/§ ■ ■ • t • TEMA Glasnik S.E.D. 39/3,4 1999, stran 16 dr. Marija Stanonik prizadevanja, da bi v zbirki glasovi tudi slovenski izseljenci dobili svojo knjigo Glasovi so zbirka slovenskih folklornih pripovedi s slovenskega etničnega ozemlja iz današnjih dni. Kako so se rojevali, je opisano drugje.' Pod streho jih je vzela časopisna založniška družba Kmečki glas v okviru svoje knjižne zbirke, za kar sta zaslužna svoječasna urednika Branko Gradišnik in Andrej Blatnik. Nasledila ju je Vlasta Kune j, po katere zaslugi knjige iz zbirke Glasovi likovno opremljajo poklicni slikarji, po tehnični plati pa vedno najde kako izvirno rešitev zanje tehnična urednica Alenka Košir, kije pri zbirki že od vsega začetka. Seveda je še cela vrsta drugih, ki so zbirko sprejeli za svojo, z direktorjem Borisom Bolničarjem na čelu. Vsi se zavedamo nacionalnega pomena zbirke, ki ji bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno. Knjige v zbirki Glasovi so začele izhajati ieta 1988; Do leía 1999 jc izšlo v njej 20 knjig. Tako se jc ohranilo v njih več kol 5000 folklornih in njim podobnih pripovedi in anekdot, in sieer po pokrajinskem ključu. Največ jih jc iz zahodnega dela Slovenije. Po kronološkem redu: obrobje Trnovske planote. Slovenska Istra. iz pokrajine Idrije med Beneško Slovenijo in Tolminskim, s Tolminskega, Krasa in Pivke. Urbano okolje zastopajo anekdote iz rudarske Idrije. Po številu sledijo knjige s slovenskega etničnega ozemlja na vzhodu: Pohorje in Kobansko z obeh porečij Drave. Haloze. Prckmurje in Porabje, ki je že iz zamejstva na Madžarskem. Enako so že vključene v zbirko folklorne pripovedi koroških Slovencev v Avstriji in Slovencev s hrvaške meje. Od Slovencev v Italiji so bolj simbolično kot zares upoštevani rojaki v Kanalski dolini, vse drugo zamejstvo v Italiji pa v zvezi s tem še čaka na enega ali več sodelavcev. Knjige s Koroške na naši strani, z Jezerskega, Bohinja in t. i. visoke Gorenjske zastopajo severni del Slovenije, njen osrednji del pa knjigi iz Višnje Gore in krškega gričevja. Za objavo v zbirki Glasovi pridejo v poštev le tiste folklorne pripovedi, ki jih je mogoče najti na terenu še danes ali njihovi viri niso dosti starejši od petdesetih let. Da bi bili ti zapisi tudi oblikovno čim bolj pristni, sta besedišče in skladnja čim bolj zvesta živemu govoru, glasoslovno pa so besedila primerno prirejena današnjemu knjižnemu jeziku, da zmore ob njih uživati vsak slovenski bralec. Strokovno raven zbirke zvišujejo seznami narečnega besedja in tako postaja imenitna predloga za tako zaželeni in dolgo pričakovani slovar slovenskega, ne samo knjižnega, ampak živega jezika sploh. Spremna beseda predstavlja zbiralca, ki oriše pokrajino, od koder zgodbe prihajajo, in okoliščine, v katerih je prišel do gradiva. Ta del skuša nadomestiti teksturo in kontekst v živem folklornem dogodku. Leta 1994 je delu naklade pri vsaki knjigi dodana tudi zgoščenka: tako da je del narečnih zapisov mogoče slišati tudi v živo. kar je dobrodošlo tudi za dialektologijo. Že od vsega začetka si prizadevam, da bi vsaj za eno knjigo gradiva dobili od slovenskih izseljencev, vendar so rezultati na tem področju precej borni. Od začetka sem predvidevala, da bi Slovenci po svetu / vsake celine (Evropa, Severna Amerika. Južna Amerika, Avstralija. Afrika, Azija") imeli svojo knjigo, a danes mc skrbi, ali bo mogoče z vseh skupaj pripraviti dostojno knjigo. S tem namenom sem se povezala s Slovensko izseljensko matico, da bi poslala s svojim priporočilom mojo prošnjo za sodelovanje slovenskim društvom, ki so povezana z njo.J Na objavo ustreznega članka v Rodili grudi* se je oglasil