Izhaja vsak čefrfek. ín velja s pošfnino vred ali t Mariboru s pošiljanjem na dom za celó leto 12 din., pol leta 7 dir., četrt leta 4 din. Izven Jugoslavije 25 din. Naročnina se pošlje na upnvniilvo „Slovenskega Gospodarja" v Mari-J>oru, Koroške cesta št. 5. List se dopošitja do odpovedi. Naročnina sc plačuje v naprej. Telefon interurban št. 113. Pósamela številka stane 2 kroni ali SO para. PoSinlna v drŽavi SHS pavSalirana. LiST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo: Koroška cesta it 5, Rokopis) se ne vračajo. llpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene insera-tom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana šl. 10.603. Telefon inlerurban šl. 113. 1. žfcev. mm MfüPibop, dne 5. januarja 1993. 56. letnik. Izprijeni«! samostojnih ,J Razveljavi on je K i ri) i Se ve ga f}' m iudata* V parlamenta ga je zgodilo dae 29. t. m. nekaj neverjetnega.' Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskega otlbora o razveljavljen ju mandata samostojnega poslanca Ivana KirbiŠa, itib priifJd volfitevi v ustavotvorno skupščino se je mariborska volilna komisija zmotila pri štetju oddanih glesov in tako je prišel samostojni kandidat Ivan KVrbiš po krivici do poslanskega mandata, "V resnici je pa bil izvoljen kandidat SLS g. Jo$iy JSkoberne iz Rajhenbtirga, > Izročilo verifikacijskega odbora so sestavite vse v omenjenem odseku parlamenta zastopane stranke. Ko je ta odbor o Kirbiševi zadevi sklepal, se niti eden izmed članov ni protivil uničenju Kirbf.ševega mandata. To poročilo verifikacijskega odbora, v katerem se zahteva, "naj se popravi pogrešek oziroma krivica, je btlu v omenjen,! seji zbornice predmet burne razprave. Razprava ali debata je nudila nepristranskemu opazovalcu fcalostno sliko popolnega razpadanja tisto poštenosti, ki je običajna v parlamentih kulturnih narodov. Predsednik samostojnega kluba poslanec Ra-jer in celjski demokrat dr. Kukovec sta zahtevala, naj se porod lo verilika rajskega odbora vrne, ker se ni rešeno vprašanje o mandata socialističnega poslanca Zvonimir Bernota. Na ta način sta hotela zavleči razveljav-ijenjo Kirbiševega mandata. Demokrat je priskočij v lumpariji svojemu samostojnemu prijatelju na pomoč. Višek samostojne nepoštenosti pa je neovrgljivo dejstvo, da so samostoj-itež1; zahtevali krivično rešitev tega vprašanja kot pogoj za vstop v Paši-Cevo vlado. Ta ogabna lumparija se je ostudi-la celo predsedniku parlamenta, demokratu dr. R i barju, l-iiec dr. Hohnjee, ki je izjavil, da bi bila sramota za ves parlament, če bi poslanci glasovali proti pravičnemu predlogu verifikacijskega odbora, Glasovanje je bilo jako zanimivo. Proli poročilu verifikacijskega odbora torej proti razveljavljenju Kirbiševega mandata so glasovali: vsi demokrati, poslanci Slov. samostojne kmetijske slranke in nekateri srbski radikialei, katerim je načrtoval poslanec Stoja-novič. Kljub strastnemu pritisku ne-pomirljivih nasprotnikov naše stranke je bil predlog vendar sprejet in s tem je izgubila Samostojna« kmetijska stranka en mandat. Povsem nam je razumljivo, da se je članov Jugoslovanskega kluba oo glasovanju «pola», ila sil ;a razburjenost Poslanec Goštfnčar je odločno protestiral proti takemu postopanjul vladnih strank, ki rušijo s svojimi umaza-nostmi ugled parlamenta. Med tem, ko je Gostinčar gofvorit, so člani Jugosl. kluba klicali, da je sramota za raci;'-kalce, ker sodelujejo s takimi lopovi, kakor so demokrati in samostojni. — Razburjenje je bilo silno. Min. Pucelj napada naše poslance J V tem hrupu in trušču se je minister Pucelj dvignl'l s sedeža ter šel proti klopem Jugoslov. kluba. Isiočas-no je naš poslanec Sušnik izjavljal, da je Samoslojna stranka skušala z državrrlm denarjem vplivati na izid glasovanja. Pucelj je hotel poslanca dr. Simraka in Sušnika dejansko napasti, kar se mu pa ni posrečilo. Na to je predsednik sejo zakljaoCl, demokratski in samostojni poslanci ter ministri pa so odšli na posvetovanja, aH', se naj še enkrat glasuje d predlogu verifikacijskega odbora. Predsednik dr, Ribar je tm nekaj časa odredil ponovno glasovanje. Pri drugem glasovanju so se izrekli za razveljavljenje Kirbiševega manda ta vsi radikalci, vsi srbski demokrati (slovenski liberalci in slabostojni so glasovali proti; op. uredn.) I"n vsa o-pozicija (protivladne stranke). Istočas no je zbornica razveljavila, mandat so eijalista Bernota. iTako| je zmagala pravica nad krivico. Pomisliti je treba, da so vladne stranke v verifika-cijskem odboru nalašč zavlačevale rešitev spornega mandata Kirbiš— Skoberne. Na nepošten način je Kirbiš glasoval za vidovdansko ustavo in tako so si vladne stranke pridobile en krivičen glas. Samostojni zaupniki se pridružujejo zemljoradnikom. Vsa znamenja kažejo, da se nahaja Samostojna kmetijska stranka v razsulu. 28, t. m. se je namreč vršil v Celju zbor zaupnikov SKS za celjsko okrožje. Na drugem zborovaTšču so zborovali zemljoradniki, t. j. srbska kmetijska stranka; komaj' so sa- j niosiojnfeži otvorili svoje zborovanje, je velik del nezadovoljnih zaupnikov odšel k zemljoradnikom. Tam so jih spre jeli: tajnik zemljoradniške stranke Komadmič, dr. Prohaska, dr. Smodlar-ka in dr. Novačan, izdajatelj celjskega lista „Nova vas". Nezadovojjneži iz samostojnih vrst so se takoj priključili. srbski stranki zemljoradnikov, U-stanovili so pripravljalni odbor za u-stanovitev slovenske podružnice srbskih zemljoradnikov. Jasno je torej kot beli dan, da se zvija Samostojna kmetijska stranka v smrinem boju. Njeni pristaši jo zapuščajo, kakor podgane potapljajočo ladjo. Iz prolitarstva in pohlepa po oblasti se dobrikajo samostojneži sedaj tistim zemljoradnikom, Id so jih radi ne poštenosti vrgli iz svojega kluba. — Slovensko kntetako ljudstvo, tfi imaš pač najboljši dokaz, da so voditelji te umirajoče stranke ogoljufali svoje vo-lilce in s svojo umazano, hlapčevsko polit.ko osramotili tvoje poštenje. Kraljetf! dvor, Vlada je izdelala poseben zakjiis ki oredlog o uredbi kraljevega dvor;.. Po tem predlogu bo imel kralj koi oo-glavar države in vrhovni zapove-to iec vojske okoli sebe dve vrsti dvor -mnstva: civilno in vojaško. Oivilaa dvorska uprava se deli v tri odleike; maršalat kralj, dvora, kralj, pioui no in upraviteijstvo dvora. Vojaški dvorjani« so adjuiantl in ordonaneni o!i -cirji; na čelu jlni je prvi adjaiant. — ^ <«'o.ij]u d> oru>načelu;e minister dvora, čegar posebna dolžnost obstoja v tem, da skrbi za dostojni sijaj kralj* dvora v vseh dogodkih javnega živ-' Gnja v državi. Minister kralj, dvora ima čin izrednega poslanika in opoi -nomočnega ministra, Maršalatu nače-iuje maršal, isto'ako v činu izrednega poslanika. Njegov pomočnik je prvi ceremonijam Kraljevo pisarno \c, ti šof knal pisarne. V njej so zaposlen; 3 tajniki; od teh je eden osebni tajnik kralja, V upraviteljstvu dvora, ki ga vodi upravnik, bodo službovali: blagajnik, knjigovodja, ekonom, telesni zdravnik, advokat in dvorski duhov -« nik. Plot dvorski službi sta zamiš^e -ni: služba nadzornika kraljevo koi? -jarne in opravilo nadzornika kraljevega dvora, Ako se kralj oženi, pa dobi kraljca za svojega največjegv dvorskega uradnika kraljičinega kemorni -nika, osebnega tajnika, kot žansko časi' o službo pa dvorske gospe in gospodične, katerim zapoveduje >rhovna dvorska dama, ki nosi v zna*, svoje Msoke službe kraljičine začet e črke s krono. Ostali Člani kralj. do«na, oso- bito otroci, dobijo po potreb? .:■■! ie, ordonance, vzgojitelje, procesorje, ni dvorske dostojanstvenike po i red -iogu vojnega ministra. *^WiaOMMSB>«BS»*»»iaga»ffl«JII linII lil— ■ 'OBK,. -■. Kdo dotoa vojno odškodnino 1 Iz državne blagajne se 'adaje^o iudi voine odškodnine. To je lej>o in potrebno, vojne rane morajo zaceliti, izgube se morajo kolikor le mogoče na domestiti in povrniti. Delavni sloji b< v vojni največ trpeli, skoraj vsak dru gi nosi kako škodo, ta uničeno zdravje, razbite ude, drugi pa grobove svo-: h dragih. To je po naših vaseh in mestih, lahko si pa mislimo !n pred -i tavljamo, kako bo šele tam, k^er so divjali boji in kjer je skozi leta gospodarila iuja soldateska! Razni srbski in črnogorski kraji so bili torišče hudih bojev in dežela je par let ječala pod tujo vojaško u -pravo, zato je pa razumljivo, da se bag tu kaže vprašanje vojne odškodnine kot zelo nujno in važno. Takoj po preobratu, ko so tuje čete zapustile v 'debeli velike vrednosti in množine svo-■ega blaga, se je načelo to vprašanje, utili so se ga pa brezvestni izkorig -čevalci in tako je danes „vojna od» l Irodnina" pravi zasmeh vseh, ki so v \ojni zares trpeli. Znano yam, je, da so si nekateri • rbski politiki in prvaki nakupičili — med vojno velikanska preinoženja in avno tem ljudem in njihovim ljubljencem se deli danes še — vojna odškodnina. V Beogradu je urad, ki sprieje-prošnje raznih „oškodovancev" in eakazuje odškodnine in če povemo, da sc. bili visoki uradniki toga urada prvi: ki so dobili vojno odškodnino, j« ie s tem toliko obiasneno, da si lah-. o vsak predstavlja, kako posluje ta < raa in kdo sploh lahko pride do te odškodnine. Za primer naj služi nekaj „vojnih žriev": Beograjski urar in zlatu in ar, ki ;e imel pred vojno in ima tudi sedaj •rav dobro trgovino, jfe dobil 50.000 dinarjev, ker je navedel v prošnji, da je bila njegova trgovina oškodovana ¡ ri obstreljev anju Beograda. Koliko je na tem resnice, se ne ve, gotovo-je po to, da je bil mož bogat pred vojno in aa je bogat j>o vojni. Se večjo podporo je dobil lastnik ueke beograjske ti-.