! čujte!) družba je odpuščala moške delavce in jih nadomeščala z ženskami. V tem ko je čisti dobiček narasel za 288.000 K in tantjeme za 170.000 K, je tovarna odpustila 120.000 delavcev. Odpuščanje delavcev postane lahko finančna katastrofa za mesto Steyr. Za šole, bolnice, reveže, ne daje družba niti vinarja. Končno obračuna govornik s krščanskimi socialci, ki so igrali vlogo advokatov za židovske špekulante. Minister Heinold brani vlado, češ brezplačna akcija ni nič drugega kakor nekakšna izredna dividenda. Kršč. soc. Schraffl pravi, da je iz boja zoper borzo in borzne manevre postal boj zoper krščanske socialce in katoliško cerkev. Posl. Steinwender kot generalni govornik »proti«, pravi da je bila država oškodovana. Do finančnega ministra nima nezaupanja, ta je sedel na limanice, in nemara ne sede več. Ali občinstvo je postalo nezaupno in zato je treba svariti vlado. Ta debata je zaključena. Nadaljuje se razprava o draginjskih predlogih. Po govoru posl. Prokeša se volita za gen. govornika vit. Halban (za), sodrug Winarsky (proti). Halban polemizira proti nameravanim u-pravnim korakom zoper kartele. Razprava se odgodi do jutri. O nujnem predlogu Kornerja govori Knirsch. Debata se zaključuje; za generalna govornika se izvolita sodrug Selinger (za) in slov. klerikalec Vrstovšek (proti). Prihodnja seja jutri. Amerika za „Zarjo“. Sodrugi iz daljne Amerike so zopet posla- li »Zarji« lep pozdrav v znesku 13 dolarjev, ki so jih nabrali za ustanovnice »Zarje« sodrugi: Blekač, Brelih, Matko, Olažer, Krvatič, Knez, Likar, Drmota st., Drmota ml., Franc Krvatič, Mayetič, Pajek, Olažer Lojze, Zavrl, Posega, Olažer, Posega iz Morgan Pa a 35 ct. Jugosl. soc. zveza v Sygan Pa 3 ustanovnice po 25 ct. Godina, Uršič, Sašel, A. Uršič, Ivančič, Fon, Kos, Markič, vsi iz Indianopolis po 25 ct. Jugoslovanski soc. klub v Indianopolis 2 ustanovnici po 25 ct. Šetina, Radelj (3), Juvan, Zupančič, Božič, Jesih, Skubic, Krajzelj — vsi iz Frontenac,, Kans. po 25 ct. Crnologar, Poženel, Hafner, Dolenec, Tro-bič iz Palestrine, Ohio po 25 ct. Socialistični klub Adamsburg, Pa 2 ustanovnici po 25 ct. Keršič, Grosek, Sluga. Kovač, Martinčič, vsi iz Superior Wyo. po 25 ct. Sodrug F. Petrič iz Čikage nam je obenem sporočil, da pridejo v kratkem še iz drugih krajev Amerike enaki pozdravi. O Zarji pa je napisal: »Nje vsebina je vse pohvale vredna, hvalijo jo tudi tokraj Ocana. Čudimo se podjetnosti sodrugov v stari domovini. Verujte, podjetnost je nekaj takega, kar povsodi šteje. Na Kranjskem jo je sicer v obče malo, in zato je treba dati to pot popoln kredit slovenskim socialistom. Človek bi skoro mislil, da je to nemogoče, ali pa, daje — kar se podjetnosti tiče — prišlo v Ljubljano nekaj amerikanskega. Ta-ke-le reči dajejo v resnici pogum sodrugom doma in preko pragov, meja in luž.« Iskrena hvala amerikanskim sodrugom za njih prispevke ter za prijazne, vzpodbujevalne besede! Sodrugom v stari domovini pa bi morale te besede in pa ti lepi pozdravi bolj odpreti njih tiha srca za »Zarjo« in za obveznice »Zarje«. Delavski dnevnik morejo edinole sodrugi delavci podpreti. Dokler ni naročnikov dovolj, ki bi list vzdržali, potreba je podpore. Vsak sodrug na Slovenskem, kdor le ve, kaj pomeni tiskana beseda za delavske boje, mora vzeti najmanj po 1 obveznico za 10 ali 25 kron. Kakor pač kdo more! Požrtvovalno na delo za blagor gibanja — za napredek in utrditev naše »Zarje«. Delavsko gibanje. = Rudarska stavka na Ruskem. V dom-brovskem rudniškem okrožju na Ruskem je izbruhnila stavka premogarjev. Delavci so ustavili v štirih velikih jamah delo in so stavili mezdne zahteve. V trgovinskem ministrstvu se posvetujejo, kako bi odpomogli pretečemu pomanjkanju premoga. Premogove zaloge po posameznih pristaniščih vzhodnega morja in v Perterburgu se bližajo koncu. Ministrski predsednik se je posvetoval z ruskimi premogovniškimi lastniki o odredbah, kako bi preskrbeli baltska pristanišča in Peterburg s premogom.____________________________________ ZADNJE VESTI. BRAMBNA KRIZA. Auffenbergov načrt. Budimpešta, 13. marca. »Pest. Lloyd« vzdržuje napram Pittreichovemu demantiju svojo trditev, da je Auffenberg leta 1905. izdelal nač 1 o pohodu avstrijskih čet na Ogrsko, in pravi: »Nismo trdili, da je bila spomenica predložena vojnemu ministrstvu, ne da bi jo v merodajnih krogih posebno resno smatrali. Kar srno rekli, pri tem pa ostanemo.