en sam njen bralec, in še ta mimo Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 11 TEMA Si.D. ciljev, ki jih je vsebovalo vabilo za sodelovanje. Tudi glasilo Svetovnega slovenskega kongresa Slovenski svet." ki je bi! posvečen etnološki in fblkloristični problematiki, je leta 1992 posredoval prošnjo našim rojakom po svetu, da bi se s svojimi prispevki in spomini odzvali vabilu za sodelovanje pri zbirki Glasovi. A odziv je bil slab. Spomladi leta 1994 sem se prek Zavoda Republike Slovenije za šolstvo povezala z učitelji in vzgojitelji dopolnilnega pouka za slovenski jezik in kulturo v tujini. Na seminarju, ki so ga imeli v Slovenj Gradcu, sem jim Predstavila »projekt« Glasovi, njegove cilje in jih povabila k sodelovanju s pomočjo njihovih učencev. V upanju, da sem vsaj koga pridobila, sem jim če/ čas Pisala: »Najprej prav lepo pozdravljeni, z upanjem, da ^aše velikodušno in trdo delo rojeva sicer marsikdaj nevidne, a dolgoročno trajne in bogate sadove. Srčno Vam želim tako! Zanašam se na vsaj Vaš tih pristanek, da Vam smem pisati v zvezi z zbirko Glasovi, ki sem Vam jo skušala v nekaj črtah predstaviti na našem srečanju v Slovenj Gradcu. To pismo Vas predvsem želi spodbuditi in opogumiti, da bi premislili, kako bi se lotili dela zanjo vsak v svojem okolju, da bi s skupnimi močmi vendarle pripravili tudi knjigo, katere avtorji hi bili Vi, vaši učenci in njihovi starši. To bi bi! z Vaše strani nedvomen in nedvoumen podvig, ki bi na otipljiv način Pokazal vaše prizadevanje za slovensko identiteto v tujem okolju, hkrati pa rojakom v domovini tudi prvovrsten priročnik o življenju in delu naših ljudi po svetu. Vam pa bi utegnil biti tudi v pomoč pri nadaljnjem delu z otroki,..«" Nanaša se na slovenske šolnike izrecno v evropskih državah. Po eno pismo je bilo odposlano v Avstrijo, Švico, Finsko in Švedsko, dve na Hrvaško in devet v Nemčijo. Ldino s Hrvaške je kazalo na lep odziv, s:iJ je ga. Marija Donadič poslala nekaj dobrih zgodb in a sodelovanje pridobila tudi g. Slavka Arbitra. Žal pa nista vztrajala pri začetnem navdušenju. A tudi po kapljicah se kaj najde. Prof. dr. Antonia Bernard, doma s Pohorja, kije začela svojo univerzitetno kariero s poučevanjem ruščine, mi je z izročeno kaseto Posnetkov svojih rojakov iz Pariza obudila upanje, da ll,0Je prizadevanje !e ni zaman. To je iz Evrope zaenkrat tudi vse! Tudi z Azijo je - žal - mogoče hitro opraviti. Jože (likale, starosta slovenskih misijonarjev v Indiji, osebni Prijatelj in sodelavec legendarne matere Tereze. je vsaj Prijazno in dobrohotno odgovoril na mojo prošnjo z bedami: »Ne vem pa. če mi bi bilo mogoče ustreči Vaši e'Ji, ki je v središču Vašega kulturnega apostolala za ■ lovensko narodopisje, 44 let je, odkar sem v IndUi in skoraj 50 let bo, odkar se >popkovina< tanjša. Pa bi zelo r'ld dai svoj glas Vašim GLASOVOM. Moral bi ostati za nekaj mesecev doma iti prisluhnili. Stopam tudi v 80-eseto leto in to niso > mačk i ne solze, ker peša spomin - Naša mali so večkrat omeryali. kar se mi je zataknilo v Spomin, npr. >Bolje je jesti malo slabše, kot sedeli pred Pečeno piiko v kregat. ali pa »prostorčka je kmalu dovolj, le jubezni je premalot (kadar smo se otroci >spetiralii).Ali Pa- Bolje je slabo sedeti, kot dobro stati*. Naša zlata mama so me večkrat šibali, da je bilo joj, >pa je le šiba novo 'naj° pcla' -«' Tako smo prišli do nekaj pregovorov in re ei- Za Glasove pa ni kaj vzeti v roke. Komaj za seme imam prispevkov iz Severne Amerike, in to iz Združenih držav Amerike. Priložnostno sem zapisala pripoved, ki mi jo na obisku v domovini povedal stric Maks Stanonik, ko sem ga skušala nagovoriti za tu predstavljano sodelovanje. Iz okolice Logatca se je oglasila Tatjana Stirn - Leskovec, ki mi je posredovala Božično zgodbo svoje učiteljice, ki je po drugi svetovni vojni, kol toliko drugih, odšla čez veliko lužo. Še največ bi se dalo izluščiti iz pisem žirovskega rojaka Toneta Zak(ja, ki v svoje spomine vpleta marsikaj uporabnega za tukajšnji namen. Pismo s prošnjo za sodelovanje v Avstraliji sem najprej poslala frančiškanu, danes že pokojnemu fr, Valentinu BttsUu, uredniku in upravniku Misli, leta 1993," v času. ko se je zbirka že prijela, saj je obsegala že šest knjig. V pismu sem mu med drugim pisala; »Zelo rada bi namreč, da bi tudi Slovenci na posameznem kontinentu, v tem primeru v Avstraliji, dobili svojo knjigo v tej seriji. Če pa drugače ne bi šlo, pa vsaj vsi Slovenci po svetu e:;o knjigo - čeprav se bo morda le posrečilo, da bodo vsaj Slovenci v Argentini pripravili svoj knjigo. Če bo tako, bo to zasluga g. Toneta Brulca. V prilogi Vam pošiljam nekaj napotkov, da dobite vsaj približno predstavo, za kaj in kakšne zgodbe gre. Zelo bi Vam bila hvaležna, če bi mi mogli prožiti roko Vi sami ali pa vsaj svetovati, na koga naj se v tej zvezi obrnem. Z upanjem na plodno sodelovanje Vas lepo pozdravljam!«1" Nikoli nisem dobila odgovora. Že omenjeni Jone Zakelj mi je utrl pot do sovaščana iz mladih let, Janka Alajnika," ki ga je usoda zanesla na omenjeno celino. Poslal mi je nekaj imenitnih zgodb, vendar v angleščini. Le nekatere od njih je prevedel v materinščino, ki jo uporablja le v pismih v domovino. Doma se nima priložnosti pogovarjati v njej. Zaradi svojega šolanja na pomorski šoli v Splitu, se mu vanjo prikrade tudi kakšna hrvaška beseda ali pa po občutku skonstruira kakšno novo: V pismu, ki mu je dodal »dve povesti iz mojih mladih dni« (Vodna kača in Bitka dveh vasi), pravi: »Odkrito vam povem, da me je kar sram, ker vem, kako slaba je ta prevaja. Zalo Vam pošiljam tudi angleško verzijo. Mogoče imate kakšno prijateljico, prijatelja ki bo to prevajal, ali pa Vi sama zlikate to delo. Res vidim, koiiko slovenščine sem pozabil teh zadnjih, skoraj petdeset let,«11 V besedila s svojimi popravki namenoma ne želim posegati, prvič iz spoštovanja do 1 Deset knjig i/ knjižne zbirke Glasovi, Traditiones 24 (1995). 457-4fi4. 2 Sami prebivalci se imajo pravzaprav za Korošce. 3 Pri zadnjih dveh celinah sem imela pred očmi predvsem slovenske misijonarje in misijonarke. 4 Seveda nisem mogla in tudi ne želela preverjati, ali je lo res storila. 5 I*rim. Marija Stanonik, Kaj pa ljudsko izročilo med našimi rojaki po svetu?. Rodna gruda 30 {Ljubljana 1983). št. (t 6 Prim. Marija Slanonik. Glasovi - vseslovenska zbirka folklornih pripovedi. Slovenski svet 2, Ljubljana 1992, št. 5. str, 25, 7 Pismo, št. 23/132/ 94. Ljubljana, 3. 5. 1994. 8 Jože Cukale. Bangiadesh, 25. S. 1994. 9 Pismo, Ljubljana 18. 8. 1993. 10 Pismo. Ljubljana 18, 8, 1993. 11 Prim. njegov življenjepis ob objavi njegovega dnevnika ... ¡2 Janko Majnik, pismo, Cooma, 2!. 4. 1994. TEMA Glasnik S.E.D. 39/3,4 ¡999. stran Ifi 13. knjiga zbirke Glasovi njihovega avtorja, drugič s strokovnega vidika: saj so enkraten dokument. Čez pol ieta sem prejela zgodbi Začarane kamre kralja Matjaža in Levi živega apna z besedami: «Vaše pismo sem sprejel... ter vam velika hvala na vsem novicam in tudi izpodbujanje da prestavim na slovensko moje doživljaje iz mladih let. Po eni strani je ta prošnja kot kazen ker sem pozabil moj rodni jezik. Vseeno sem prestavil dva dogodka. Pot v Matjaževe kamre! Marija, ta povest je brez interesa ¿¡talcem. Kdo bo vse to verjel? da se take stvari lahko dogode v »kamraIn. In kako odrasli bralci mislijo o otroškem strahu o duhovih, začaranih dvoranah, skritem zakladu. Te stvari so samo v otroških mislih, povesti Ko pridejo >na dani pred predrto otrok zaspi. Danes se vsi strinjajo, da so kamre; tam zaradi geološke formacije. Nobeden ni videl te sobe ki sva jo Jože in jaz videla. Na žalost. Jože je že zdavnaj mrtev. Kar je meni ostalo od te >avanture<, je le želja, da Vaši nečaki in moja žlahta najdejo enega dne to votlino, nabito z kamenjem ki bo znak nam vsem, da sva z Joželom govorila resnico. In če bom jaz šel kdaj v Zin, bom sam šel v kamre in bom odprl to luknjo. Mogoče bom nagovoril kakšnega desetletnega fanta, da spleza v votlino?! Vam pa pošiljam škico le votline. Gostilna nedaleč od kamer je hila pri Jureču.V kratkem bom pisal na konzulat v Canberi in jih prosil da mi pošljejo naslove vseh slovenskih klubov v Avstraliji. In če dobim te naslove, jim hom poslal to depešo: »Doktor Marija Sta not) ik, zaposlena v inštituti* :a slovensko Narodopisje v Ljubljani bo v kratkem pripravila knjigo ljudskega pripovedništva iz starega kraja, ter ima prošnjo za vsakega Slovenca v inostrantvu da ji pošlje kakršno koli kratko folklorno povesi i: mladih let Naslov je:...«" Da se je res zavzel za sodelovanje in pomoč, priča tudi njegovo pismo urednici Glas Slovenije v Avstraliji: »Prosil bi Vas, če bi lahko objavili pismo dr Marije Stanonik, moje sovaščanke.« Pismo je predelal in piše, navajam dobesedno: "Dr, Marija Stanonik. zaposlena v Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, bo v kratkem pripravila knjigo ljudskega (folklornega) pripovedništva iz starega kraja. Zato vabi vsakega Slovenca v tujini, da ji pošlje kakršno koli folklorno zgodbo, ki se je spominja iz mladih let.« Sledi naslov, kamor lahko pošljejo svoje prispevke. Do danes nisem dobila ničesar, razen od Janka Majnika samega. Nekaj njegovih zapisov, ki jih je poslal v angleščini, je prevedla Marta Koren, npr. The Taleofthe Babic Bee (Zgodba o čtnrlju)." Tudi iz tega Majnikovega ravnanja se vidi, da želi kot skavt veteran do konca ostati zvest svojemu skavtskemu poslanstvu: delati dobro, kjer koli je mogoče. Južna Amerika. Ne štejem več, na koliko ljudi sem se obrnila, da bi dobila zvezo z rojaki v Argentini, Vse zaman. Edino s Tonetom Brulcem se je posrečilo navezati dobre stike. To je zasluga Andreja Pota. Prvo Brulčevo gradivo sem dobila z njegovim neposrednim sodelovanjem, potem pa sva si z odličnim pisateljem dopisovala sama: »Upam, da ste že dobili ali pa boste v kratkem štiri knjige iz zbirke Glasovi, kije začela izhajati pred leti v Ljubljani pri Kmečkem glasu in želimo v nji zbrati slovenske folklorne pripovedi iz posameznih slovenskih pokrajin. Več o tem je v prvi knjigi ? naslovom Javorov hudič, pa tudi v reviji Slovenski svet sem o tem pisala v tisti številki, ki je cela posvečena slovenskemu narodnemu izročilu. Kot strokovna urednica ali koordinatorka zbirke imam ves čas pred očmi tudi Slovence po svetu in v zamejstvu, zato sem zelo hvaležna gospodu Andreju Rotu. da mi pomaga pripravljati takšno zbirko med Vami, Slovenci v Argentini. Vam pa sem hvaležna, da ste se mu ljubeznivo odzvali in že začeli prve korake za njeno uresničitev. Omenjene štiri knjige Vam bodo morda v oporo, kakšno Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 13 TEMA Si.D. gradivo si želimo imeli za podobno knjigo ludi iz izročita Slovenccv, ki ste sc ustanovili na tujih tleh. Vendar pa pridejo v pošlev tudi zgodbe in anekdote iz Vašega življenja prav v tej zvezi. npr. začetek Vasi h spominov, ki sle jili poslali g. Rolu. češ, če sic Vi (Rusi) prijehali (>prijahali