1/2018 letnik CXX12 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4. Brinarjeva jelka na Rakitni Obseg: 197 cm, višina: 34 m Brinarjeva jelka (Abies alba) pri Rakitni ni bilo drevo, ki bi iz­ stopalo s svojimi merami, ampak z izredno gosto raščeno kro­ šnjo cipresaste oblike. Podobni mutanti s stebrasto rastjo so pri drevesih zelo redki in Brinarjeva jelka je bila edina znana takšna jelka pri nas. Poleg nenavadne oblike jo je odlikovala še izredna vitalnost, saj je bila bolj zdrava od okoliških jelk. Žal je poleti 2016 za zdaj še neznani storilec drevo iz nepojasnjenega razloga preprosto posekal. Če v preteklosti ne bi vegetativno vzgojili nekaj njenih potomcev, bi bil dragocen in tudi za vzgo­ jo okrasnih dreves zanimiv genotip izgubljen za vedno. 5. Hrast v Cundrovcu Obseg: 795 cm, višina: 20 m Hrast dob (Quercus robur) v vasi Cundrovec pri Brežicah Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (II. del) Brinarjeva jelka, nesrečno posekana poleti 2016 Hrast v Cundrovcu je naš najdebelejši hrast. Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s prof. dr. Robert Brus Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Robert.Brus@bf.uni-lj.si je najdebelejši znani slovenski hrast. Je pravzaprav ostanek mogočnih nižinskih hrastovih gozdov, ki so imeli smolo, da so rasli na rodovitnih in za kmetijstvo najzanimivejših tleh, kjer so gozdove najprej izkrčili. V tem delu Slovenije rastejo še drugi najdebelejši hrasti, med njimi Cvelbarjev hrast v Ma­ lencah pri Kostanjevici (obseg 700 cm, višina 27 m). Nujčev hrast v Gregovcah, dolgoletni prvak, se je pred leti zaradi sta­ rosti in močnega napada hrastovega kozlička žal posušil. Ka­ steličev hrast v Cundrovcu je eno naših najdebelejših dreves iz enega samega debla, takšno torej, ki zanesljivo ni nastalo z zraščanjem več debel. Drevo je zdravo in ima razraščeno krošnjo, njegovo starost ocenjujejo na približno 300 let. 6. Macesen v Mali Pišnici Obseg: 422 cm, višina: 22 m Macesen (Larix decidua) v bližini sedla Grlo med dolinama Mala Pišnica in Tamar je eden največjih slovenskih macesnov. Bil je še znatno višji, dokler mu ni že pred dobrimi tremi de­ setletji vihar odlomil skoraj 10 metrov vrha. S starostjo, katere ocene se gibljejo od 500 pa do skoraj 1000 let, je zanesljivo eno najstarejših dreves pri nas. Raste na nadmorski višini skoraj 1/2018 letnik CXX 13 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 1500 metrov. Zaradi že precej zaostrenih rastiščnih razmer je njegova rast počasna, to pa je tudi eden od pogojev za dosega­ nje visoke starosti. Dva še nekoliko večja macesna, prvi z obse­ gom 464 cm in višino 29 m, drugi z obsegom 435 cm in enako višino, rasteta na pobočju Krofičke nad Logarsko dolino, njuna starost pa je verjetno podobna starosti macesna v Mali Pišnici. V predstavitev zaradi zanimivosti vključujemo tudi oreh in sekvojo, četudi nista medoviti drevesi. 7. Oreh v Kočevski Reki Obseg: 434 cm, višina: 10 m Navadni oreh (Juglans regia) ob cerkvi sredi naselja Koče­ vska Reka je najdebelejši znani oreh v Sloveniji. Že večkrat v preteklosti so ga precej prizadeli mrzle zime, obilen sneg ali žled, zaradi česar so mu morali krošnjo večkrat pošteno obrezati in znižati. To se dobro vidi tudi na fotografiji. Kočevska je področje s precej ostrim podnebjem, ki za rast toploljubnih orehov ni najprijaznejše, dejstvo, da najdebelejši oreh ra­ ste prav tu, pa se ujema z ugotovitvami, da dreve­ sa prav v robnih razme­ rah in na robu svojega areala pogosto dosegajo največje mere. 8. Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju Obseg: 770 cm, višina: 45 m Hincejeva sekvoja, kakor jo imenujejo, je v resnici mamutovec (Sequoiadendron gigante- um). Mamutovci so naj­ večja živa bitja na svetu, največji med njimi pa je v Narodnem parku Se­ kvoja v Kaliforniji rastoči General Sherman z ob­ segom 25 metrov in pro­ stornino 1400 m3. Prve mamutovce so v Evropo prinesli razmeroma po­ zno in celo najstarejši med njimi nimajo več kot 160 let. Hincejeva se­ kvoja, ki raste nedaleč od brega Drave v Orešju pri Ptuju, je za svojo starost (morda dobrih 120 let) že prava velikanka. Pri nas je seveda največja, čeprav velike sekvoje (seveda mamutovci!) rastejo tudi v zdravilišču Rimske toplice, na Ruperč Vrhu pri Novem mestu, v Preddvoru, pri gradu Pišece, na več mestih v Mariboru in drugje. Macesen v Mali Pišnici je eno najstarejših dreves na Slovenskem. Oreh v Kočevski Reki je naš najdebelejši oreh. Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju je v resnici mamutovec. Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s Zelena luč za pripravo NPK apiterapevt 11. decembra 2017 je v Centru RS za poklicno izobra- ževanje potekala seja odbora za poklicne standarde − storitve. Odbor je podprl predlog ČZS, da se pripravi katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo apiterapevt. V nasle- dnjem koraku naj bi bila ustanovljena skupina za pri- pravo tega kataloga. Pred uveljavitvijo NPK apiterapevt bo treba pridobiti še soglasje Ministrstva za zdravje RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, kar predstavlja določen izziv, saj vsa zakonodaja trenu- tno še ne omogoča opravljanja tega poklica. Strokovna skupina, v kateri med drugim s strokovnimi utemelji- tvami sodelujejo Vlado Pušnik, Karl Vogrinčič in Franc Šivic s podporo ČZS, bo šla smelo naprej, z jasnim ciljem priznati poklic apiterapevta, četudi bo to pomenilo spreminjanje zakonodaje. ČZS