«-karne. Bogzna zakaj ? Njegova tis -k ar na. je obrafovala ves čas in možu jo šla vojska samo mimo nosa. Pa Se iepši „oškodovanci" so se pokazali!! '1 ako prihaja neka gospodična, ki je / nekim visokim gospodom v zelo dobrem in tesnem znanstvu, z zahtevo, žaklsd na oiaku. Iz angleškega prevedel Paulus. star, ima slab spomin in v račun ajegove starosti smo vzeli že marši -¿aj, kar je zagrešil iz pozabljivosti v naših državnih poslih, — v svoji zahtevi po odškodnini pa kaže j ako bis-icr, naravnost presenetljiv spomin! Kaj vam vse ne navaja! Posebno • ozornost posveča — vinu. Imel ga je vseh mogočih vrst v vseh mogočih posodah in sedaj našteva:- starina iz 1. i (90 v treh sodili, starina iz leta 98 125 buteljkah, potem cela vrsta še drugega vina vseh mogočih letnikov , ¡ti krajev v vseh mogočih posodah in ranjenih na vseh . u.gočih mestih , končno 3001etua slivovka itd. — vse j- označeno z največjo natančnostjo, rta bi si človek mogel misliti, da je g. Pašič največ volje in zanimanja v svojem dolgem življenju družil in zbijal okrog dobre kapljice in tako tudi hranil spomin samo za te nepoiitič - dobrote. Neki možje imajo pa tudi druga ne recenljive sfvari in v tem je tudi spojin g. Pašiča bister in svež. Našteva \am puške in samokrese, okovane s >,iatom in srebrom, slike raznih kri-l-(Ov, dragoceni okvirji in cigaretna doza — dar ruskega carja Nikolaja --¡same dragocenosti, ki naj bi ¿o povrnile, oziroma odškodovale z izplači ,'om poldrugega milijona dinarjev < a . ačun vojne odškodnine, kakor si to Pašič in drugi oblastniki — p^eiV.av. ..a]o. V tem, kar vidimo iz teh priire • * ov, se zrcali naziranje naših velia -kov. Ubogi invalidi, vdove in snoto prosjačijo po ulicah, bolezen, berfa in lakota životari po ulicah, vojno grozote so se globoko zajedle v delavne slo se in grizejo še naprej, nad vso to-le revščino se pa šopiri peščica ijudi, li pravijo: mi smo prvi, mi smo vse, na* še blagostanje ne sme popustiti nui za trohico, naše imetje se mora mno"iti, — in če ves svet propade! Mesto varčnosti — razsipnost! Našega finančnega ministra in demokrata Kumanudija močno skrbi zavoženo gospodarsko ; finančna stanje naše države. Prav posebno je temu-le gospodu pn srcu državni proračun za ¿eto 1922, ki ¡vsebuje tako milijonsko ogromne postavke na račun davkoplar fevalcev da se jih boji sam gospod fiuančni minister, Radi letošnjega proračuna je dr. Kumanudi v takih skrbeh, da vedno zabičava ¡svojim ministrskim tovarišem, kako naj bodo — Nisem čutil rane, ven sem planil y jasno solnce, Nokdo je planil za menoj, ne vem kedo. Pred menoj je gospod zdravnik zasledoval svojega napadalca po gniču navzdol in pravkar sem videl, kako ga je podrl na tla . ¡Velika rana mu je zevala na licu. .Krog koče, fantje! Krog koče!" je vV.'l kapitan. Vkljub trušču in zmešnjavi sem opazil, da mu je bil glas iz-premenjen. Ne da bi se prav zavedal, sem u-boga., se obrnil na vzhod in sem z dvignjenim nožem hitel krog ogla. V hipu sem trčd na Andersona. Divje je zavpil in nož se mu je zabliskal nad glavo. Nisem imel časa, da bi se bil bal, še je zamah visel v zraku, ko sem skočil v stran, se spotaknil — in se črez glavo in vrat za-iiil po griču. Ko sem planil skozi vrata, so že tudi uporniki, kar jih je ostalo v gozdu, hiteli proti plolu, svojim tovari -Sem na pomoč. Prvi, ki je imel rdečo ¡aočne fctpico na glavi, je pravkar dvigal nogo Črez plot, ko sem skočil okrog ogla, in tako naglo jo vse šlo, da sem bil po svojem padcu že spet po kon . ou, ko jo mož ?. rdečo čepico še vedno dvigal nogo črez plot. ¡Drugi Je gledal črez plot in nove glave so se prikazovale za njim —. Pa v teli kratkih trenutkih' je bila usoda bitke odločena in zmaga je bi' !a naša. Gray; je hitel trdo za menoj in pobil na tla debelega Andersona, eden upornikov je ležal zadet od krogle ob /očini steni samokres se je kadil v. niegovi roki, tretjega je zdravnik „o -skrbel." Od štirih, ki so prišli na dvorišče, je še samo eden ostal živ ter zdrav in ta je vrgel svoj nož v stran in s smrtnim strahom na licu lezel črez plot nazaj. „StrePajte, streljajte!" je kričal kapitan. — „Sedaj pa, fantje, nazaj v kočo!" Toda nihče ni čul njegovih besed, nihče ni streljal iz koče —«. Nemoteno je priplezal zadnji na-padaleoi črez plot in ušel z drugimi vred v gozd. V treh sekundah je od vseh upornikov ostalo le še pet, ki so padli, štirie na dvorišču in eden zunaj plota. Zdravnik, Gray in jaz smo bežali v kočo. Vsak trenutek so se utegnili spet oglasiti streli in na dvorišču smo bili preveč izpostavljeni kroglam. Dim se je razkadil in tedaj smo videli, kako ceno smo plačalji za zmago -. Hunter je ležal nezavesten pri svoji strelni luknji, 'Jack pa pri svoji prestreljen skozi glavo in mrtev, m sredi koče je graščak podpiral kapi« tana, oba sta bila bleda, kakor smrt. „Kapitan je ranjen!" je ¡dejal fTrelawney. „So pobegnili — ?" je vprašal kapitan Smollett. „Kakor hitro so jih noge nesle!" ie odgovoril zdravnik. „Pet pa jihi ne bo nikoli več bežalo!" „Pet —!" se je veselil kapitan. — ,Glej, to je bolje, nego smo pričako -vali! — Ostane jih še devet proti štirim ! Izpočetka nas je bilo sedem proti devetnajstim!" Pripomniti moram, da jih .¡e ki»p!-tan še vedno preveč računal. Mo?\ ki ga je graščak obstrelil pri topu, je tudi umrl na svoji rani. Le osjih jih je še torej bilo živih, Seveda sit:. to «vedeli šele pozneje. XXII. Uporniki se niso več vrnili, tudi noben strel se ni več oglasil. „Dobili Toda, 6o pogledamo sedaj malo na tančneja tudi naše sadoaos. iice, se prepričamo, da le-ti ne zaslužijo zlate ko lajne in se nahajajo — redke izjemo izvzete — večinoma v zelo slabeč* stanju. Naravnost; nečuveno je, da ne znamo bo^e izrabiti Izredno ug/ofclnijh naravnih prilik (podnebnih, 4a/)ih, gospodarskih itd.) ki jih nudi krasna naša domovina osobito za pridelovanje sadja! Milijonski zakladi leže tukaj zakopani in trebali bi jih samo dvigniti ! S primernim umnim oskrbovanjem, rednim gnojenjem, zatiranjem škodljivcev in " sadnih bolezni, skrbnim spravljanjem, vestnim pravilnim sortiranjem sadja bi lahko sadne pridelke podvojili, ter doseglfi dva- do trikrat višje dohodke iz naših sadovnjakov ! Vse to pa ne dosežemo 6ez noč» temveč še le na podlagi temeljite, te-ore ične priprave. Najprej se moramo marbivo učiti, seznaniti se vsaj z glavnimi pravili, od katerih je odvisen u-speh v tej kmetijski panogi. Vsem o-nnti, ki so po čitanju mojih iskreno za pisanih vrstic sklenili, preokreniti na novo pot, svetujem, da pristopijo k „Sadjarskemu društvu za Slovenijo" 9 sedežem v St. Jurju ob juž. žel. — Omenjeno društvo, ki se je osnovalo meseca svečana lanskega leta, ima na men, podpirati in pospeševati sadje rejo Slovenije potom predavanj krajših in daljših tečajev, nakupom in razpe-čavanjem sadjarskih potrebščin, orod ja, strojev, sredstev; za zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju svojim članom po znižanih oenah. . Društvo izdaje nadalje svoje strokovno glasilo: „Slov. Sadjar", ki izhaja mesečno in prinaša aktuelne in poučne Članke o sadjarstvu in vrtnarstvu iz peresa naših domačih /strokovnjakov. Vsakdo, ki pošlje na označeni naslov letno udnino v znesku 10 dinarjev, se vpiše kot član in ima pravico, do vseh ugodnosti društva, ter dobiva vrhutega mesečnik „Slov. Sadjar". Častna dolžnost vsakega naprednega sadjarja in lastnika šadonosnika je, da pristopi kot član k temu pre-koristnemu društvu, ki deluje v pov-zdigo in napredek velevažne kmetijske panoge — našega sadjarstva! Jos. Priol, Madlbor. Davorin Krajnc, nar. posL: Ob Novem letu si \ oščijo vsi prijatelji in Knanei, zdravo, veselo in srečno Novo leto. Marsikdo gleda s strahom, v novo leto, posebno tisti, ki je v starem doživel biildke izkušnje, skrbi in trpljenja. — To skušnjo ima pa naš narod, Leto je minilo, odkar si je izbral svoje zastopnike, z veseljem sevedav ker so mu mnogo obetaji, da voli kmet kmeta, kazalli žulje na rokah, ki so bili samo za parado ob volitvah, — prej jih ni bilo in sedaj so jih pre-vlekli z mehko deviško kožico. Kaj pa so prinesli narodu od svojih obHjfub? KancelparagraE je zasluga samostojnih, drugo, kar kažejo, da so dobrega so svoj delež za danes!" je deja! kapitan. Imeli smo mir pred njimi iti časa dovolj, da smo se pobrigali za naše ranjence in si skuhali obed.. Kuhala sva z graščakom vkljub nevarnosti zunaj |>red kočo. Pa- še tain 60 nama grenili delo glasni stoki in vzdihi ranjencev pod zdravnikovim nožem. Od osmih, ki so padli v b>rbi, &t» diha.i še samo trije, — upornik, ki p;\del pri strelni( luknji, Ilnnle*- in pa Smollelf. In od teh treh sta b\>a prva dva izgubljena. Upornik je umrl po;l zdravnikovim nožem in Hunter «ploh ni več prišel do zavesti. Ves lan je unnual in hropel kakor stari blil pri nas doma, ko ga je zadela lca" Puškini udarec mu je polomil rebrn In ranil prsi in pri padcu si je natrl črepmjo. Po noči je mirno izdihnil — svojo dušo. (Dalje prilioflnjiitj Darujte za Tisk. dom I * 5. januarja 1922. - fitosogli, j« spadata med naše zahteve in če eo aas v tem nekoliko podpirali, ¡jim toga h» moremo pil štev ati v zar sluge, so pa le detajli, v spDošnem pa sadimo, da se jo narod varal, ko jo sedel tem ljudem na limance. Kje je slo.venska samostojnost, ki so jo ob roUtvah tako povdarjali? Danes, po preteku enega leta, smo zopet Kranjci ia Stajeroi, ker pas hočejo v Sloveniji po mesarski razsekati na dvoje, — ¡Samo za io se prepirajo, ali naj brb-itoiuoo puste Štajercem alfi. dajo Kranjcem. Ako bi bila Slovenija cela skuhaj, bi ULo premalo korit za razne ko-aritarje in deželmi zbor premočen poper, za beograjsko porodico. Čudno pa se mi zdi, da se je g. ©roianik v zadnj!em „Kmetijskem listu" tzjavil proti velikemu številu u-rattniSiva in zvišanju plač istemu, na-jspiroti bi pa rad imel veliko pokrajin, toraj mnogo uradništva, ki M'. ali stra-idaLo, ali pa imelo sijajne plače. Pri prvem bo trpelo uradništvo, pri drugem ljudstvo. To si znajo pomagati! Kako poglejmo! OrožniŠtva imamo danes okrog 40 tisoč mož j>o številu, torej polovico več ikot y Avstriji, po kakovosti pa slabše. — V Sloveniji smo še hvala Bogu •tako srečni, da imamo še stare, v stari Avstriji izšolane orožnik», kjer se ni sprejel k orožnikom nobeden brez ¡najnatančnejše preiskave njegovega ¡prejšnjega življenja in če so jo našel anali madež na njiegovih starših — z Bogom služba 1 In ti orožniki opravlja jO svojo službo vestno in natančno v blagor naroda, za katerega varnost so nastavljeni; morda je tu ali tam lkaka izjema. Ali žali bog, kako dolgo bodo mogli vztrajati pri sedanji uredbi. Oni so prisiljeni biti pri druš vu „Samopomoč" ati kako se imenuje in se jiia od njihove plače, ki itak ni premast-na, odtegne okrog 2000 K letno in to sv, dveh mesečnih rokih. Ne dobijo pa za to od tam ničesar in še ne vedo, Me i» to društvo. 2al, da ne morem dobiti natančne j -Siti podatkov, ker jim je baje s klerikalci prepovedano občevati; kdo jim ¡je prepovedal, ne vem, ali prejšnji g. Jiuber aB sedanji g, Dragič, vseeno ¡bom pa vesel, ako mi kateri g. orožnik celo stvar pojasni, da se dožene, a$i gre »a kako nejasnost aiii korupcijo. Pa ne samo zaradi uradništva, tu Hi zaradi nas bi bila zedinjena Slo-Sfienija nujno potrebna. ZgubiJi smo Oariško,. Koroško, vse to s pomočjo ¡zborne diplomacije. in tako je vedno. Beograd se ne "bo brigal, če zgubimo, še zopet par sto Slovencev, Treba bi bilo, da se branimo sami. Kdo se pa lažje brani? Dva pritlikavca aM eden postaven mož ? t, Ako bi imeli avtonomijo s svojim deželnim zborom, ki bi imel zakonodaj no oblast, bi mi ne vikal vedno na Beograd, bi se zavedali, da si lahko ustvarimo sami boljšo bodočnost in s ¿»in dvignili ljubezen do naše prestoli' ca, ki nam je pustita v naših, stvareh ¡prosta rok« in si z nami delo delila. In to bi billo za konsolidiranje notranjih raamer nujno potrebno, ako hočemo priti do reda. Dal Bogu da bi stranke v Novem letu šle v se, in spoznale svoj greh se vrnile k svojim obljubam in jih izpolnil», ako ne, naj nam prinese Novo let« nove volitve, slovensikim vo-iitoem pravo modrost, da bodo boljše pogodil*, ko pri zadnjih, slovenskemu narodu pa skupno avtonomno Slovenijo, boljšo bodočnost in v tej misli žefan vsem, ki so dobre volje: Srečno Novo J»to! Obsodba vlade pred skupščino. V proračunski razpravi dne 29. deeambra so morali slišati vladinovci uničujočo obsodbo svojega samovoljnega dela. Radi pičltega prostora podajamo samo nekaj misli iz govora po slantia dr. Josipa Hohnjeca, ki jim je povedal največ ostrih in trpkih! — Govor v celoti objavlja „Straža". Parlament je na tlleh. Iz njegovih ostankov je napravila vlada glasovalno mašino, Vladinovcii, ki nikdar ne pogledajo preko ograje svoje stranke, so obremenili državo z nesrečno u-stavo, ki nasprotuje svečanim dogovorom ob začetku našega državnega u-jedinjenja, ter ustvarili vse nezdrave in neznosne razmere v naši državi — zlasti v Slovenija in Hrvatski. Vladati hočejo po vsej sili, brez narodne volje, ker jim gre samo za to, kdo bo igral prvo flavto, ali Pašič aii Dai-vidovič, ali bo izmozgaval državo ta tu ali tam, ali bo tu ta ali oni. Okrog tega vprašanja se kopičijo krize in v teli vednih krizah in pohlepih po mi' nistrskih stolčkih ne stori vlada ničesar v narodno korist, pač pa vse mogoče v njegovo Škodo! Kortltarstvo je privedlo tako daLeč, da nimamo niti 'enega zaključnega računa o nobenem proračunskem letu, odkar obstoji naša država. Davki so nepravilno in krivično razdeljeni. Davek na vojne dobičke se pri nas izvaja tako, da zadene v največji meri preprostega kmeta in obrt nika, ne pa velikih vojnih bogatašev. Finančni minister govori o varčevanju, to bo pa ostalo samo — v besedah, če se ne rešimo strahovito razraščene in razpašene militaristič-ne in uradniške armade in če ne stopimo na pota miru ini sprave, kakor druge kulturno države. Militarizem ni jamstvo za mir, to vidimo v propasti Pruske ki je bita gotovo najbolj utilitaristična država. Prava pot je samo — pot sporazuma, V našt vojni upravi je dosti ne-dosiatkov lin nepremišljeno se ukrene marsikaj, kar naše ljudstvo razburja, tako n. pr. poziv rekrutov za božične praznike. Najhujše so pa tuji najemnik;, v naši vojaški in javni službi. Proti Wranglovciem je nešteto pritožb, in zahtevati moramo, da se jih takoj odstrani. Tudi uradniška armada šteje čez 200 tisoč ter stane 2% milijardi dinarjev na leto. Naša država ne zmore stroškov za tako vojsko in uradniško o 'izvrševanju drugih njenih nalog za gospodarski, kulturni in socijalni napredek državljanov pa pri vsem tem niti govora ne more biti. Največ se pa prištedi, če ods&rar nijo poklicani činiteiji tiste krvosese, ki pijejo ¡ljudsko krt". Ti krvosesi so združeni pod imenom korupcija in to ja strašno zlo za prospeh in ugued naše države; H koncu je govornik stavil sledeče zahteve: 1. Zahtevamo izenačenje plač, do-klad In sploh vseh prejemkov za vse uradnike, uslužbence in duhovnike in^ delavce državnih podjetij v celi državi, 2. Zahtevamo, da se vse pripravi, da se s 1. marcem izvrši izenačenje vseh davkov, 'd. Zahtevamo v. interesu ugleda države na zunaj in znotraj, da Lnanč ni minister točno izpolni obljube glede izplačila 20% bonov za vsote, odvzete ob priliki markiranja novčanio, in zamenja ob isti priliki odvzete tisočake s ialslliciranimi markami za kronsko-diaarske novčanice. 4. Zahtevamo, da se v interesu gospodarsko šibkih slojev po vzgledu Ceiiosilotvaške, Poljske, ItaJijte 'in po soglasnem sklepu vseh gospodarafcih krogov v Hrvat„ki in Sloveniji reši vprašanje vojnih posojil In predvojnih obligacij bivše avstro-ogrske države. 5. Zahtevamo, da se potovanje državnih organov v inozemstvo in v držav?. sami omeji. Posle v inozemstvu naj vrše poslaništva ozir. konzulati, v notranjosti pa uradniki-strokovnjaki v pokrajinskih upravah.. Politični ogled. Kraljevina S H S: Dne 29. p. 1. se je vršila v parlamentu razprava o proračunu, oziroma o dvana]-stinah za januar, februar in mareo,, Po določbi ustave bi bila vlada morala parlamentu predložiti redni proračun. Vlada, ki se opira na trhlo ve -fino, je >pa odvzela parlamentu svobodno roko i in mu | redložila zakonski predlog o dvanajstinah. Sprejetju dva-najstin so se v imenu posameznih skupin opozicije posllanci trdno upirali V imenu Jugoslov. kluba je poslanec dr. Hohnjeo v svojem govoru izjavil, da klub no more glasovati za predložne dvanajstine. Poleg dr. Hohnjeca o govoril tudi naš poslaneo dr. Janko Simrak (Hrvatska ljudska stran - ka). Za dvanajstine so glasovali poslanci vladnih strank. Zakon je bil potemtakem sprejet s 131 glasovi proti 35 — Parlament so radi pravoslavnih božičnih praznikov odgodilji do 16. tj m. ob 4, nri popoldan. Dnevni red prve seje po počitnicah je: razprava 0 izjavi (programu) nove. vlade. — Ministrski predsednik Nikola Pašič je odložil posle zunanjega ministra. Na njegovo mesto pride baje radikalec dr. Momčilo Ninčič, bivši finančni minis-¡er. Demokrati so z Ninčičem nezadovoljni, ker bi najraje sami zasedli fa stolček zunanjega ministrstva. — Naslednikom generala Zečeviea je ime -novan general Miloš Vasič, komandant I. armade v Novem Sadu. Kralj je že podpisal ukaz, s katerim je imenovan Vasič za vojnega ministra. — Na prihodnji seji zagrebškega občins. sveta bodo volili novega župana. Kandidat Hrvatskega bloka (združena protivladne hrvatske stranke) za to \otevažno mesto je bivši župan dr. S. Srkulj, ki, bo gotovo izvoljen, ker razpolaga Hrvatski blok v občinskem za-stopu s 3G mandati, torej z ogromno večino. Italija: Velika italijanska es-komptna banka („Banca Italiana di sconto") je skrahirala, Glavnica te banke je znašala nad 300 milijonov lir. Bankerot (polom) te banke bo zrušil še troje drugih denarnih zavodov, ki so bili z omenjeno banko v tesni zvezi 1 o so: Itak kreditna banka, Trgovska banka in'Rimska banka. Vlada je hotela banki priskočiti kljub vsem tež-kočam na pomoč, a bilo je zastonj — bankerot je po vsej Italiji in v inozemstvu vzbudil silno razburjenost. Bolgarija: Konferenca poslanikov |e odločila, da mora Bolgarija ?a'dn;e skupine vojaštva razpustiti do 5. m. najkasneje. Padi tega se je stanje v Bolgariji silno poslabšale in pričakovati je važnih političnih preobratov Avstrija: Pred par dnevi so Juti raznesli vest, da bo naš ministrski predsednik Pašič odpotoval na Dunaj, kjer bi se imela vršiti pogajanja glede avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma, Na Dunaju pa jim o prihodu Pašiča še ni ničesar znano, uverjeni ao pa, da se bodo pogajanja že kmalu pričela. V prvi vrsti gre za gospodarska, socijalna in naposled za politična vprašanja. Naši tečaji in zborovanja. Znpansld tečaj v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. Na te -čaju bodo predavali strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora. Predavanja L odo dopoldne od ure naprej: 1. o notranjem poslovanju občine, 2. o • iomovinstvu, ,3. o lovu in enakih stro-Kovnih vprašanjih, ki se tičejo vsakega župana in člana občinskega odbora ali tajnika Isti dan popoldne bodo predavanja o davkih (novih in starih), o napovedih in prizivih ter drugih važnih stvareh. Dopoldanska predavanja imata strokovnjaka iz Ljubljane a popoldne pa g. prof. Vesenjak in nagi poslanci. Posebnih vabil za ta teča j ne bomo razpošiljali. Dvorano, kjer se bodo vršila predavanja, bomo pravočasno naznanili. Vse naše župane in občinske odbornike pozivamo, da nam vsaj do 15. anuarja po dopisnici n -znanijo, koMko mož se bo iz vsake posamezne občine udeležilo tečaja, kateri želijo opoldne skupni obed. Te podatke moramo dobiti, da moremo pripraviti prostor in vse potrebno. Tečaj je doloöen za župane In člane občinskih odborov sodnih okrajev: Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, G.Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Marenberg in Mežiška dolina. Naše za -upnike prosimo, da o tečaju obve«t jo vse naše može. ki imajo opraska pri občinah. — Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, Okrajne organizacije Županske zveze naj povabijo na županski tečaj dne 22. januarja v Mariboru^.vse^naše župane in odbornike. Okrajni sestanki Kmetske zveze in Županske zveze celjskega okrožja se vrše po tem redu: Dne 9. januarja (pondeljek) v Kozjem v okrajni hranilnici za vzhodni del kozjanskega o-kraja, to so župnije: Koz e, Podčetr-iek, Olimje, Pol;e, Bnče, Sv. Peter p. S\. gorami, Podsreda, Koprivnica in PiEtanj. Govorita poslanca Sko.^rno m Krajno. — Dne 10, januarja (.torek) v Št. Vidu na Planini za aahDdni del kozjanskega okraja in sicer za žup -ruje: St. Vid na Planini, Planina, Do-bje, Prevorje, Zagorje in Jurklošter, Govorita poslanoa Skoberne in Day .-Krajnc. — Dne 11. januarja (sred'V v Šmarju pri Jelšah za cel šmarski o-. ! raj. Govorita poslanca Pišek in Pu-štnjak. — Dne 12. januarja (četrtek), v Staremtrgu, stara šola v župnišču, /a cel slovenjegraški okraj. Govorita poslanca Pušenjak in Krajnc. — Dno 13. januarja (jpefek") v Šoštanju, cerkvena hiša. za cel Šoštanj ski okraj. G-i - rita Pušenjak in Krajnc. — Dne 4, anuarja (sobota) v Rečici ob saving, v župnišču, za cel okraj gornje rrajs« id. Govorita poslanec Pušenjak • > M. trajne. — Začetek povsod ob 9. urt -Na okrajne -sestanke Kmetske zveze in Županske zveze so povabljeni zlasti vsi odborniki in odbomice krajevnih Kmetskih zvQz, vsi naši župani, ob&s odborniki in njih namestniki, ki so žq pristopili ali nameravajo pristopiti k Županski zvezi. Pa tudi drugi prista-Si naše stranke so povabljeni ca okr oestanke! Izobraževalni tečaji (enodnevni).za zaupnike Slovenske ljudske stranke m organizatorje naših izobraževalnih in mladinskih društev so se vršili v mariborskem okrožju: v Setnici ob Dravi, Breznu, Svečini, Cirkovcah, Sv Urbanu, Vel. Nedelji, Središču in Poljčanah. Predavali so prof. Vesenjak, d*. Capuder, o. Pavel, tajnik Žebot in urednik Golob. V Št. Lenartu v SI. gor. se je vršil 2. in 3. jan. dva dnevni tečaj, v Marenbergu |pa]j2. januarja zbor zaupnikov. __ ____________ Shod zaupnikov naše stranke^za marenberški okraj se je vršil dne 2. januarja v Marenbergu. Namesto zadržanega poslanca Pušenjalia je poročal tajnik Žebot. Napravili so sej važni sklepi.j St. Urban pri Ptuju. Na Janževo dne 27. dec. se je vršil tukaj dobro obiskan socialni tečaj. Vsi, tudi navzoči samostojneži, so sledili z vidnim zanimanjem stvarnim izvajanjem obeh govornikov. g. prof. Vesenjaka in taj— nika Žfbota, ki sta slikala v živih podobah nesrečni položaj, v katerega nas je zavozila sedanja nesposobna vlada demokratov, radikalov, muslimanov in samostojnežev. Slovesno so prisegli zborovalci, da ne bodo nikdar dopustili, da bi se izključil križ in krščanski nauk iz naših šol; z ljubeznijo, hočejo spraviti nazaj r,a pravo, trdno pot svoje nesrečne brate, ki jib je zapeljala ostudna agitacija nasprotnikov dne 28. nov. 1920. Le v pošteni, za blagor ljudstva skrbeči krščanski Ljudski stranki je naša rešitev. Kako globoko so segale besede navzočim v srce, kažejo odkrite besede samostojneža, ki je rekel po shodu: Danes so pač,govorili resnico! — Da bi se revežem le odprle oči! — Za mnoge zaslepljence žal ni rešitve. Ustanovitev katol. izobraževalnege društva v Svetinah pri Ormožu se vrši v nedeljo, dne 8. januarja. Govori g. poslanec dr. Hohnjec iz Maribora. Oplotnica Dne 12. dec. smo imeli pri nas prvokrat v lepem orlovskem domu izobraževalni tečaj. Gg. govorniki: župnik Iv. Razbornik, župnik Fr. Hobnjec, vikar Jos. Mirt in Iv. Ranči-gaj so nam v lepi priprosti besedi predavali: o izobraževalnem, političnem in zadružnem delu ter o potrebi katoliškega časopisja, Poljčane. Slovenska ljudska stranka je priredila na starega leta dan pri Hartnerju podučen tečaj, katerega se je udeleževalo okoli 300 zaupnikov. Tudi ženstvo je bilo dobro zastopano. Tečaja se je udeležilo 12 županov in zaupnikov iz Poljčan, Studenic, Makol, Laporja, Crešnjevca, Sladke gore, Loč in Sv. Jerneja. Predavala sta tajnik Žebot in urednik Golob iz Maribora. Tečaj je trajal celih pet ur. Naši ljudje so vstrajali do zadnjega in so izrazili željo, da se take prireditve večkrat ponovijo — Pri nas še sedaj po novem letu pridno vršimo agitacijo za nove naročnike za »Slov. Gospodarja«. Skoro vsaka hiša si je že naročila naš list. F Sv. Peter v Sav. dol. V nedeljo, dne 1. januurja je imel pri nas zboro-varje g narodni poslanec Martin Krajnc. V jedrnatih besedah je razložil množici političen položaj v Beogradu in doma. Volilci so izrekli poslancem Slov. ljudske stranke zaupanje in jih pozvali, naj vstrajajo na zahtevi za avtonomno, naj delujejo ra to, da se zniža vojaštvo in da ohrani šola verski značaj. 4. sfcaa 8KÜVJ8NSE2 (in^'ip- K. 5. januarja. ÍI2&. Iz ograje slabostoiniti. Za 183 360 K je opeharil bivši po siliposlanec Samostojne Kirbiš iz Prepolj državno blagajno. Od 12. decembra 1920 naprej je ta vsiljivi mož vlekel poslanske dijete skozi celih 382 dni. Na sleparski način je Samostojna poslala Kir-biša v ustavotvorno skupščino. Za okoli 2000 glasov so ogoljufali Slovensko ljudsko stranko, davkoplačevalce pa o-peharili v korist Kirbiša za veliko svoto nad 180.000 K. Davkoplačevalci zahtevamo, da bivši posiliposlanec Kirbiš ali pa goljufiva Samostojna vrne to veliko svoto I — Davkoplačevalci iz Dravskega polja. Vprašanje do poštenomislečih. Odkod si je kričač Slabostojne znani Mer-molja pridobil kar v enem letu odkar je poslanec pol milijona kron? Mož ni ve-rižil, ni tihotapil. Ali je mogoče na kak drug evropski način pridobiti tako o-gromno svoto? Gosposka posestva kupovati, elegantno pohištvo nabaviti za več sto tisoč kron, nobel gospoda »špi-latic, to moreta edino Mermolja in Urek, ki zobljeta oves iz vladnega korita, ki ga polni samostojni minister Pucelj v Beogradu. Da, da! To je blaginjo prinašajoče delo za ljudstvo I KjJ pa je s samostojnim apostolom Urekoml Urek se kuja, jezen je, ker ni on postal v nanovo zlimani Par Si Cevi vladi minister poljedelstva mesto mesarja Puclia. Prevrnjeno ministrsko korito je Ureka tako ujezilo, da Si« je zabrknil v svoje blatno Globoko kot jazbec v zimsko spanje. Nič več ga ni na svetlo. V Beogradu ga že niso > ideli bogzna kedaj ne, na shode ga m,' pa tudi svojih duševnih surovosti ne tnži več po „Kmetijskem listu." G. i j rek bo ali pustil slabosCo"aio politiko, ali pa bo ušel med zemljoradnike 15e ga bodo sprejeli) v upu, da mu bodo morda ti pogrnili ministrsko mizo, ■Edinost slabostojne je kot strah, ki je na sredini votel, krog in krog ga pa nifl ni! Urek, ti nesrečni in kujavi U-ek — vse je minljivo na svetu, najbolj pa ¡politična slava, ki si jo začel up gnojišču slabostojne žepne pravde. Iz Prekmurja. Smrt nar. voditelja. V Beltincih v Prekmurju je umrl dne 1. t. m. gospod župnik Štefan Kiihar, Rojen v «iginski župniji je bil kakor večina narodnih duhovnikov v Prekmurju na-fuffni učenec rajnega g. dr. Ivanoczy-ja Kot bogoslovec se je začel zavzemati za svoj narod, ki je bil povsod zaničevan in teptan ter preziran, — Pred razsulom Avstrije se je že v krogu g. dr. Slaviča zavzemal za jugoslovansko idejo ter jo podpiral značaj-no in odločno do svoje smrti, ki ga le »»grabila v 35. letu njegovega življenja. Kakor večina prekmurskih narodnih delavcev je imel tudi on sušico, ki #a je po enoletnem bolehanju spravila v grob« Kot župnik v Prekmurju je bil jako priljubljen radi svoje prijaznosti in požrtvovalnosti, s katero je de lai za večni blagor svojih župljanov . Naj mu bo Bog plačnik za njegova dobra dela! Prekmurski most pri Veržeju. O ti m mostu $9 je že dosti govorilo in pisalo. Delo je imelo dosti težav, pre-dno se je začelo. Takratni poverjenik Dušan Sernec ima zaslugo, da