« »Budapesti Hirlap« pravi: Vedeli smo, da so bil v tisti viharni dobi — 1. 1905. — pripravljene avstrijske čete, da odkorakajo na Ogrsko* če bi domobranci odpovedali poslušnost. Nismo si pa mogli misliti, da bi mogel general s takimi načrti postati vojni minister, Budmpešta, 13. marca. Štefan Tisza in baron Ludvik Lang sta za petek poklicana na avdienco k cesarju. HRVAŠKE HOMATIJE. Dijaški štrajk. Zagreb. 13. marca. Dijaška stavka je včeraj zopet izbruhnila in se je razširila po vseh hrvaških šolah, izvzemši Gospič. Poslanec Modrušan oproščen. Zagreb, 13. marca. Včeraj je bila proti poslancu Modrušanu pred okrajnim sodiščem ponovna razprava. Obdolžen je. da je pri zadnjih volitvah razširjal konfiscirane tiskovine. Pri prvi razpravi je bil oproščen. Nato je bil dotični sodnik prestavljen, pa je potem sam zapustil službo. Modrušan je bil včeraj zopet oproščen. Poslanec Radič obsojen. Osjek, 13. marca. Vodja kmečke stranke Stjepan Radič je bil včeraj obsojen na štiri mesece. ker je kot poslanec kljub prepovedi okrajnega načelnika priredil neki shod. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. Skupna konferenca rudarskih zastopnikov in podjetnikov. London, 13. marca. Rudarska zveza je soglasno sklenila, da se delavci odzovejo povabilu ministrskega predsednika Asquitha na skupno konferenco s podjetniki. Povabilo pa so sprejeli samo pod pogojem, da se na konferenci ne bo razpravljalo o principu minimalne plače. Podjetniške trme. London, 13. marca. Rudniški lastniki iz južnega Walesa so ponovno izjavili, da odklanjajo minimalno plačo. Včeraj zjutraj so imeli skupno posvetovanje, a se niso zedinili na noben odločilen korak. Skupna konferenca. London, 13. marca. Včeraj popoldne ob treh so se sešli podjetniki in zastopniki rudarjev na skupno konferenco z ministrskim predsednikom Asquithom. Posledice. London, 13. marca. Londonske elektrarne so se obrnile na trgovinskega ministra s prošnjo, da se jim zagotovi varstvo vlade, ako bodo prisiljeni vsled stavke naročati premog iz inozemstva. Učinki v inozemstvu. Hamburg, 13. marca. Vsled angleške stavke je odplulo iz izliva Labe 14 parnikov manj kakor navadno, kar pomeni veliko škodo. STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV. Policijsko-militaristično provokatorstvo. Dortmund, 13. marca. Oblasti so preplavile stavkovno okrožje z vojaštvom in policijo s prozornim namenom, da razburjajo stavkujoče, da izzovejo nemire in skušajo pod pretvezo skr bi za mir udušiti stavko. Ponekod se jim je to izzivanje tudi posrečilo. V Dnisburgu je prišlo na rudniku »Nemški cesar« do hrupnih izgredov, nakar je policija kakor besna udrihala z golimi sabljami po delavcih. Ranila je veliko število delavcev. Naravno je, da so se delavci branili; v splošnem pretepu je bilo ranjenih pet policajev. Dortmund, 13. marca. Pri nemirih je zadela policijskega komisarja na glavo opeka in ga ranila, da je kmalo na to umrl. Vlada pošilja nove vojaške čete. Izgredi so bili tudi po drugih rudnikih. _ Judeževo delo krščansko socialnih organizacij. Essen, 13. marca. Krščansko socialni voditelji opravljajo gnusno Judeževo delo. Svojim članom naročajo, naj kaze stavko. Ponekod jim nezavedni delavci slede, kar je povzročilo med stavkujočimi rudarji velikansko razburjenje. Na več rudnikih so stavkujoči šiloma hoteli zabraniti stavkokazom, da bi ne šli v rudnik. Naraščanje stavke. Bochum, 13. marca. Stavkujočih je nad 200.000; stavka narašča. Mnogo delavcev, ki so bili organizirani v krščansko socialni organizaciji, in celo zaupniki, ogorčeno obsojajo izdajstvo svojih voditeljev nad delavskmi inte-resi in so se pridružili stavkujočim. ULTIMATUM BELGIJSKIH RUDARJEV. Bruselj. 13. marca. 200.000 rudarjev rudarskih okrožij Liittich in Charleroi je izročilo podjetnikom ultimatum; zahtevajo 15 odstotna povišanje plače. Ako ne dobe do nedelje povolj-nega odgovora, prično v pondeljek s splošno stavko. PATER MACOH NI UŠEL. Varšava, 13. marca. Jetniško ravnateljstvo je izjavilo, da je vest o begu patra Macoha neresnična in da je Macoh slej kakor prej varno pod ključem. ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA. Posredovanje. Rim, 13 marca. Doslej ni dalo italijansko ministrstvo poslanikom še nobenega odgovora na njih zadnji korak. Odgovor tudi ne pride pred dvema dnevoma. Bramba Dardanel. London, 13. marca. Angleški poslanik je sporočil vnanjemu uradu, da so Turki položili v Dardanelah sklenjene mine. Italijansko brodovje v solunskem zalivu. Solun, 13. marca. Nedaleč od karandiškega svetilnika so se pojavile tri italijanske bojne ladje, ki so ustavile več majhnih jadrnic, obloženih z lesom, a so jih zopet izpustile. RUSIJA. Carlkov odslovljen. Peterburg, 13. marca. Carikov je bil odslovljen jako nemilostno. Imenovan je bil ob svojem odslovljenju samo za senatorja, kar se ni zgodilo doslej še nobenemu poslaniku ob odslovitvi. Naslednik Čarlkova. Peterburg, 13. marca. Za naslednika Čari-kovu bo imenovan dosedanji ruski poslanik v Belgradu, H a r t w i e g. Za žensko enakopravnost. Peterburg, 13. marca. V dumi je vložilo več strank predlog, naj se podeli ženskam a k t i v n a in pasivna volilna pravicav tistem obsegu kakor jo imajo moški. KITAJSKA REPUBLIKA. Boj z roparskimi tolpami. London, 13. marca. .Times« poročajo iz Hongkonga z dne 11. t. m.: Brzojavna zveza s Kantonom je prekinjena. V Kantonu je bil včeraj boj med republikanskimi četami in tistimi roparskimi tolpami, ki jih je bil svojčas najel mand-žurski dvor, da zatre revolucijo. Boji v Kantonu. Berolln, 13. marca. Iz Hongkonga poročajo: Velike tolpe morskih roparjev so napadle predsnočnjem Kanton in pričele ropati. Palača mornariškega poveljstva je pogorela. Boji v mestu se nadaljujejo. Po pokrajini so silno razdrapane razmere. V Kantonu je bilo mrtvih in ranjenih 100 do 200 oseb. Novi ministrski predsednik. Peking, 13. marca. T a n g š a o j i je bil imenovan za ministrskega predsednika. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in s&kga laložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Izjava. »Jutro« prinaša v svoji 732. številki dne 9. marca t. I. pod naslovom: Žive razmere v pogrebnem društvu neko izjavo, ki je naslovljena na c. kr. deželno vlado in v kateri jo poživlja, da preišče »neredne« razmere v upravi »Pogrebnega društva železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani«. Podpisani ne bi odgovarjal v javnem listu na popolnoma zlagane in iz trte izvite napade, če ne bi bile poleg uprave pogrebnega društva sumničene nereelnega poslovanja tudi tvrdke, ki so z slednjim v zvezi. Izjavljam, da je vsa notica od prve do zadnje vrste zlagana in da se društvena uprava nahaja v najlepšem redu in da doslej ni dala še nikdar povoda za neugodno kritiko, kar dokazuje na obč. zboru soglasno 'Sprejeti predlog revizorja g. Zurca, ki je zahteval, da se podeli odboru absolutorij. Res pa je. da nekateri gospodje, ki jih je moral občni zbor vsled njih popolne nezmožnosti — in ne. kakor oni trde, iz strankarskih ozirov — odstraniti iz odbora, iz mržnje blatijo v javnosti društveno delovanje in svoji denunci-jantski naravi primerno društvo obrekujejo. Da pa dokažem vzoren red, ki je doslej vladal v društveni upravi — seveda ne po zaslugi gospodov obrekovalcev — izjavljam, da bom skrbel zato. da društveni odbor v najkrajšem času skliče izredni občni zbor. kateri naj sam izreče sodbo tako o upravi kakor o de-nuncijantih. V Ljubljani, dne 11. marca 1912. Jos. Petrič. t. č. predsednik pogreb, dr. žel. in drž. uslužbencev v Ljubljani. Hotel Tratnik „Zlata k»l>ljn“ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27 v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. -- Izborne pijače. — Nizke cene, Lepi gostilniški prostori in povsem na :: novo urejeni velik senčnat vrt. :: Is. J. BONCAR valjčni mlin v Domžalah. m "H Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19. Zastopstvo in zaloga v Gorici. * * ____________________ e Gl i n c e , 20. dec. 1911. Josip Tribuč. ▼ Pošljite naročnino, W w če je še niste! ^ M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocesljonirun pofcončevalee pttd-gan, miši iu inrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v inoji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. RAČUNSKI ZAKLJUČEK Ljubljanske kreditne banke k 31. decembru 1911. Aktiva. CISTA BILANCA k 31. decembru 1911. Pasiva* 1. Blagajna................................................ 