se le most sploh začel delati. Zdaj stoji zadeva tako, da je lahko gotov v 3 me .secih, ako dobi vodstvo (g. inž. Muc iauc) do 15. januarja dva milijona K kredita. Zdaj dela 190 delavcev. Akc ae pride denar pravočasno, se bo morala odpustiti polovica delavcev, dokler-ne prido denar. Tudi v leseni je že «manjkalo denarja, tako da so rn -rali delati z zmanjšanim številom de lavcev. Želeti bi bilo, da se gospo! e poslanci pri finančnem ministrstvu uc ločno zavzamejo zato, da se ne bo vež cincalo s tem delom v velikansko gospodarsko škodo prekmurskega prebivalstva- Gospodinjska iola v Beltincih. Dne 15. januarja se začne tretji trimesečni tečaj za gospodinjstvo v Beltincih v Prefmurju. Sprejemajo se deklice nele iz Prekmujja ampak tudi iz Štajerskega. Pri zadnjem tečaju je še bila ena Štajerska, zdaj se jih misli prijaviti še več. Za štajerske deklice je zdaj že ugodneje, ker lahko vsak čas pridejo čez most pri Veržeju, ki je tako daleč že gotov, da se lajhko hodi peš čez njega poldne viján^s Jsvetiiko tudi p d noči. Tedenske novice. Agitato jem našega časopisja. „Gospodar« je obljubil, da bo krog Novega leta objavil imena vseh onih. ki so pridno in uspešno agitirali za razširjanje našega časopisja. Imena požrtvo valnih agitatorjev bodo objavljena, kakor hitro bo čisto zaključena agitacija. Upravništvo »Gospodarja« si skrbno zapisuje imena onih, ki so si tolikanj prizadevali za pomnožitev naročnikov. Pro- j simo še za enkrat nekoliko potrpljenja. f J. Pelel. V Policah pri Gornji Radgoni je umrl eden najodličnejših vodilnih somišljenikov naše stranke g. Janko Pelel, veleposestnik istotam. — Blagi pokojnik se je že od svoje rane mladosti udeleževal bojev za preporod In blaginjo našega naroda. V gornje- i radgonskem okraju je visoko dvignil slovensko in katoliško zavest, Z mla-deniško vnemo in veljiko požrtvo v al nostjo se je udeleževal bo;ev za ekr. lit ve v javne zastope. Pelel je bili oče zaslop gornjeradgonski in za vse vo-številnih narodnih in katoliških orga nizacij. Od ustanovitve Kmetske zveze do svoje smrti je bil njen delaven in požrtvovalen odbornik. Udeleževal se je vestno zborovanj in sej bedisi v Mariboru ali Ljubljani,- Znan je bil daleč na okoli kot velik dobrotnik vsake dobre in poštene stvari. Naš Janko pa je bil predvsen\ zaveden katoliški mož. Prepričanje njegovo je biLo neomajeno, Jekleno. Ni ga oparila nobena sovražna sapa, noben udarec. (Takih mož nam Bog daj veliko število! Odličnemu možu, značajnemu na , rodujaku, zavednemu pristašu na&e stranke svetila nebeška luči Odličen naš somišljenik umrl. Na starega leta dan smo v Št. Petru niže Maribora spremljali k večnemu počitku veleposestnika in bivšega župana, načelnika kraj. š. sveta i. t. d., g. Franca Vračko, ki je v najlepši moški dobi v 51. letu zapustil po kratki bolezni ta svet in odšel za novo leto k božiemu Plačniku. Kako težko nam je bilo slovo od njega, najlepše priča njegov pogreb. Neštete» ljudstva se je zbralo, da izkaže zadnjo čast možu — značaju, ki je vedno odločno zastopal svoje krščansko prepričanje in svojo narodnost. Pogreba so se udeležili vsi prijatelji ter sedanji in prejšnji občinski odbor, g. nadučitelj, šolske sestre in lovski prijatelji iz Ma-r bora. Vojaško godbo pa je priskrbel g. Vinko Neuwirt, kateremu je bil poleg drugih rajnik boter. V družinski grobnici spava sedaj mož, naš dragi prijatelj in zaveden pristaš krščanske stranke ter čaka vstajenja, kar edino je tolažba za zapuščeno ženo in otroke. Bog, ki ga je rajnki ljubil in spoznaval, naj mu bo večen Plačniki Z Bogom, dragi Franc in na svidenje! Kaj pa potrebe v Sloveniji? V proračunu za leto 1922 izkazujejo ministri na stotine mlijonov kron za nove ceste, mostove, kasarne in železnice v Makedniji, Srbiji in Crnigori. A' „aj pa naše slovenske gospodarske potrebe? Za te se sedanja demokratsko-bamostojna vlada ne zmeni. Most pri bupleku je krvava potreba. Bnod večinoma radi male Drave ne vozi, ptuj-su most je trhljiv, oesta na levem bre gu Drave mimo St. Petra pa je taka, da ni mogočo s težkimi vozovi po njej v Maribor. Železniška zveza Ormož -Ljutomer ali Ljutomer-Središče ie kr-\ava potreba. Ravnotako tudi zveza s Frekmurjem. Regulacija Drave, Pes-n-ce, Savinje, Sotle in drugih rek in potokov v Sloveniji bi se morala izvesti. Mežiška dolina neobhodno potre -huje cesto v Šaleško dolino. Na tisoče gospodarskih' potreb imamo. A mi pač '-narao samo pravico plačevati visoke m neznosne nove davke. Kje so tisti Ureki, Mermoije, Drofeniki in Kirbi -iii, ki so pred volitvami leta 1&20 kričali, kako bodo v naš blagor delovali v Beogradu. Pri vladnem koritu zob-i «jo Prav ¿načilno. Ko je v debati radi dvanajstin poslanec g. dr Ivanič z ostro kritiko pral fiaančno upravo in njrnega ministra, se je ta brezbrižno, kot v kavarni razgovarjal v kotu z nekim svojim pajdašem. Poslanec g. dr. Šimrak jf opozoril govornika- »Vi govorite, minister se pa tam-le pogovarja ter vas niti ne posluša!« — Dr. Ivanič je nato pr^d nadaljevanjem svojega govora to le povedal : »To je stvar olike in izobrazbe g. ministra, če se razgovarja, medtem ko njegov drug in poslanec govori. Ne morem ga boljšega naučiti, ko ga niti njegova mati ni mogla. Pa kaj, tudi na univerzi je bil profesor, pa mu tudi to ni pomagalo.« Proti davki, na vozove. Iz celjske okolice poročajo: Najnovejši davek na vozove na peresa je za kmeta krivičen. Vozove na peresa rabimo kmetje le v nujni polrebi, kadar je treba nar ¿¿lo pripeljati duhovnika, zdravnika ali živinozdravnika; kadar je treba peljati bolnilka k zdravniku, ali v bolnico itd; ne rabimo pa takšnega voza za zabavo, da bi se vozili le na izpre-hod. Zaradi tega so zborovalci na sho du KZ v Celju dne 26. decembra 1921 na predlog gospoda Glinšeka sklenili sledečo resolucijo: Z ogorčenjem pro-tesiiramo zoper davek na enovprežne vozove na peresa, ker rabimo iste le v nujni potrebi, ne pa za zabavo in zahtevamo, da se ta, za kmeta povsem krivičen davek ukine. Resolucija se je poslala Jugoslovanskemu klubu v Beograd. Vse kmetske organizacije storite jednako! Za nedeljivo Slovenijo! Okrajni zastop Šmarje je imel dne 28. decembra plenarno sejo, pri kateri se je sklenil oster protest proti delitvi SHo-venije v dve okrožji. Svoj sklep so u-temeljevali s temi razlogi: Slovenija se da najlepše in najceneje upravljati pri nedeljivosti. Pri delitvi Slovenije bi se uradništvo moralo pomnožit^ nova uradna poslopja graditi, kar bi naložilo davkoplačevalcem ogromne stroške Delitev bi spravila obe okrožji v veliko nevarnost, da postane mariborsko okrožje plen Nemške Avstrije, ljubljansko pa plen lačne Italija. Okrajni zastop je naročil g. načelniki: Ferlinou, da ta protest takoj odpošlje na pristojno mesto in posove vso okrajne zastope, da vložijo enak protest. Protest je bSl od vseh članov skrajnega zastopa brez razlike strank soglasno sprejet. Okrajni zastopil Posnemajte šmarski okrajni zastop! Kako se postopa v mariborskem okrajnem šolskem svetu z odličnimi slovenskimi kmetskimi možmi. Za St. Peter niže Maribora je bilo treba imenovati novega krajnega šolskega ogleda. Šolsko vodstvo ie predlagalo tri odlične domačine: Bračko Fran,c, Žlik Jan. in Ornik Jožef. A kaj je učinil okrajni šolski svet? Ni upošteval ne predloga šol. vodstva, ne želje domačinov. Uti-teljček in hud demokrat ter če treba komunist in slabostojnež Kramer je . imel svoje prste vmes in je »nekje« uplival, da bi se imenovalo ali slabo- j stojnega Frasa, ali pa demokrata Kle- i menčiča. Šolski ogleda mora biti baje „ domoljuben" po vzorcu liberalnega advokata dr. Kodermana. Torej po mnenju učiteljčka Kramerja in visokih gospodov pri okrajnem šolskem svetu naši preizkušeni kmetski domači možje raso »domoljubni«. Ni čudo, ako ljudstvo ne spoštuje mladih liberalnih uči-teljčkov in uradnikov, ako se tako postopa ž njim. Pozor g g. županom! Gg. župane opozarjamo, da v seznam (knjigo) izdanih živinskih potnih listov v rubriko: „Kraj namembe", vpišejo vedno, ali se žene na sej m. Ako se napil v omenjeno rubriko samo kraj, brez dostavka „na sejm«, smatra davčro oblastvo, kateremu morajo občine pošiljati omenjene sezname izdanih živinskih potnih listov, da je gospodar živinče gotovo prodal in mu na podlagi tega lahko odmerijo davek. Ako pa se dostavi »na sejm«, davčna oblast tega ne more storiti. Županski vratnik bo odslej objavljen v Slov. Gospodarju. Županska zveza v Ljubljani bo sproti pošiljala članke Tajništvu Slov. ljudske stranke, ki bo članke in notice priredilo za naše razmere in jih izročilo uredništvu Slov. Gospodarja. Župani naj pošiljajo vprašanja glede občinskih zadev naravnost na Župansko zvezo v Ljubliani, Jugoslovanska tiskarna. Če želi kdo pismeni odgovor, naj priloži znamko. Do novega letu so vposlale tajništvu SLS v Celju seznam članov in naznanile nove krajevne odbore za leto 1922 sledeče Kmetske zveze celjskega okrožja: Sromlje, Gotovlje, Griže,Celje okolica, Vcjnik, Dobrna, Sv. Peter v Savinjski dolini, Sv. Frančišek v Gornji Sav. dolini, Novaštifta, Spodnji Do-lič, Žiče, Planina, Podsreda, Sv. Jedert j nad Laškim, Scvnica, Razbor pri Slo-venjgradcu, Št Jurij ob Taboru, Sv. Miklavž pri Wiederdriesu, Sv. Andtai pri Velenju. Tudi iz Pišec in Št. Jurja ob j. ž. smo že dobili vesela poročila. Pozivamo vse Kmetske zveze celjskeg* okrožja, da kar najhitreje vpošljejo tajništvu v Celju sezname članov, člana rino in nove odbore! Tajništvo SLS v Celju. Zakaj in kako odpada listje iz dre vesa samostojne politike. »Kmetijski list« št. 52 z dne 29. dec. 1921 me prišteva k najslabšim listom, ki so odpadli z večno-zeltnega drevesa SKS. Gospodje okoli »Kmetijskega lista« pozabljajo, da odpada listje le z onege drevja, ki je črvivo in mu gnijejo korenine. Listje odpada navadno tudi h drevja, kateremu primanjkuje potrebnih snovi za čvrsto in zdravo življenje. Toliko v odgovor. Jože Gungl, posestnik Jarenina. Iejava Izjavljam, da sem izstopili iz Samostojne kmetijske stranke in pristopim k Kmetski zvezi. Galicija, dne 25. decembra 1921. Jožef Špeglič. K— Dostavek: Jožef Špeglič je dal tadi lepo vsoto za volilni sklad KZ. Tel odsek Orel v Slov. Bistric ima v nedeljo, dne 8. januarja 1922 ofc 3. uri pop. svoj 11. redni občni zbor. Vsi bratje člani kakor tudi prijatelj orlovstva iskreno vabljeni! Bag živi! Na naslov ptujskega okrajnega glavarstva Iz Zavrča nam poroč&iU Pni nas se je vrinil na županski sto-lec i7. učiteljske službe odpuščeni ri*-ski mešetar in po završki okolici pr0-hluli zgagar T rob a, V celem ptujska® okraju ni občine, ki bi imela kazenskim potom odslovljenega učitelja za ža-petna kot ravno Zavrft. G, Troba Je porabil moč letošnjega vina, da s® zmagal do „rihtarije." Pred županske volitvo je napajal odbornike, da si Je na ta način osigural župamsko časti ;Troba je bil nemogoč kot učitelj, a sedaj bi naj bil župan kmetske občlnej Dolžnost ptujskega okrajnega glavam s t v a je, da preišče Trobovo zadevo te megovo z vsemi mogočimi črnimi pegami oštrafotano prošlost in bo uvidelo, da človek Trobovega kova nikakor ne soada na županski stol. Ow završkih občinskih odbornikov, Id sj< pomagali Trobi do županstva, so bi» trije že kaznovani, četrti pa Se čakfc na odmero sodsnijske kazni. ZavrSki občinski odbor z novim županom jfc kot zbirališča kaznjencev pravcata n|* mota za celotni ptujski okraj. Ptujski glavarstvo, glej, da napraviš red! Še enkrat tržišče pri Sv. Barbari v Halozah. Izvedeli smo, da je poleg-glavarja Pirkmaierja glavni krivec glede delne prepovedi tržišča pri Sv. Baiy bari uradni zdravnik v Ptuju dr. Vrečko. Ti ljudje, ki živijo v izobilju, lahko preprečijo ubogim Haložanom cene ši na kup živil. Ako bi le spoznavali bed© ubogih haloških družin, pa bi govoriE in delali drugače. Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru je v 1. 1921 razposlalo v svojem delokrogu 3295 pisem. Prizt-vov glede dohodnine in napovedi s* je izgotovilo v strankini pisarni 144$. Drugih prošenj, glede vojaštva, carint itd. se je izgotovilo 370. Pozor pred sleparji! V maribjaški okolici se klati nek agent iz Avstrije, ki ponuja kmetom raznovrstni poljedelske stroje. Sleparju je nasedli na Umance več kmetov,, ki so si naročil: poljedelke stroje ter iste tudi t*-koj plačali. Toda glej! Ko so dospeli naročeni poljedelski stroji, ee Je gnalo, da so bif. nerabni. Kaka U&-ba proti podanikom tujih držav bi zaenkrat ne izdala mnogo in bi takfc pravda trajala delj časa. Najbolj^ st$> rite, ako si poljedelskih strojev ne nar ročajte iz inzemstva po kakem neznatnem agentu, marveč naročite iste pri kaki domači tvrdki in kot tako bi priporočali Ivana Hajny, Maribor* n*. Aleksandrovi cesti 45. PoBor pri zauživanju novega vina t Dogajajo se številni slučaji, ds no*0! vino močno škoduje ljudem, ki so bolni na ledvicah in želodcu. Zdravniki s<> mnenja, da je škodljivo posebno vina iz grozdja, na katerem je bilo obil^ žvepla in galice. Varujmo se torej pref velikega zauživanja novega vina. Ko b# vino drugokrat pretočeno, bo bolje. Po i ar. Iz Ponikve ob j . ž. nam pir Sejo: Dne 29. dec. 1921 ob pol 11. nri ponoči je na dosedaj še nepojasnjen način izbruhnil ogenj v stanovanju po«t sestnika Jožefa Mlakar v Ponikvi. Zgo* rela je do tal lesena hiša in gospodarj sko poslopje; zgorela je tudi obleka, i. jM»íW3t IMS. Si •>44V I ma noHPrm^T? B. stran. živeli pohištvo, seno, oródje. Le živina je bil* pravočasno rešena. Mladi gospodar, ki se je še le pred letom poro-d L, se nahaja v veliki stiski. Zavarovan je bil le za malenkostno svoto. Priporočamo ga vsem dobrim srcem, naj mu poatorejo. Ob tem požaru je cela vas Ponikva trepetala strahu. Le docela nirnesm deževnemu vremenu, pogumu gasilcev in očitnemu božjemu varstvu je zahvaliti, da ni pogorela cela vas kakor v letih 1768 in 1782. Premeteno jih je potegnil. Po Ljubljani se je potepal nobel gospod v starosti 40—50 let, ki je govoril nemški, a slovenski samo napol. Obšel je v Uubljani vse samostane, kjer se je izdajal za zastopnika tujezemske veletr govine s platneno robo. Ljubljanske frančiškane je napetnajstil za 720 K. Bolj kot v Ljubljani se je posrečila sleparija lažiagentu v Mariboru, kjer je izvabil od raznih strank 11.000 kron. Sleparja že policija dosedaj ni prijela. Uprava, državnega monopola je objavila svojo bilanco, po kateri na] bi büo za to leto jkrog 200 milijonov dinarjev čistih dohodkov. Lansko leto ob tem 6asu je pa izkazala kot dobi éek nekaj naíl Í00 milijonov, torej letos ¿8 enkrat toliko in tobak se kljub temu vsako leto parkrat izdatno podraži. Sedaj ob prvem se je zopet podražil, četudi so vladni listi nekaj dol poprej sveto zatrjevali, da ostane pri stari ceni. — Bog naj razume to upravo! Govori o dobičku, oene pa vedno navija. Cemu? Ali za to, da bo še nekaj visokih državnikov lahko vleklo za prazen nič visoke plače iz monopol ake uprave! Dosedaj je itak že vsaki drugi vladni politik, na papirju zaposlen pri tej upravi ter plačan z najmanj 40.000 dinarji na leto. Vračamo se v srednji vek. — Kakor poročajo hrvatski listi, hodijo v okolici Siska čudne davčne komisije. Sestavili so jih občinski beležniki ali pisaiji iz žandarmerijskih in drugih patrulj in tako hodijo od kmeta do kmeta ter tirjajo davke. S kmetom, ki ne mole takoj plačati ali pa ki ne verjame pisarjevim podatkom, da je dolžen toliko in toliko, napravijo prav nagel račun. — Vderejo mu v hlev ter odpeljejo nekaj glav živ ne. — To je čuden način pobiranja davkov. Tako so postopali nekdaj razni vojni najemniki v 30-letai vojni in pa turški paše. -m*-- * T Beogradu močno razsaja škrla-tica in črne koze. Število na škrlatici obolelih znaša 116, 28 slučajev " pa je črnih koz. Koliko stane ena številka časopisa v N. Avstriji? Posamezni izvodi dunajskih listov stanejo 30 - 40 K. Vožnja iz Spilja v Gradec bo stala odslej 1000 nemškoavstrijskih kron. Enkratna vožnja po dunajski električni pocestni železnici (tramvaj) stane od sedaj naprej 60 nemškoavstrijskih kron. Socialdemokraška večina dunajskega občinskega sveta pa zahteva celo na 8§ K. Poaiv vsem vpokojencem, invalidom in vdovam južne železnice. Dne 8. ja-nuaija 1922 ob pol 10. uri dopoldne se vrši v Gambrinovi dvorani v Mariboru redni občni zbor podružnice vpokojen-cev jažne železnice. — Janko Kaučič, predsednik.; SÍ&K38B3 Zahvala. Za župnijsko cerkev na ¿Tinjaan v Istri, ki so jo dne 12« maja 1821 p« noči razbojniki oropali vsega, kolika, oiborfja, 2 oltarna križa in tudi srebrno monštraneo z Najsvetejšim ▼red, se je zbralo po blagohotnem pri s® d® vanju p reč. gospoda Ferka, kaplana vi Ljutomeru, potom za sveto stvar navduSenih Orlio ljutomerske župnije po vaseh pri dobrem ljudstvu 488 dinarjev* Posebej so darovali: preč. gg. Ozmeo, dekan 30, Zadraveo kaplan 31, Lovreo, Andrej, 30, Ferk 31 dinarjev. Skupna vsota 1000 din. Boy plačaj vsem prfcč. darovalcem! Naj bi se tudi še drugi čč* dobrotniki spomnili tužne Istre, ki ječi v sužno-sti, ter pošiljati prispe vi» preč. g. Ferka v Ljutomer, kot poverjeniku za uboge Istrijane in njihove siromašne cerkv«. Istrski slovenski narod bo anal ceniti ljubezen svojih bratov in se bo prepričal, da v Jugoslaviji nimate samo besed, ampak tudi v de ianju kažete ljubezen do siromašnega naroda v Istri in njiliovth oerkva, ki M tako zapuščene. — Zapni urad sv. Utka«]^ nadangelja v iTiujanu, Istra. E Pridna ntbiraloa novih naročnikov Gospodarja in Straže sta bila v k Aadražu pri Polzeli Ivan Praprotnik in Franc Leonardi! Hvala Vama za Vajino požrtvovalnost! Koledarski Kmetske zveze so zopet na razpolago v Tajništvu Kmetske zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna). Koledarček je fino vezan in ima vabljivo žepno obliko, obsega nad 200 strani. Prostora za beležke, zaznamovanje dohodkov in izdatkov je dovolj. Koledarček ima strokovnjaške tabele kako se meri okrogel les, kako se izračuna živa in mrtva teža živine, bre-jost pri domačih živalih, nove določbe jamstva pri prodaji živine, pomoč v sili itd. Cena s poštnino vred samo 18 K. Naročite takoj, dokler je še kaj zaloge. Naslov: Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna. iiola ¡ie bo nikdar okusna pijača. Zeu ! a j ? V grozdju, sad}-,: jagodičevju in uedu itd je grozdni in sadni sladkor mešan. Tak sladkor pretvorijo vrelne glivice v alkohol: iz mošta nastane vi-: o. Tudi naš navadni pesni sladkor < ret orijo glivice v alkohol, presnuje-o ga pa popre,, v grozdnega in sad -nega. Vse te vrste sladkorja spadajo jied organske, to je življenjske kemične s; ojine, ker je mogoče, da jih živa uitja, to so glivice, presnujejo v druge snovi. Saharin je pa popolnoma mrtev kemičen produkt, ki sicer sla -di vendar ga pa nobeno živo bitje ne more več pretvoriti v drugo snov. Sla-dimo lahko z njim čaj ali kavo, nikdar ga pa ne smemo rabiti v kletarstvu. Neki župan, ki je prišel prepozno !: občinski seji, se je pri odborni^m . ¿i so ga čakali, oprostil takole: „Gospodje odborniki, oprostite mi, (?er sem prišel prepozno, saj znate, da sem bo-'in na telesu, oni, ki so bolani na u -mu, že lahko pridejo popre]." Gospo® Lupan pa je pozabil, da pravi sv. p s-no tudi: „Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo!" Gospodarstvo. Kaj mora vinogratfnk brezpogojno znati? Mnogo vinogradnikov si še danes ni na jasnem, kakšne amerikans-ke podlage naj vzamejo za svoje vinf grade, zato smo se odločali, da v glavnem navedemo najpotrebnejše in najboljše podlage: 1. Vitis Riparia (obrežna trta), zahteva globoko, zmerno vlažno in toplo zemljo. Zorenje pospešuje, trte, na njej cepljene, zorijo nekaj prej kot druge. Najbolj znana pri nas je Riparia Portalis, ki se tudi največ uporablja, Na tej podlagi ne uspevajo: Laška graáevina, (Wttlstiuriesling) in silvanee. Se dandanes dela mnogo trsničarjev pogrešek, da cepijo ti dve vrsti na to podlago, ki bi veliko bolje uspevali na: 2. Vitis Rupestra (skalnata trta), Ze po svojem imenu zelo primerna za peščene zemlje. Najbolj razširjena pri nas je Rupestris Gothe št, 9. Ta ima največje upanje, da se bo pri nas zelo razširila, ker uspevajo na njej vse vrste. 3. Vitis Berlandieri (apnena trta)4 je najbolj primerna za zemlje, ki so nastale iz apnenca, kakor se najdejo pri nas mnogokje. Zelo znane so: Riparia—Berlandieri Teleki-križanke». 4. Vitis Solonis {močarna trta),, ki uspe vcelo v preoetf vlažni in močar' ni zemlji, kjer bi ne vzdržala nobena druga podlaga Križanka Riparia— Soloms 1616 je najboljša, sama Solo' nis je premalo odporna proti trtni uši (PhylloBera vastatri„). To so glavne! štiri vrsto, ki za nas zadostujejo. Vingradnik mora, predno se odloči za nasad, temeljito preudariti, katera teh vrši bo primerna za njegov vinograd. Najbolje je, ako se obrne pri: tem še na kakega, v tem izkušenega vinogradnika. Ako za njegov vinograd primerne podlage ne dobi, je veliko bolje s sajenjem počakati Še eno Jeto, Največ se je v tem grešilo tekom vojne in prva leta po njej. Mnogi vinogradi so zasajeni s prav d vonjavimi podlagami ker so mnogi trsničarji radi pomanjkania a-merikanskih ključev jemali za podlago Smarnico, Jork, Madaira, ali oelo kar Jzabelo. Kako se zamorejo te posamez ne vrste med seboj razločevati, je znanje za sebe, in si ga ne more vsak vinogradntb prisvojiti, veliko bolj mora zato gledati, da dobi cepljene trie od zanesljivih trsničarjev. .Trsničarje, ki nevednost vinograd neka izrabljajo bi ste moralo občutno kaznovati, tudi če se goljufija najde Se le po letih, ker je oelo strokovnjaku to težko takoj dognal, Cene' vinn so stalne. Pridno se oglaiajo kupci iz Ljubljane .in Gorenjske. f ** Petiot ln saharin. Vs ed nizke avstrijske valute je preplavilo nobroj prekupčevalcev saharina naše ozem ije, nudeč ga po zdatno nižji ceni kot pesni sladkor. To ie |H-"motfilo mai.v-katerega vinogradnika, da je napr-.. \ii s pomoč o istega petiot, ii j* .»» ostal do dane.* ogabno sladka brozga. 1 aj čaka vinogradnik Še 10 let, u pe~ Odkod Je prišlo sadno drevje ? — 'Jomovina našega sadnega drevja je Azija. Od tam se je sadjarstvo pola -«ima širilo po Evropi. Za pospeševati a sadjereje so največ storili redjv -iki: , nadalje s samodehTočo Škro -pilnico „Hydrolina" in s „SyIon>.o. " Škropilnico „Automata" nosi osel tudi v najbolj strmem terenu. 2vela se z: žveplalnim aparatom „Vindobona" od .\echvilej'a, iz katerega se žveplo pod močnim zračnim pritiskom kot fini prašek izmetuje. Najhitreje žveplajo otro-u s štirimi aparati; v tem slučaju p& opravijo nasad pod fino žvepleno me-Kio ter porabijo samo 7 do 8 kg žvepla na en oral (12 do 14 kg na 1 ha)^ in požveplajo na dan približno 18—lt: ■ralov (b—8 ha). Žveplo, na ta načm ISČa e« ,na'alOf in vršenje iste od vinogradnikov oamih s pripomočio domačih Ijiudi, trenja je dati — ako to klimatske razme-i e dopuščajo — prednost cepljenju na ?eleno. Kadar se gre za proizvajanje cepljenk na veliko ali za državno ak-„ijo, osobito v novih predelih države, se bolje priporočuje cepljenje na suho n stratifikacija. b) Za osiguranje čim večjega procenta zarastkov pri cepljenju, oziroma vkorenifve pri običajnem sajenju ?oloh, je treba skrbeti, da se pridela Jovršeno zrela Joža. Zaradi tega bode aove trtne matičnjake zasajati bolj na jugu drŽave. III točka: Domače vrste lože (grozdja) zabelo vino, črnino in za jelo. Posebnosti pri načinih spravljanja vina; najpo-gosteji pogreški in bolezni; popravljanje in lečenje vina. Resolucija: a) Strokovnjakom se naroča, da tudi nadalje proučujejo vse ^•ozdne vrste svojega področja ter od | /stih izberejo čim manjše število vrst, i kakor za vino, tako za jelo, katere v svojem delokrogu razširjajo in priporočajo. b) V svrho kolikor mogoče popol-i ega spoznanja jugoslov£nsk|ih vrst ioze je freba. osnovati v vsaki vinorodni pokrajini po en sortiment domačih vrst grozdja iz cele države, najsi bo pri vinarskih šolali ali pri trtnih napadih. c) Konlerenca konstatuje. da je kle mrstvo v večjem delu države na zelo nizki stopnji ter povdarja potrebo, da država isfočasno, s pospeševanjem obnove vinogradništva, upliva čim ener-gičneje tudi na napredek kletarstva. IV. točka: Razmerje mod škodo, povzročeno pc oidijt in peronospori. Izkušnje o r.ajuspešnejem pobijanju iteh bolezni . borba z grozdnim sukačem, kjer fou „ <> javlja. Resolucija: a) Konferenca konstatuje, da ostane — z ozirom na izločene izkušnje — kot glavno sredstvo pi'< ti peronospori slej kot prej modra ¿a-Iioa v dozi 1—2%, prou oidiju pa rine zmljto žveplo; z ostalimi sredstvi pa jo izvesti nadaljne po.-, b) Konferenca smatra potreom i , da izposlnje ministrstvo za kmetij iVO uimboljšo izdelovanje modre galice v svojih tvornicah v Koprivnici ia Olju. Galic; o m v sebovati najman, !Jt! ! odstotkov ¿istega bakrenega suiiata in se mora prodajati za konkurenčne oo ne. Ravno tako se mora izposiovati , da uprava državnih monopolov orga-nizuje pri tobačnih tovarnah v drž r. i izdelovanje nikotinskega ekstraxta v koncentraciji od 45%, tako da bi se pri uporabi tega sredstva vzela doza 20 na 100 lifrov tekočine. c) Istotako smatra konferen ••.> , o-irebnim, da se sredstva za pc e-vanje rastlinskih škodljivcev sp a-vijo pod državno kontrolo. V. točka: Pregled in organizacija vinarski! šol in pouka o vinarstvu. Resolucija: a) Ker v Dahnac v Bosni in Hercegovini ne obstoji n«. '■ na večje površine, da zamorejo zadostiti v sem povpraševanjem po vinski loži. Najmanj površina matičnjaka naj bo 10 ha. Od tega so izvzeti samoupravni trtni matičniaki. Kje naj se osnujejo taki nasadi, odrejuje se po u.cmel-jtvanju strokovnega oddelka ministr -stva in strokovnjaka one oblasii. kjer se namerava mafičnjak osnovati. f) Na drž. nasadih je uvesti inten zivni pouk o kletarstvu z osnovanjem male, vzorne vinske kleti pri vsakem nasadu, kjer to dopuščajo razmere. g> Z ai nt resi r ati je privatne vinogradnike, da i oni osnujejo matičnjake, ki stoje pod državno kontroio strokovnjakov. Nikdo ne U', smel trgovati s trtami brez izrečnega dovoljenja strokovnjakov. VI. točka: Statistika vinoaradov in proizvodnjo vina v vsakej pokrajini. Pospeševanje obnavljanja vinogradov (kredit, oprostitev davkov, podelitev s trtami, pouk ljudstva itd. Resolucija: a) V spoznanju, da so statistični podatki iz vinogradništva pri odseku za statistiko poljedelskega ministrstva netočno sestavljeni, konstatuje konferenca, da jo potrebno, da se oni boli točno zbirajo in urejujejo, in sicer s sodelovanjem strokovnega osobja iz cele države, tako, da se iz njili da posneti 1. splošna površina vinogradov na ameriškej in domačej podloži in proizvodnja vina; 2. da so na kmetijskih zavodih in nasadih vode natančni zapisniki o proizvodnji h} odstotka prejemanja ključev, korenjakov, cepljenk\ kakor tudi. da so točno določijo stroski obdelovanja vinogradov po hektarju. 3. da se f podatki od časa do časa objavljajo. b) Konferenca misli, da se mora v zakon o poljedelskem kreditu sprejeti I specijelne odredbe, glede dovolitve ! kredita vinogradnikom, kateri hočejo svoje vinograde izboljšati ali obnoviti in po kateri^ bi dobivali aorazmerno večja posojila z nižjo obrestno mero. c)Da sa naprosi ministrstvo za šume in rude, da olajša vinogradnikom oenojo nabavo lesa za vinogradsko kolje iz državnih in samoupravnih gozdov, kakor tudi, da ukrene, da so prazni kompleksi drž. ali občinskih zemljišč blizu vinogradskih' centrov , zasade z akacijo vi svrho zalaganja vinogradnikov s koljem. VII. točka: O pobijanju ialsifikovanja vina * državi. Zakon o prometu z vinom.-Za-konodajslvo v zaščito vinarstva sploh. Resolucija: a) Da poljedelsko ministrstvo izdela projekt zakona o prometu z vinom, kateri mora veljati z¡* celo 'državo. odrejenih strokovnjakov iz vseh poli) Ta projekt je podvreči oceni krajin; potem ga je preiresti na skup, ni konferenci iz" vseh pokrajin delegiranih strokovnjakov. c) Z zakonom je v glavi.eni preprečiti umetno pomnoževanje vina* d) Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva v Srbiji od 22. marca 1921, kateri v glavnem za-do vol java potrebe in interese vseh pokrajin, vzeti je kot bazo za sestavo to zadevnega deiinitivnega zakona za celo državo; dotlej pa se naj prvi v mejah možnosti uporablja tudi v ostalih pokrajinah. VIII. točka: O tuzemski in inozemski vinski trgovini (prometu). Notranje in mednarodne ovi re prometa in izvoza vina (dača, trošarina, carina). Transport in zastopstvo v, inozemstvu. Dača na žganjekulio tropin/ Resolucija: a) Da se trgovina z vinom v tuzemstvu regulira v prvi vrsii z osnovanjem vinarskih zadrug v vseh naših krajih, b) da se dača na proizvodnjo vina in žganja povsod ukine in da se trošarina na vino ¿niža. c) Da. Se transportne tariie za vino na železnicah in brodovih zniža, posebno Še za Dalmacijo in M rcego-vino. d) Da se carina na izvoz vina in žganja več ne uvede e) Da se uvoz vina iz inozemstva, posebno iz Italije in Grčije, določi carina cd najmanj 200 dinarjev za hektoliter in da se temu sorazmerno poviša tudi carina na grozdje in ostale produkte vinske trte. f) Da se zasigura direktni transport za naša vina preko Avstrije, katera gredo na Češko in Poljsko. g) Da zamorejo vinski trgovci postati samo kvalificirani kletarji', s strokovnim izpitom. * h) Da se pri naših konzulatih v Češki,. Poljski; in v Avstriji vodi natančne zapiske o uvozu vina v te države. i) Da se olajša pri carinarnicah povratek naših praznih vinskih sodov, v katerih se je vino i zvozilo. j) Da centralna viada pospešuje ustanovitev in okrepitev „Saveza Ju-goslavenskih Vinogradara", kot vele-važne institucije z'a medsebojr- > spoznanje in napredek vinogradarstva, za obveščanje vinogradnikov o stanju svetovne vinske trgatve itd. k) Da se vinski trgovci, kateri u-stanove vinska skladišča v inozemstvu, nagrade od strani državo. IX. točka: Pregled in noskušnja vin, prine-š&nih od raznih deiiegatov v svrho spoznavanja tipov vina iz raznih pokrajin. Spoznalo se je: a) da so vina vinograda vinarske in sadjarske šole v Bukovem in iz okoliških krajinskih vinogradov, kakor bela tako i črna, dobro vzgojena, čistega Cn harmoničnega okusa; b) Vojvodinska vina, po večini bela, so enoličnega značaja, kot namizna, lahka vina, z malo ekstrakta, lepo ohranjena in dobro negovana. e) Hrvatska vina so 'ila manj zastopana. V značaju približujejo, se o-na iz juga vojvodinskim, a ona iz severa slovenskim vinom; d) Slovenski* vina so billa odlične oclgojena ia vrlo debre kvalitete, z po največ fino, nežno cvetlico. Navadna nam"zna vina imajo tip vin iz severnih krajev z nekoliko več kisline. e) Dalmatinska vina se morajo delili v tri karakteristično skupine: namizna, dezertna in vina 55a. rez z drugimi vini. Dobro vzgojena in najmočnejša od vseh ostalih vin. • f> Bosansko-herze^ovslrih vin, iz hercegovskih leg je bilo malo, a v zelo dobrih vzorcih žilavko in bi atine. Kletarski zelo dobro odgojena. harmoničnega značaja, sveža in bogata, na alkoholu. Navedene resolucijo smatrati jo kot podlago za nadaljno delovanje poljedelskega ministrstva in vseh njem« podrejenih organov, in strokovnjakov* i ' Bi stran. SLOVENSKI nUSEOTIATL 3. -jams a rja t922. Tisoče ljudi v vseh deželah uporabljajo že 25 let prijetno dišeč Feiter-jfev „Eisafluid" kot kosmetikum za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvn za drpenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z 7 a motom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate sli 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvoin. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'5o K; Elsa men-tolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribjo olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 4I K; Elsa šumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K ; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgnne in miši po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica aonjs. Eisa trg 34! Hrcvaško. _741 a _____ 742a imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo, NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. KAROCKE DRE. Bogata izbira verižic, prstanov, «hanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3_2o vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: TvarniSke tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana ¿t. 992. Cepilcne t* te vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet p:i Antonu Slodnjak, trtnar. p. )uišinci pri Ptuja. 3— ¡0 8O0 Organisti pozor! | 1/ober lurmonij te ceno prod», i uojsk« Štgai», Ptujski gor». 868 _1-B Dražba lova LorsV» prfric» obi'ne GradiiJe I « d» potom jat ne dr»žhe do ' tO. P. 19i8 r rskap. Ta dfitba |. «e Trii t četrtek, dce 56. 1. 1922 ob 10 ur! fri okrajnem glr»arst»u v tfatibem, gobt iter. U/L edter. 4 Kupujem E^SKR v>gori*, te? fl»čn,em isio po nt.j j-višji dnevni etni. Toiafle-Bs ponudbe 8 ceao i« pozlati nt Aa trs Polanf, tiljžoi mlin, R»dsi* pri Ziianem mosiu. 1—3 860 Jabolčne c*nah nudi s a itaprtvo drevesnic: Dremnica J. Doliciek Št II) — teieoje. X—S 8/4 Malo posestvo bli »o Maribor« & lepi® poilopjeia, aadonosaik, »a» njira, e i traralk, )«ii ob dria?nf časti bl!en kolodvor», « pt»r le^im pohiitrom, friBie n* aa obrtuike, m proda z* 170,000 kroa. Ye5 po?e vdora šastrr, podonisče Sorrad bliju Celin i ek» v SUrcioi pri Mariboru. 83i Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob prebridki izgubi, izrekata svojo globokočutečo srčno zahvalo rodbini Žeh in Tratanšek. SV. JURIJ OB PESNICI, v decembru 1921. 870 m r/£ Srečno Novo leto želi vsem svojim naročnikom, posebno kmetijskim zagrugam in konsumnim društvom I GOSPODARSKA ZVEZA, Ljublj na. □c «M S!. s5' 0 «S» M O ca. tu v» »r £ti tr Podružnice: Celje, Kranj, Novomesto, Radovljica, f ss. m iflli&SUt ■ MLEKARSKI je ustanovila ODDELEK ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih^ cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in slad-| jj>. kega sira od kmetov in mlekarn. stoječi in ležeči kakor tudi e K- .F 'a kupuje po najvišjih cenah IATIJA OBRAN električna žaga Haribor, Loške uike 15.--Skladišče m Tsttenlmhovi ulici- . 1 — 20 Lastni prodajainkl v Liubljani, Dunajska cesta 20 in Šolski dim red štev. 14 (Pod semeniščem). Priden hlapec k koDjeic 8 dalete bb t» to i sprej-ee, fti tvri.ki Fraajo Š?e> t litribora LinfenrtOT* al tea ¡3, 1-3 «71 l^in/d ®eŠMJ, 4 oral., pr UUfiU) Ksmiiici, ruye» od?oc. Iz»8 se v 78«i Kamnici 20. 87* Travnik .T" ko nočete» d Vam perutnina pogine od kolere; dajte jo cepiti s cepilom in serumom ki ga dobivate v najboljši vrsti, vedno :—: sveže pri :—: Jugoslov. serum - zavodu d. d. Zagreb, Bienicka cesta 21. 831 a 2-2» Teltfcn 14—45. Brzojavi: Serum, Zagreb. Vsem p. n. posestnikom in kmetovalcem se priporočam za po novem letu moj na novo popolnoma po tovarniškem sistemu opremljena čistilne stroje (vejače) so brez ropotanja in vsi važnejši deli nadomeščene z železnimi. Izdelujem tudi sedaj te ve-kem viste s 6 in 10 siti in so s popolno opravo za ščijenje in za 100% ceneji od drugih. — Ob enem častitam vsem mojim odjemalcem kakor tudi vaem drugim, ki me želijo počastiti za to leto s cenj. naročili zdr avo veselo Novo leto! — Se vljudno priporočam JAKOB PUCKO, Budina pri Ptuju. Stroji vedno v zalogi, cene nizke, 10 letno jamstvo, ceniki na razpolago. 875 nr:*m, kopi Miti)* Obran Maribor Lolk» ulica 1 i. 1—10 2 Stanovanje kakem mesta ali trgi ali kati dregi večji vasi iise zako«*ki per bies otrok. Te6 po e oprava lista S Majhno JZTu^l1: deij« te t najem ve! let, e rea-toelao tadi proda Pojalail» te tndi pioda, Pej««aiU »1 dobe lame 15 in 16 jka. 1623 žnpaiiJe Ma'a Ned Ija. POSEOR Z Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug,' Bubna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Proste-'jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pii tvrdki IVAN KAJNY, MARIBOR Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča': vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mlire, trijerje, ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, r?poreznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360-—, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 ao aoo 1, brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stroje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo. DOBRO POČEN! Z. Z kupite edino pri tvrdlii Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje I Solidno! $ & S I m lil tbMf&SSKlStta HSM3 == Podružnica v Mariboru, ^^ Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzoisvi: Gospcbaaki i* m I s i Vi 'msliic, lomisor, ■if I t i ! i , A Centraiss Ljubljana. PedmfmUBi Djekovo. Split, Šibenik. t Elai Interesna ikupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagreba in njeno podiužnico » Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Krnita! in rezerve skupno z aflliigcijami čez K 50,000.000*—. K g mm K »1 Dnje trgovske kredite, eskomptira menice, Jombardira vrtdnostr.e papirje, kupuje in 4 rodaja tuje valute in devize, sprejema, vloge v tekočem lačunu in na vločne knjižice ter preskrbuje . v v vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. >•2 i '¿jm--.—-.-■.j Pooblaščeni prodajalec srečk državne račredsia loterije. izdajatelj in zal.: liat. tisk, društvo. Od aro vorn i urednik: Vlado PuSeniak. T^lc Cir;)ove tiskf>rr»p v Maritiora.