2. Valute.................................................. 3. Menice in devize........................................ 4. Predujmi na vrednostne papirje.......................... 5. Vrednostni papirji...................................... 6. Dolžniki: a) denarni zavodi............................. b) pokritje v vrednostnih papirjih, hipotekah, blagu itd............................ c) transito račune podružnic . . . . d) ostali dolžniki.......................... 7. Inventar................................................ 8. Realitete............................................... Krone 6,722.795 66' 43.642125 1,319.72608 8,787.389166 3,423.893'-1,750.892 78 185.25069 54.218 6,766.437 2.807.766 1,791.316 15,281.901 81 91 29 84 52 108.92866 1,187.833 84 28,183.654:56 1. Delniška glavnica: 12.500 delnic (a 400 K, kupon 1911................................................ 7500 delnic (a 400 K, s kuponom za 1. 1912). 2. Rezervni zaklad........................................ 3. Pokojninski zaklad..................................... 4. Vloge: a) na knjižice.................................. b) na tekoči račun . . ,................ 5. Upniki (inkl. transito stavk podružnic per K 3,365.929 —)...................................... 6. Transito obresti....................................... 7. Nevzdignjena dividenda................................. 8. Dobiček: a) prenos iz leta 1910........................ b) dobiček za leto 1911..................... Ubald pl. Trnkoczy 1. r., predsednik. V Ljubljani, dne 31. decembra. S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Fran Crobath I. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. Krone 5.000.000 — 3.000.000 — 650.69133 89.406;05 7,782.38655 5,470.503 38 50.290 433.950 15 13 -■r" 8,000.000 740.097 3S 13,252.88993 5,612.18334 93.67763 566 484.240 2$ 28,183.65456 Ivan Mejač 1. r., člani. Ladislav Pečanka 1. r, Alojzij Tykač r., ravnatelja- Izdatki. RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA k 31. decembru 1911. Prejemki* 1. Obresti reeskomptne in transitne........................ 2. Obresti vlog na knjižice................................ 3. Obresti vlog na tekoči račun............................ 4. Upravni stroški......................................... 5. Plače in stanarine...................................... 6. Davki in pristojbine.................................... 7. Odpis inventarja........................................ 8. Čisti dobiček za leto 1911 inkl. prenos iz leta 1910 Krone 486.898 26 QOQ QQ1 !07 622^47711 oj 1,432.706 43| 94.618,75; 206.860133; 109.77028; 11.227 70 484.240 2,339.423 28 77 1. Obresti vrednostnih papirjev . . . 2. Obresti menic.............................. 3. Obresti predujmov in tekočih računov 4. Iznos bančnih poslov....................... 5. Iznos realitet............................. 6. Prenos dobička iz leta 1910 .... Krone 83.396:33 963.20866 896.59749 1,943.20$ 316.22C 29.71« 50.29C 2 4^ 071 043 ()l5 2,339.423 ^ Ubald pl. Trnkoczy 1. r., predsednik. V Ljubljani, dne 31. decembra 1911. S knjigami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. Ivan Mejač 1. r., člani. Ladislav Pečinka I. r., Alojzij Tykač 1. r., ravnatelja- Kavarna „Central“. Danes in vsak dan = koncert = dunajskega dam. elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Biogfobin zdravniško priporočeno dijeletično sredstvo. Kri boreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Potnik Srečko, Slomškova ulica štev. 27 v Ljubljani destilacija sadnih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča: Sadni grog izborno brezalkoholno zgoščavo. Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa. Sadni grog je gorka zimska pijača. Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. Sadni grog je idejalna pijača za mladino in odrasle. Sadni grog se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih i. t. d. Sadni grog stane 1 K t, j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten popust. Postavno varovano. 3 zlati nauki! Kdor s „FLORIAN-otn se krepča, Zmeraj dober tek ima! II Če želodec godrnja, Pij „FLORlAN-a“, pi neha m. Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa