LJUBLJANA,
7. SEPTEMBRA 1966
LETO XVII
ST. 14
ob začetku Šolskega leta
«limo praktično uporaben zakon,
ne pa navodilo m medsebojne dogovore
Nekateri novi vidiki
Koliko razžarjenih mladih lic	je novi zakon o financiranju izo-
S sil oko razprtimi očmi, z nepri-	braževanja in vzgoje v naši re-
kritim radostnim vznemirjenjem	publiki, zakon, ki ureja več kot
je letos prvič ah vnovič presto-	zgolj finančna vprašanja, saj uva-
Pilo šolski prag! Trumoma so se	ja popolnoma nov samoupravni
vsuli učenci in dijaki v šolska po-	mehanizem na vzgojno-izotraže-
slopja, kjer jih čakajo nova zna-	valnem področju — izobraževalne	dajanje pripomb na Osnutek	tudi sedaj. Vendar sam osnutek	osebnega dohodka in drugo (5.
nja in doživetja, nove radosti in	skupnosti. V tej številki »Pro-	Predloga zakona o financiranju	ne daje slutiti, da bi bil republi-	člen), ter določene možne vire, ki
tudi razočaranja. Napočil je tisti	svetnega delavca-* objavljamo tu-	izobraževanja in vzgoje v SR	ški zakon posebno konkreten,	jih posamezne ustanove nameni-
Prvi slovesni trenutek, ko zazvoni	di osnutek zakona o srednjem	Sloveniji, vendar kaže, da se pra-	precizen, da bi jasno preciziral	jo oziroma dajo skladom ali izo-
šolski zvonec, ko objame razred	šolstvu in novelirani zakon o po-	va razprava o osnutku še ni pri-	vse stvari, ki so za financiranje	braževalnim zavodom neposred-
pričakujoča tišina, ko se toliko	sebnem šolstvu. V kratkem, lahko	^ela- To 3e precej razumljivo, saj	vzgoje in izobraževanja nujne,	no (6. člen).
Parov velikih zvedavih oči zazre	pričakujemo objavo	novega za-	ie predvideni čas za razpravo pa-	Naj omenim le nekaj vprašanj, V obrazložitvi	osnutka je po-
v svojega učitelja in čaka njegove	kanskega osnutka o	štipendira-	del ravno v dobo, ko so se šolski	ne tistih, ki so postavljena alter-	udarjeno, da bi	ob določenem
prve besede. Prve besede v no-	nju...	kolektivi razšli, ko so delavci,	nativno, temveč tistih, ki bi jih	procentu morala	za osnovno derem šolskem letu.	v si ti zakoni bistveno pose- ki se posredno ali neposredno moral osnutek vsaj alternativno javnost šol zadostovati sredstva
Da, pred nami je novo šolsko	gajo v delo prosvetnih delavcev,	ukvarjajo s problematiko izobra-	predvideti: procentualna udelež-	iz 5. člena. To bo dejansko tudi
leto. Začenja se spet vsakdanje	urejajo njihov položaj, opredelju-	zevanja in vzgoje, na dopustih,	ba na posameznih virih, odnos	moralo biti, ker gotova so samo stabilni, zagotovljeni in da se bo-
Niti mesec dni ninjamo več precizni in obširni. Prepričani pred sabo, ko bo minil rok za smo bili v to in prepričani smo dajanje pripomb na Osnutek tudi sedaj. Vendar
stalne vire, ki so določeni z ne- zagotavljala niti minimalnih po-kim procentom prispevka iz gojev za normalno delo šol. Za
vsako desetinko procenta nad to spodnjo mejo pri udeležbi sredstev iz prispevka na osebni dohodek pa se bodo morale izobraževalne skupnosti in verjetno tudi zavodi sami potegovati s prizadetimi družbeno - političnimi skupnostmi. Zdi se mi, da to prav gotovo ne pomeni in ne zagotavlja tistega, kar smo od. zakona pričakovali, namreč, da bodo viri
delo, prepleteno z znanimi skrb mi, težavami, problemi, prizadevanji, novimi dosežki, uspehi in neuspehi. Po pripravah, po red-
jejo njihove pravice in dolžnosti. Pa proč od kolektivov, kjer bi družbeno-političnih skupnosti do tista sredstva, ki so predpisana do zato zavodi lahko v večji meri Zato je prav, da jih vsi naši pro-	se lahko pričela temeljita razpra-	izobraževalnih skupnosti, krite-	z zakonom, vse ostalo pa bi te-	posvetili notranjemu delu, razvo-
svetni delavci temeljito proučijo,	va o osnutku. Ni dvoma, da se bo	riji za financiranje zavodov,	meljilo na svobodnem dogovoru	ju samoupravnih odnosov itd.
da razpravljajo o njih, da jih	takšna razprava prenesla v me-	struktura uporabe sredstev,	med izobraževalno skupnostjo	Dosedanja formulacija virov
nem delu, po glavnih nalogah je	ovrednotijo in da dajo svoje pred-	sec september, še bolj pametno	strukturna sestava izobraževalnih	oziroma posameznim zavodom in	takšne stabilnosti prav gotovo ne
novo šolsko leto nemara res taks-	loge za njihovo boljšo končno	Pa bi bilo, ko bi republiški se-	skupnosti, odnos regionalnih izo-	določeno ustanovo, ki poseduje	zagotavlja in to je prav malo
no, kot so bila že doslej številna	formulacijo. To je naloga in pra-	kretariat za prosveto in kulturo	braževalnih skupnosti in repub-	gotova sredstva. Vendar me je	podobno splošno veljavnemu za-
šolska leta in kakršna nas čaka jo tudi v prihodnje. In vendar ima novo šolsko leto tudi svoja
vica slehernega prosvetnega de-	podaljšal čas za razpravo za pri-	liske izobraževalne skupnosti itd.	pri teh stabilnih virih (5. člen)	konu in v večji meri nakazuje
lavca.	bližno mesec dni, da bi vzpored-	Pretežko bi bilo v en mah dati	precej motilo določilo 8. člena,	razne medsebojne dogovore, ki so
Na začetku novega šolskega	no z razpravo lahko po občinah	svoje mnenje o vseh teh vpraša-	ki pravi: »Prispevek, ki ga ob-	nam dobro poznani iz vse dose-
značilna obeležja. Predvsem je to leta smo! Lotimo se vseh naših in v republiki napravili določe- njih, rad bi se ustavil samo ob činske skupščine določijo za izo- danje prakse, odkar so bili uki-
leto intenzivnega izvajanja reformnih ukrepov, drugo leto re- resno in odgovorno, forme. Pred vse gospodarstvo, pred vso družbo se poudarjeno
nalog z zaupanjem v lastne sile, ne analize, ki bodo nujno potreb- virih financiranja in ob odnosih braževanje iz osebnega dohodka njeni plačilni razredi.
ne za določitev tistega, kar je v regionalnih ter republiške izob- iz delovnega razmerja (1. točka Sredstva, ki jih določa 6. člen, Koliko razžarjenih mladih s osnutku označeno samo	raževalne skupnosti ter družbe- 5. člena), znaša najmanj	so gotovo bolj deklarativna kot
široko razprtimi očmi in s nepri- Ko smo obravnavali zvezni no - političnih skupnosti, ker me- in podobno v drugem odstavku realna in stabilna in bi zato na
postavljajo naloge večje intenzifi- kritim radostnim vznemirjenjem zakon o financiranju vzgoje in nim, da je to najbolj v neposred- istega člena. Kaže, da je dana takšen nestabilen vir, ki bo po-
kacije, proizvodnosti in učinkovitosti. Tudi področje izobraževanja in vzgoje ne more mimo teh prizadevanj. Ne samo da. ne .more mimo, temveč se mora vanje dejavno vključiti. V prid družbe in v lastno korist.
To je širok, celovit problem vsega izobraževalnega in vzgojnega področja in hkrati posamična naloga slehernega prosvetnega delavca. Ni naša naloga samo učiti, temveč tudi naučiti! Ne sme nam biti zgolj cilj do konca šolskega leta predelati predpisani
je letos	prestopilo šolski	prag?	izobraževanja, smo	ugotavljali,	ni	zvezi.	ie spodnja meja, katere se bodo	novno temeljil samo na podlagi
Ne razočarajmo jih!	da je le-ta splošen,	da pa bodo	Osnutek	predvideva	—	upam,	občinske skupščine	verjetno dr-	medsebojnih dogovorov, v prak-
TOMO MARTELANC	republiški mnogo bolj konkretni,	da	predlog	pravilno	razumem	—	Žale in katera prav	gotovo ne bo	si ne smeli dosti računati. V ko-
v	likor bodo viri šestega člena za-
gotovljeni samo na ta način, kot predvideva osnutek, lahko rečemo, da takšni viri z zakonom sploh niso zagotovljeni, da teh virov praktično ni. Zakaj trdim to? Preprosto zato, ker kaže, da osnutek omenja samo možnost, ki je bila že v dosedanji praksi, da posamezne ustanove
,	,,	,	.	,,	,	, ,,	.	lahko dajo — niso pa z nobenim
Analiza osnutka zakona in mu problemu bomo lahko ugoto- pouk nosil stroške učnih delav- pristojnosti. Kako pa izgleda, če predpisom zavezane-posamez-
Nekaj misli o osnutku predloga zakona o finansiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji
Teli TaktNTna\,TLmZmirnt prvih razprav> katerih yem &e vili, katere institucije so izobra- nic, teorija pa je bila dotirana. ni te čvrste povezave z občinsko nim skupnostim alTpa "zahodom Dorici številk*	hit ZZ' udelezil ’nam odkriva mimo že ževalne in so upravičene do sred- Seveda tudi to ni bil povsod slu- skupščino, nam 'služijo za pri- določena sredstva. To je temeljilo
Hss&žs žšMfssž 33£ issar’"” slsl Sfp. s	mer ”“£insk' ^za fln"- ” ^ <">sovo^o,•dobro vo-
'KajmanM	leKtotL" p” ToS«!	* Kako finansirati!
- -	- —	- --	- Osnutek zakona nosi naslov vi (internati), pionirske, mladin- Današnji, vse močnejši pouda-
»finansiranje izobraževanja in ske in študentovske organizacije? rek na samoupravljanju bo moral
siranje šol druge stopnje. Za te šole je njihova skrb skoraj v ce loti odpovedala;
podatkom! Kaj lahko storimo, da
7^ R“’ da st?. ^ termi,na Z* 7 predlogu ^niso predvidene, upoštevati tudi ta zakon. V pred- Sta^r^kupnosU^v^me^h
ničnih merilih in kvalitetnih kriterijih?
Za povečano učinkovitost pe-
tesno povezana vsebinsko, vendar Verjetno bi se zataknilo pri od- logu se še vedno čuti nezaupanje v praksi le razlikujemo izobra- ločanju, kdo vse vzgaja. Ce bi do prosvetnih delavcev. Pod ta-ževalne in vzgojno - varstvene finansiranje vzgojne dejavnosti kimi pogoji se samoupravljanje
ije tistega,^ ki ima denar, in na medsebojnem razumevanju. Na istem principu pa bodo takšni vi-
osnutek zakona sicer sra- ^	ker 6-
ne določa me vec in tako zakon
s tem členom k stabilnemu financiranju izobraževanja praktično ne prispeva nič.
skupnosti v mejah občin. V nadaljnjem tekstu jih več ne omenja. Hkrati pa;nalaga
danoŠkegaedeT jTZTebno Ftt ^mve. Ali bomo lahko ugoto- zajeli tako široko, obstaja spet v prosveti ne bo moglo razviti. ^aJ^riuS^zf osnovno tega ne sme ^Puščati, nas^roU Titi še marsilraA: zhnUšati didak- vili, kdo vse pri nas izobražuje nevarnost, da se bo pojavilo kup Ce bi hoteli pri finansiranju izo-	no, poudarjam samo, da to dolo-
miti še marsikaj: zboljšati didak- .
Učne in metodične prijeme, oskr- ln vzgaJa- Na
primer: v zdrav- interesentov, ki bi z utemeljeva- braževalno - vzgojnih
Ne mislim pri tem, da zakon a ne
Tvrtnnnv dejavnost, če v skladu zmanjka *n’„P°-U •-
ustanov „—u- ij čilo ni me novega, da je bilo to
betZsZzZZZZmučmiZdobrZn st™ smo hitro na jasnem, kdo njem da tudi vzgajajo, radi pri- zadostiti temu principu, je nuj-	SaževtlS^kimnos« že "vse" v“ dosedanji praksi “in da
učbeniki, urediti nagrajevanje zdravi. V omenjenem primeru pa stavili svoj »lonček« pod sklad, no, da so izobraževalne skupnosti	! uaZr.valm skupnost! ne prispeva k stabilnosti kakršno
učiteljev po dejansko opravlje- t° ni
i. V omenjenem primeru pa stavni svoj »lonceK.« poa sklad, no, ua so izobraževalne skupnosti .	“ , —,	ne priqnpva i, t-tahilnnsti kakršnr,
tako preprosto. Prvi prob- Občinske skupščine bi kmalu to glede na regije čim manjše (ob- lzP°lnila to obvezo, posebno se 2ejjmo ^gr temelji vse skunai o kako razmeiit.i finansira- možnost izkoristile in bi vsakeen močia občini, ali na. da sp finan- Prl P^kh proračunskih sredstvih?	____.. __ ,____, P,J
nem delu. uresničili pravo samo- Iem ko, kako razmejiti finansira- možnost izkoristile in bi vsakega moč ja občin), ali pa, da se finan- -v	na pripravljenosti ene strani
upravljanje, omogočiti delo po nje izobraževanja v gospodarskih takega prosilca za dotacijo napo- sirajo preko združenj določenih	je Pa lahko v takšni ali pa d
mizaciiah. kier imaio lastne tile na sklad. Zato bo nntrehno vrst šol.	uam.udiije sui uruge stopnje. „„x„;	r,---___________,■ •
Predvidenih pedagoških normali- organizacijah, kjer imajo lastne tile na sklad. Zato bo potrebno vrst šol.
igiiii mm mmm §smm
volje do nenehnega usposablja- ter koliko bo ostalo za preostale izobraževalnih institucijah, kate- sovan^em^rzaTed^^skunščine P°dr°čja ni mogoče obvladati pi- prakse, ko so zlasti po re-uja in predvsem razumevanja in vrste sol. Nadalje - razmejitev re si s proizvodnim delom ust- nnrede]iiP 7a	Pnnt'n nhcešl ®ane vrste izobraževalnih usta- formnih ukrepih
ki drugačni finančni situaciji. Da iz Velike izobraževalne skupno- takšnih medsebojnih dogovorov sti kot Maribor, Celje, Koper in ne smemo pričakovati preveč in Ljubljana so preveč odmaknje- da bo treba zagotoviti sredstva ne od neposrednega dela in živ- po določilih 5. člena, moramo ijenja šol. Zaradi prevelikega povzeti nauk iz dosedanje
esšs ~ sagsp Hssll ssms=£
podjetja in
teljev novih znanj in
cen problemu razvoja kadrov in no vse to točno precizirati v sa- slej praksa, zlasti na šolah kovi- čutile dolžne in vezane, da za- vršeno dejstvo. Zaradi tega so tega’ člena morale odstoniti nre izobraževanja. V javni razpravi mem zakonu. Kljub navedene- narske stroke, da je praktičen nje skrbijo, ker so bile v njihovi nekatere šole shajale bolje na cejšen del osnovnih virov svojega
račun drugih. Nepravilnosti so proračuna.
bile še toliko večje, ker, sp po- Naslednje vprašanje, ki je s gosto odločali ljudje, ki razmer samimi viri ter predvsem deiit-v šolah niso poznali, kazali pa so vijo zbranih sredstev nujno po-nezaupanje^ do učiteljskih kolek- vezano, pa je vprašanje organi-tivov. Ce že hočemo trdovratno zacije in pristojnosti regionalnih vztrajati na tako velikih izobra- ter republiške izobraževalne ževalnih skupnostih, potem je skupnosti. Ko gledam na ta vpra-najbolje, da so vse šole druge sanja, ne mislim samo na lokalno stopnje zajete v republiški skup- porazdelitev in način financira-nosti. Zaradi tega ne bi bila ta nja določenih ustanov, temveč nič bolj oddaljena od vsakodnev- moramo v še večji meri videti ne stvarnosti. Verjetno bi nasto- kompetence posameznih izobra-pile celo nekatere prednosti . glede ževalnih skupnosti ter odnos urejanja mreže in nadaljnjega skupnosti do tistega, ki sredstva razvoja teh šol. Dosegli bi tudi daje, do družbeno' - političnih večjo enostavnost. Najbolj objek- skupnosti. O prej omenjenih tivno in najbližje samoupravlja- vprašanjih predvideva osnutek nju v prosveti bi potekalo j finan- več variant, med katerimi so ne-siranje preko združenj izobraže- katere skoraj smešne. (Visokošol-• valmh in vzgojnih ustanov. Mno- ske zavode naj bi financirale rega združenja že obstajajo — ta- gionalne izobraževalne skupnosti ko združenje poklicnih, tehniških, in če bi bili ti v okviru občin ekonomskih šol, gimnazij,., domov potem bi občine financirale uni-(mternatov). Morda bi bilo neko- verze itd).
liko komplicirano ustanavljati še V pogledu teritorialne organi-z ruzenja za ostale vrste šol. Po- zaCije izobraževalnih skupnosti seben problem bi predstavljale k0 potrebno prav gotovo zastopa-osnovne sole, ki jih je največ. ti stališee) da bomo imelf le
Zanje bi^morala obstajat! obem- majhno število močnih izobraže-s«a združenja. Imele pa bi v ok- valnih skupnosti, ki bodo sposob-viru republike koordinacijski od- ne ter kompetentne v redu ■»?rT\/r a. vlS0Ce scde y Ljubljani opravljati svoje funkcije. Majhna m Mariboru pa združenje ne bi izobraževalna skupnost bi ne bilo potrebno.	imela le te slabostii da bi bilo
liBSIl
Prvi pogled v svet znanja,.
(Dalje na 2. strani)
(Dalje na 2. strani)
NOVOSTI SO PREDVSEM ODVEČNA SKRB ZA MLADINO?
V VSEBINI NOVEGA ZAKONA
Nekaj vprašanj republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo Tomu Martelancu o dosedanjem poteku javne razprave o osnutku zakona o finansiranju izobraževanja in vzgoje v SRS
Res je, da se doslej javna razprava o osnutku zakona o finansiranju izobraževanja in vzgoje zaradi počitniškega časa ni mogla posebno razmahniti, čeprav so tu problemi, ki jih vsi čutimo... Z začetkom šolskega leta bo ta problematika spet živeje zaživela v nas, zato se nadejamo novih predlogov in mnenj.
Z nekaj vprašanji v zvezi s to javno razpravo smo se obrnili do republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Toma Martelanca in prejeli naslednje odgovore.
Kako poteka javna razprava o osnutku zakona o finansiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji?
Čedalje bolj razgibano. Osnutek zakona smo objavili še precej zgodaj, v začetku julija (glede tega smo prednjačili pred vsemi drugimi republikami), vendar je vmesni počitniški čas nujno ohromil živahnejše razpravljanje. Zdaj ko so šolska poslopja spet oživela, upravičeno pričakujemo, da se bo tudi razprava o zakonu razvnela, zlasti ko bodo objavljeni že točni izračuni k zakonskemu osnutku.
— Rok za javno razpravo je 20. september. Ali menite, da bo glede na počitnice zdaj dovolj časa za tehtno razpravo?
Da in ne. Za tiste, ki so že prej spremljali razpravo, zlasti o zveznem zakonu, je bilo časa na pretek, saj so lahko o tem zakonu razmišljali in razpravljali malone dve leti. Tisti pa. ki še doslej osnutka niso vzeli v roke, so vendarle malce na tesnem s časom. Menim pa, da imajo tudi »zamudniki« še možnost, da preberejo osnutek, da ga proučijo in pretresejo ter pošljejo svoje pripombe in predloge na republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
•
— Nekateri menijo, da je težko razpravljati o osnutku zakona, ker ni opremljen s točnimi izračuni?
To je deloma res. Zato se zdaj podvizamo, da bi čimprej objavili tudi te številke. Seveda pa bodo to podatki le globalnega značaja in ne bodo mogli sleherni šoli ali posameznemu prosvetnemu delavcu odgovoriti na vprašanje, kakšna sredstva bo prejela šola v prihodnjem letu in kakšni bodo njegovi osebni dohodki. To bo odvisno od meril in kriterijev ter od konkretnih pogodbenih odnosov med izobraževalno skupnostjo in med vzgojno-izobraževalnim zavodom. Sicer pa pri zakonu ne gre zgolj za razpravo o otipljivih številkah, temveč predvsem za vsebino novega zakona. In tu so pomembne novosti. Na primer. vzpostavljanje izobraževalnih skupnosti, se pravi novega samoupravnega mehanizma na področju vzgoje in izobraževanja. Naloga izobraževalnih skupnosti bo široka in odgovorna; njihova dolžnost ne bo samo deliti sredstva, temveč predvsem skrbeti za celoten razvoi izobraževanja in vzgoje na njihovem področju. Z novim zakonom uveljavljamo tudi nov družbeno-ekonomski položaj delovnih organizacij v šolstvu, tako da jim v duhu ustave zagotavljamo enakopraven status z drugimi delovnimi organizacijami. Sredstva za izobraževanje, ki prihodnje leto nemara ne bodo bistveno večja, se bodo zbirala avtonomno in neodvisno od proračunov prek samostojnih obveznih virov. Z novim zakonom -se nam torej odpira vrsta vsebinskih in silno pomembnih vprašanj; zato.ne bi bilo prav. če bi se ustavljali zgolj pri denarju.
— Kakšni so doslej predlogi, ki jih je prinesla javna razprava?
Predlogov je že precej. Med njimi so nekateri zelo konstruktivni in tehtni. In tudi takšni, ki odpirajo nekatera nova vprašanja in riove vidike, tako da bodo lahko v pomembno oporo komisiji pri izdelavi predloga zakona. So pa, po drugi strani, tudi takšne pripombe, ki silijo izven okvira republiškega zakona, saj načenjajo vprašanja, ki smo jih že rešili
z zveznim zakonom. Razprava se večkrat vrti tudi okoli širših problemov, ki niso značilni zgolj za področje izobraževanja in vzgoje, denimo, okoli problema razvitih
in nerazvitih področij. Zal pa pri tem važnem in kočljivem vprašanju nekateri zavzemajo le preveč ozka stališča, tako kot jih vidijo
zgolj skozi prizmo lastnih lokalnih koristi. Tok razprave lahko speljejo iz prave strpge tudi pretirani pesimisti ali optimisti: tisti, ki v novem zakonu nočejo videti ničesar novega, in tisti, ki pričakujejo. da bo novi zakon kar čez noč rešil vse probleme gmotne narave na področju vzgoje in izobraževanja. Resnica je slejko-prej v sredini. Končno oblikovani zakon bo nujno moral biti kompromis med željami in možnostmi, med potrebami in razpoložljivimi sredstvi.
— Kakšen bo potemtakem nadaljnji potek procedure ob sprejemanju zakona?
Javna razprava o osnutku zakona se bo končala 20. septembra. Prav bi bilo, da naši prosvetni delavci s pridom izkoristijo ta čas in se kar najbolj dejavno vključijo v pretresanje zakona. Zlasti bi rad poudaril, da bo sleherna pripomba, predlog in mnenje —
—	nadvse dobrodošel in dragocen najsibo kritično ali pritrjevalno
—	nadvse dobrodošel in dragocen prispevek pri končnem oblikovanju predloga zakona. Republiški sekretariat bo do konca meseca predložil izvršnemu svetu in skupščini zakonski predlog. Tudi v tem času bodo prosvetni delavci in vsa slovenska javnost še imeli možnost vplivati na končno besedilo zakona. Pričakujemo, da bo republiška skupščina najpozneje konec oktobra ali v začetku novembra sprejela novi zakon o finansiranju izobraževanja in vzgoje. Potem pa nas seveda čaka še temeljito delo pri vzpostavljanju novih izobraževalnih skupnosti in pri pripravah za začetek njihovega dela. Novi zako-ni o financiranju izobraževanja in vzgoje bo torej začel veljati v naši republiki 1. januarja 1967. leta.
Kaj in kako finansirati ?
(Nadaljevanje s 1. str.)
Predlog utemeljujem z naslednjim:
a)	večletna želja prosvetnih delavcev je, da bi po odpravi starega uslužbenskega sistema prejemali za enako delo enako nagrado. Višina prejemkov naj Bi ne bila odvisna od gospodarske moči neke občine. Ali je kriv učitelj, če slučajno uči v gospodarsko šibki komuni? Pri tem ne mislim na uravnilovko, temveč dosledno nagrajevanje po delu s poenotenim vrednotenjem;
b)	enake šole se med seboj najbolje poznajo glede na organizacijo pouka, vsebino dela in potreb. V okviru določenega združenja bi bilo najlažje izdelati objektivne kriterije in norme za delo ter hkrati za delitev sredstev. S tem bi preprečili posamezne neopravičene in nerealne zahteve posameznih šol. Tam
pa, kjer so razmere res kritične, sem prepričan, da bo tudi združenje lahko napravilo izjema Problematično bi bilo le, kako določiti razmerje med posameznimi vrstami združenj glede na kategorizacijo šol;
c) tudi v tej oblike financiranja bi lahko sodelovali predstavniki javnosti in zastopniki zainteresiranih gospodarskih organizacij, da bi bila s tem zagotovljena družbena kontrola, samoupravljanje pa neovirano.
Obstoječa združenja že imajo minimalni upravni aparat in finansiranje preko njih ne bi predstavljajo prekomenrih, neekonomičnih stroškov.
S tem bi združenja dobila svoj pravi smisel. Lahko bi odigrala pomembno vlogo pri današnjem procesu uveljavljanja novih medsebojnih odnosov.
Branimir Lorenčič
Dne 14. 6. 1966 je kolektiv Centra strokovnih šol v Ljubljani izglasoval ukinitev delovnega mesta psihologa 'na Centru, čeprav je psihologinja, ki je tam zaposlena, pokazala že po dveh letih svoje prakse lepe uspehe in dokazala potrebnost psihološke službe v tej ustanovi.
Oglejmo si pomen te odločitve pobliže. Pustimo ob strani vprašanje, ali je glasovanje oz. referendum res najprimernejša rešitev strokovnega vprašanja, kakršno je ulrinitev delovnega mesta. Pustimo ob strani, da je sklep kolektiva v nasprotju s samim statutom Centra, ki daje ustrezno mesto tudi psihološki službi. Pustimo ob strani vse to in se ustavimo ob praktičnem pomenu tega ukrepa.
Center strokovnih šol obiskuje vse šolsko leto skoraj 2500 učencev; vsako trimesečje se vključi v Center kakih 800 novih mladincev iz najrazličnejših krajev Slovenije. Vsi ti mladinci se usposabljajo za poklice širokega profila. ki tvorijo osnovni strokovni kader v naših delovmih organizacijah; kot taki naj bi nekoč postali eden glavnih stebrov našega samoupravljanja. Kakšne pa so konkretne možnosti, da bodo to postali tudi v resnici?
Upoštevajmo, da izhaja večina teh naših bodočih samoupravljal-cev iz gospodarsko in kulturno manj razvitih področij, s podeželja, da izhajajo v veliki meri iz socialno neurejenih in materialno šibkih družin; da je njihovo znanje iz osnovne šole bistveno slabše kot pri ostalih učencih (kot je nakazal že referat dr. Strmčnika na skupščini Zveze pedagoških društev let£ 1965); da imajo mnogokrat velike psihološke probleme zaradi prehoda iz domačega okolja v mesto, zaradi prehoda na šolo II. stopnje, zaradi navezovanja kontaktov s součenci, ki prihajajo iz čisto drugih krajev; da so imeli mnogokrat nejasne predstave o poklicu, ki so si ga izbrali ter o njegovi zahtevnosti, tako da se pri nekaterih prej ali slej pokaže potreba po preorientaciji; da jih je nekaj Judi umsko slabše razvitih, saj prihajajo deloma celo iz posebnih (»pomožnih«) šol, da jih vsaj do nedavnega določen del ni imel popolne osnovne šole, ampak samo formalni trimesečni pripravljalni tečaj; da preživljajo negotovo dobo pubertete, ločeno od staršev, brez moralne opore v družini ter tako zlahka zaidejo na kriva pota; da imajo neenako podlago iz osnovne šole, kar mnogokrat tako otežkoča vpogled v njihove prirodne sposobnosti, da je ustrezno didaktično ravnanje skrajno težko, če nimamo ustreznih psihodiagnostičnih pripomočkov; da so individualne posebnosti teh učencev prav ob njihovi vključitvi v šolo, torej ravno tedaj, ko bi najbolj potrebovali pedagoške opore ih individualne pomoči, za učitelja popolna neznanka; da se jih velik del uči poklica v težavnih razmerah itd.
Zaradi vsega tega je bilo že ob ustanovitvi Centra strokovnih šol na Centru razpisano delovno mesto psihologa ali socialnega delavca. To mesto je v začetku šol-
Želimo praktično uporaben zakon
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE PD
Želimo sporočiti naročnikom »Prosvetnega delavca«, da smo globoko razočarani nad njimi; vprašujemo se, kdo naj bi namesto njih poravnaval naročnino za naš list? Ali se komu zdi lON-din preveč — za 23 številk lista, skupaj z radijsko prilogo in objavami sekretariata za prosveto in kulturo??
Zadnji čas je, da poravnate naročnino!
(Nadaljevanje s 1. str.)
njeno področje delovanja preveč specifično lokalno, temveč bo na eni strani zahtevala številen administrativen aparat (primerjajmo, kakšen aparat imajo zavodi za socialno zavarovanje), razen tega pa bi bile njene kompetence nasproti družbenopolitičnim skupnostim malenkostne.
V pristojnosti regionalnih izobraževalnih skupnosti bi morali biti samo tisti zavodi, ko so res lokalnega značaja, medtem ko bi vsi ostali zavodi, srednji, višji in visoki, morali biti v pristojnosti republiške izobraževalne skupnosti; s tega stališča bi prišli v poštev za obravnavo le 3. in 4. varianta osnutka za 29. in 30. člen.
Takšno stališče do organizacije in pristojnosti izobraževalnih skupnosti moramo obravnavati v prvi vrsti s stališča njihovega medsebojnega odnosa in odnosa do družbeno - političnih skupnosti. Zavedati se moramo, da bodo pred skupnostmi stale velike odgovornosti in da bodo morale imeti zato zadostne pristojnosti v odnosu do družbeno - političnih skupnosti. Male izobraževalne skupnosti tega prav gotovo ne bi imele. Decentralizacija, predvsem pa zavest posameznikov kot celote, še daleč ni šla tako daleč, da bi lahko vso skrb ter odgovornost prenesli na šibke regionalne skupnosti. Republiška izobraževalna skupnost mora pri tem imeti v prvi vrsti vso odgovornost in za to tudi vse potrebne pristojnosti. Zakon v nobenem
primeru ne sme dovoliti, da bi se vse preneslo na šibke lokalne organizacije, ki bi samo životarile in bi ne mogle opravljati svojih dolžnosti.
11. člen osnutka poudarja, da mora v slučaju nezadostnih sredstev iz 5. člena družbeno -poljtična skupnost zagotoviti potrebna sredstva. Ali bodo regionalne skupnosti kompetentne, da lahko avtomatično predpišejo družbeno - politični skupnosti zahtevek po dodatnih sredstvih? (Zavodi za socialno zavarovanje za posamezne občine in celo posamezna podjetja kratkomalo predpišejo dodatni prispevek in občine o tem samo formalno sklepajo.) Regionalne izobraževalne skupnosti verjetno ne bodo imele teh pristonjosti, zato bi v vsakem primeru morala to opraviti republiška izobraževalna skupnost, ki bi lahko z določenim republiškim predpisom preko republiških predstavniških organov postavila zahtevek za manjkajoča sredstva. Ce tega ne bo, potem bodo regionalne izobraževalne skupnosti spet postavljene pred dejstvo, da se morajo za manjkajoča sredstva pogajati z odgovornimi	družbenopolitičnimi
skupnostmi ali pa gospodarskimi podjetji, kar nas spet oddalji od tistega, kar od zakona predvsem pričakujemo, da bo šolstvo imelo zagotovljene stabilne in primerne finančne vire.
Kaj torej po teh ugotovitvah pričakujemo in, mislim, da lahko tudi zahtevamo od zakona o financiranju izobraževanja in
vzgoje v SRS? Gotovo to, da zakon zagotovi že s svojimi veljavnimi zakonskimi in za družbeno - politične skupnosti obveznimi predpisi takšna sredstva, da bo šolstvo z njimi lahko normalno živelo v skaldu s 35. členom osnutka in se tudi normalno razvijalo. Menim, da zakon ne sme računati na razna deklarativna določila, ki bi temeljila na medsebojnih dogovorih med družbe-no-političnimi skupnostmi ter podjetji na eni strani ter posameznimi izobraževalnimi skupnostmi na drugi strani. Dosedanje izkušnje nam povedo, da so takšni dogovori nezanesljivi, da nanje rtf moč vedno računati in na njih graditi šolskega sistema, zlasti še sedaj ne, ko naše gospodarstvo preživlja posledice reformnih ukrepov.
Glede organizacije izobraževalnih skupnosti menim, da bi moral zakon uzakoniti močne izobraževalne skupnosti, republiški izobraževalni skupnosti pa prepustiti vse drugostopenjsko ter višje in visoko šolstvo, s tem pa tudi praktično pretežni del odgovornosti in pristojnosti pri urejanju odnosov z družbeno - političnimi skupnostmi. V tem primeru bi v nobenem smislu ne smeli zagovarjati često samo deklarativne decentralizacije, ki ne bi pomenila prav nič pozitivnega in bi vprašanje financiranja šolstva, s tem pa tudi njegovega razvoja ne premaknila s sedanjega stanja.
ZDRAVKO PIVK
skega leta 1964 65 zasedla diplomirana psihologinja, ki je že takoj prvo leto svojega dela na tem popolnoma neobdelanem področju dosegla lepe delovne uspehe. Prav obsežnost in neobdelanost področja pa jo je prisilila, da se ni mogla lotiti nepregledne množice problemov, ki čakajo psihologa na šoli, ampak se je morala omejiti na »gašenje1« v akutnih in neodložljivih individualnih primerih umsko slabše razvitih, vzgojno in socialno zanemarjenih, čustveno labilnih, zgrešeno poklicno usmerjenih, za učenje nemotiviranih, družbeno neprilagojenih in podobnih učencev. V večini teh primerov je našla primerno rešitev. Seveda pa še dolgo ni utegnila, individualno psihološko obdelati vseh učencev, ki so bili kakorkoli »problematični«; v šolskem letu 1964,65 je lahko zajela le 4 % učencev, medtem ko je problematičnih učencev gotovo mnogo več. V drugem letu obstoja psihološke službe na Centru, t. j. v šolskem letu 1965/66, pa je bilo proučevanih 11,50 “/o učencev (ali 308). Ta podatek kaže, da si je strokovna pomoč učencem, ki so imeli razne težave, pridobila zaupanje tako pri samih mladostnikih, kakor tudi pri tistih predavateljih, ki so to strokovno pomoč pravilno vrednotili.
Kljub svoji obremenjenosti z individualnim delom pa je našla psihologinja čas še za druge naloge; ob pomoči sodelavcev zavoda za šolstvo je izdelala osebni list za spremljanje osebnega in strokovnega razvoja učencev; izdelala in aplicirala je anketni vprašalnik o družinskih in socialnih razmerah učencev; izvedla je več skupinskih testiranj za ugotavljanje vzrokov slabšega učnega uspeha. V načrtu je imela, da s pomočjo znanstvenih metod izvrši izbor učencev ob vstopu v poklicne šole, nadalje izdelavo objektivnih testov znanja, sistematično spremljanje učencev od prvega razreda dalje itd. Pri svojem delu je stalno plodno sodelovala z zavodom za zaposlovanje, z vzgojno posvetovalnico, z zavodi za socialno delo, s psihohigiensko posvetovalnico, z zdravstveno službo, z zavodom za šolstvo, s strokovno sekcijo šolskih psiholo-hov itd.
In odziv na vsa ta njena prizadevanja? 2e takoj v prvih mesecih se je začel pojavljati odpor proti njenemu delu, zlasti s strani novega vodstva Centra, kar se je kazalo že v formulaciji delovnega mesta v prvi nastavitveni odločbi in še bolj v 4-mesečnem zavlačevanju izstavitve nove namestitvene odločbe, v odklanjanju sodelovanja s psihologom, zlasti s strani ' predstojnika in predavateljev tako imenovanega II. oddelka Centra itd. Tako je oblačilna poklicna šola na primer 30. maja 1966 odklonila sodelovanje s psihologom pri sprejemu novih učencev, saj po mnenju ene -od predavateljic učenke te šole »ne potrebujejo logičnega mišljenja«! Ljubše kot znanstveno preverjene psihološke preizkušnje so jim sicer nestrokovne, vendar bolj domače »arbajtsprobe«! Ker je lahko omenjena šola od okoli 100 prijavljenih sprejela le 30 kandidatov, si lahko mislimo, koliko otrok je tako po krivem zavrnjenih in koliko osebnih krivic povzroče tako na naši mladini s svojim šušmarstvom.
Razen tega referendum o delovnem mestu psihologa, o katerem tu govorimo, ni prvi. 2e junija 1965 je bil izveden podoben referendum, kjer pa je kolektiv — sicer z neznatno večino — vendarle sprejel delovno mesto psihologa. Kljub temu, da je kolektiv sam tako odločil, pa vodstvo Centra s to odločitvijo ni bilo zadovoljno ter je v juniju 1966 razpisalo nov referendum, na katerem je kolektiv končno popustil prigovarjanju vodstva.
Pa argumenti proti delovnemu mestu? V glavnem so tile;
—	»smo prva strokovna šola, ki ima psihologa« — (dovolj žalostno, da še nobena druga strokovna šola ni uvidela potrebe po psihologu!);
—	»psiholog ne more spremljati in reševati problemov učencev v trimesečnem pouku« — (kako pa, da lahko to delajo njihovi predavatelji?);
—	»medobčinski sklad ne da sredstev za to delovno mesto« — (kriminal nervoze in fluktuacije, ki jih bo povzročilo naše zanemarjanje mladine, nas bo itak prisililo dajati še mnogo večja sredstva, pa če jih bomo hoteli dati ali ne!);
—	»odkar je na naši šoli psiholog, se razredniki manj brigajo za svoje učence« — (na 5 strani obsegajočem okvirnem programu dela psihologa na šolah, ki ga je sestavila sekcija za šolsko psihologijo pri Društvu psihologov SRS, je jasno povedano, kaj dela psiholog na šoli in poudarjeno, da nikakor ne posega v učiteljeve pedagoške dolžnosti in kompetence);
—	»razrednik je duša razreda in lahko rešuje sam vse probleme učencev« — (zlasti, če še upo-
števamo, kakšna je mnogokrat strokovna usposobljenost učnega kadra v vajenskih in poklicnih šolah ter na kakšni strokovni višini so njihovi nazori, kar je med drugim razvidno tudi iz tega članka).
Svet Centra je na svoji redni seji dne 29. VI. 1966 sprejel odločitev kolektiva, t. j., da se definitivno ukine delovno mesto psihologa ter je določil psihologinji tudi odpovedni rok!
Upravičeno in zaskrbljeno se vprašujemo, ali taka odločitev res more in sme biti dokončna in to na eni največjjh strokovnih šol v Sloveniji?
SLOVENSKO ZDRUŽENJE PSIHOLOGOV
Prof. Dr. Mihajlo Rostohar
Dne 7. avgusta 1966 smo pokopali v prijaznem Krškem odličnega slovenskega psihologa in pedagoga univ. profesorja v pok. dr. Miha j la Rostoharja. Zadnja leta je v neprestanem delu užival zaslužen pokoj na svojem posestvu na Goleku nad Leskovcem pri Krškem, kjer je še pripravil za tisk tri svoja poslednja psihološka dela: Osnove obče psihologije (izšlo leta 1964 pri DZS), Osnove socialne psihologije (izšlo
1965	pri MK) in Psihologija (izšlo
1966	pri DZS). V zadnjem letniku Sbdobne pedagogike je priobčil raz-
V pravo o začetnem bralno-pisalnem pouku.
V svojem življenju je profesor dr. Rostohar neprestano ustvarjal in je njegova velika zasluga, da se je pc)men psihologije tudi na Slovenskem močno utrdil. Izhaja s Krškega polja, kjer se je rodil v Bregah v kmečki družini dne 30. julija 1878. Študiral je na Dunaju, kjer je tudi promoviral za doktorja filozofije. Ze rano se je začel zanimati za psihologijo in se je v tem smislu izpopolnjeval in izobraževal že proti koncu visokošolskega "študija v Gradcu, kjer je bil edini psihološki laboratorij na tedanjem avstrijskem ozemlju. Po opravljenem doktoratu pa se je poglabljal v psihološko problematiko in v prakso v znamenitem Wundtovem inštitutu v Leipzigu, ogledal pa si je tudi dejavnost slavnega Kriigerjevega. Ktilpe-jevega in Stumpfovega inštituta, nakar je prevzel leta 1911 profesorsko mesto na univerzi v Pragi? tam je ustanovil psihološki laboratorij na fiziološkem inštitutu medicinske fakultete. Tam je tudi predaval iz eksperimentalne psihologije. To je bil prvi psihološki laboratorij na ozemlju poznejše ČSR. Svoje izsledke in nove poglede ob delu na področju eksperimentalne psihologije je objavljal v znanstvenih revijah in v samostojnih publikacijah; bibliografija njegovih znanstvenih razprav je številna in bogata — nad 200 del. S svojimi spisi si je kmalu pridobil sloves prizadevnega znanstvenika in psihologa v bratski Češki, pa tudi drugod v tujini.
Prvo svetovno vojno je preživljal kot stotine drugih Slovencev na raznih bojiščih. Dne 29. oktobra 1918 je v Ljubljani na manifestacijskem zborovanju, na katerem je govoril, proglasil ustanovitev svobodne Slovenije ter organiziral vojaške sile za obrambo takratnih nacionalnih pridobitev. Ob nastanku stare Jugoslavije se je mnogo boril oziroma si prizadeval za * ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in je bil v zadevni komisiji njen najvplivnejši član. Takrat je nameraval tudi v našem glavnem mestu ustanoviti katedro in inštitut za psihologijo. Zal mu le-to ni uspelo. Njegova velika želja je ostala neuresničena do 1. 1950. ko je dobila tudi ljubljanska univerza stolico /a psihologijo: ustanovitev te stolice je bila največja zasluga našega profesorja.
Med obema vojnama je deloval v takratni CSR, zelo rad pa se je vsake počitnice vračal v domovino in često sodeloval kot predavatelj na seminarjih slovenskega učiteljstva. Od leta 1933—1937 je bil predsednik stalnega odbora za prirejanje vseslovanskih pedoloških kongresov in je tudi predsedoval na IX* takem kongresu 1937 v Ljubljani-Na teh kongresih je imel številna predavanja iz otroške psihologije. Posebno se je zanimal in proučeval probleme psihologije branja, o čemer je razen člankov in razprav izdal 1. 1934 samostojno publikacijo »Psihološke osnove začetnega branja s praktičnim navodilom za pouk branja« (v češkem jeziku), katere slovensko varianto »Začetno či-tanje po analitično-sintetični metodi« je izdal 1. 1961 v Ljubljani. Navedeno delo je sprejela slovenska pedagoška kritika s priznanjem.
Med okupacijo je sodeloval 'J narodnoosvobodilnem gibanju, od 1945 do 1948 je bil na Češkoslovaškem, ki mu je že bila posebno ob njegovi 60-letnici dala za njegovo delo vse priznanje. Ko se je leta 1948 vrnil iz CSR v slovensko domovino, je začel s psihološkimi predavanji na ljubljanski univerzi, kje1, je leto pozneje ustanovil katedro za psihologijo s psihološkim inštitutom* Organiziral je predavanja, prakti-kume, delavnice in vzgojil vrsto odličnih znanstvenikov, ki nadaljujejo njegovo delo z naj večjo ljubeznijo in prizadevnostjo. Uspeh pre' teklih let je blizu sto diplomiranih psihologov, ki se uspešno uveljavljajo na različnih področjih našeg* kuiturno-prosvetnega in gospodarskega življenja.
S treh vidikov lahko vrednotimo dejavnost profesorja dr. Rostoharja: kot zaslužnega znanstvenika h® področju moderne psihologije, ustanovitelja psihološke katedre ha ljubljanski univerzi in kot pedago- , ga slovenskih poklicnih psihologov* Zaslužnega slovenskega javnega delavca-bomo ohranili s hvaležnostjo v najltpšem spominu!
ALBIN PODJAVORSEK
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN ŠOLA
RADIJSKA SOLA 1966-67
RTV Ljubljana začenja z novim' šolskim letom že dvajseto sezono radijske šole, se pravi oddaj, ki so namenjene kolektivnemu poslušanju v razredih pod vodstvom pedagogov.
Kakor doslej, bodo oddaje ustrezne učencem obvezne osemletne šole, in sicer v treh skupinah: za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Program je pripravila redakcija po posvetu z zavodom za šolstvo.
Kakor dozdaj, bo posamezna oddaja dvakrat na sporedu zavoljo tur-nusne ureditve pouka. Opozoriti pa moramo pedagoge na važno spremembo, ki letos v tej zvezi nastopa in ki jo je objavilo že Delo 12. 8. t. L: oddaje, ki so vključene v popoldanski čas, bomo poslej oddajali na II. programu. Za to spremembo se je programski kolegij radia odločil zavoljo nujne sprostitve opoldanskega 1. radijskega programa, pa tudi zato, ker je sprejem prek UKV oddajnikov boljši. Zaedamo se, da bodo trenutno nastale v zvezi s to prestavitvijo težave na tistih šolah, ki UKV sprejemnikov še nimajo, upamo pa, da si bodo v doglednem času tudi te šole zagotovile sredstva za nakup primernih aparatov in si tako ohranile možnost, da bogatijo pouk z učinkovitimi modernimi učno-vzgojnimi sredstvi, med katere gotovo sodi tudi radio.
Radijska šola bo torej na sporedu:
srednja stopnja: torek ob 8.55 (I. program); sreda ob 14.05 (II. program);
višja stopnja: torek ob 14.05 (II. program, četrtek ob 8.55 (I. program);
nižja stopnja: petek ob 14.05 (II. program), sobota ob 8.55 (I. program).
V naslednjem priobčujemo še program radijske šole posameznih stopenj za prvo polletje.
Nižja stopnja:
Poslušalci teh oddaja se komaj privajajo zgolj slušnemu dojemanju, oddaje jih morajo torej pritegniti, zato bodo vse grajene na fabuli in malone vse bodo dramatizirane.
Nižja stopnja:
16. in 17. septembra:
PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU
23. in 24. septembra:
ČRNI COPIC
30. septembra in 1. oktobra: POJTE Z NAMI 7. in 8. oktobra:
PALČIČA 14. in 15. oktobra:
ZLATA JESEN 21. in 22. oktobra:
VSAKDO NAJ VZAME SVOJE
Srednja stopnja:
13. in 14. septembra:
TATIC
20. in 21. septembra:
RAZSTAVA GLASBENIH SLIK
27. in 28. septembra:
V KOPER GREMO
4. in 5. oktobra:
NAJDALJŠA POT 11. in 12. oktobra:
NEKOČ POD GORJANCI 18. in 19. oktobra:
GIBAJOČA SE IN MIRUJOČA TELESA
Radijska igra za otroke
(vsako nedeljo ob 8.05)
4.9. Tone Pavček: ČUDOVITO MESTO NIGAGRAD (ponovitev)
11.9.	Ivan Kaško: KDO JE TA FANT (ponovitev)
19.9.	Milan Brujdč: DEKLICA IN METULJ (prva izvedba)
25. 9. Vera Alberht: PUNČKA SE JE VRNILA (ponovitev)
2. 10. Niko Grafenauer: NEDELJA V SENČNEM GOZDU (ponovitev)
9. 10. Friedrich Feld: ČAROBNI LOK (prva izvedba)
16. 10. Aleksander Marodič: NENAVADEN .PES (ponovitev)
23.10.	Miroslav Košuta: FIŽOLČEK (prva izvedba)
30. 10: VESELI TOBOGAN — javna otroška oddaja.
Pouk na elementarni šolski stopnji še ne poteka po predmetih, marveč po učnih enotah. Tem enotam se prilagaja tudi program radijske šole za nižjo stopnjo z naslednjimi tematskimi skupinami: I. Življenje krog nas (odnosi med ljudmi, človek in delo, tehnika, kako in čemu izkorišča človek naravo, kako jo s svojim delom spreminja in podobno); teh oddaj bo letno 10 (5 + 5).
2.	V naravi (vzbujanje zanimanja in ljubezni do narave ter navajanje k opazovanju); teh oddaj bo 9 (4 + 5).
3.	Jezik in lepa knjiga (s temi oddajami posega radijski šola na važno področje jezikovne in literarno-estetske vzgoje, saj bodo posredovale učencem v radijski obdelavi nekatera dela iz mladinske literature, predvsem tista, ki so predvidena, za čtivo temu bodo vzgajale otroka v zavestnega bravca in ljubitelja knjige); Sest oddaj (3 + 3).
4.	Spominski dnevi (oddaje s tematiko iz NOB, programirane so pred prazniki, hkrati pa predstavljajo na tej šolski stopnji uvod v zgodovino); 3 oddaje (2 + 1). 5. Pojte z nami, otroci (glasbena vzgoja);. 6 oddaj (3 + 3). 6. Rišite z nami (oddaje aktivirajo poslušalce z risanjem); 2 oddaji d + D.
16/17-9 PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU — uvodna oddaja
23/24-9 ČRNI COPIC — vzgojna tematika
30/1-10 POJTE Z NAMI, OTROCI — glasbena
7/8-10 PALČICA — radijska priredba Andersenove pravljice 14/15-10 ZLATA JESEN — prirodo-pisna oddaja
21/22-10 VSAKDO NAJ VZAME SVOJE — korist domačih živali in odnos do njih 28/29-10 NAJMANJŠI IN NAMLAJ-Sl NASE ČETE — zgodba iz NOB za Dan mrtvih 4/5-11 OD ČESA ŽIVIMO — vsako delo je častno
11/12-11 GLASBENA PRAVLJICA 18/19-11 KAJ VSE ZNA VETER — moč vetra in izkoriščanje njegove sile
25/26-11 DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM — zgodba iz NOB za 29. november
2/3-12 RIŠITE Z NAMI — slikanica ob zgodbi
9/10-12 KO VI SLADKO SPITE — nočni delavci
16/17-12 POJTE Z NAMI, OTROCI 23/24-12 SNEŽNA KRALJICA — priredba Andersenove pravljice
30/31-12 ni pouka
6/7-1	DVANAJST	MESECEV	—
oddaja jih	predstavlja	po
njihovih tipičnostih 13/14-1 BELA ZIMA — prirodopis-na oddaja '
20/-1	DEČEK S	PIŠČALKO	—
Bevkova radijska igra	za
sklep semestra
Srednja stopnja:
Program radijske šole za srednjo stopnjo je namenjen 3., 4. in 5. razredu osemletke. Iz učnega programa izbiramo teme, ki jih je mogoče radijsko zelo dobro, ali pestrejše obdelati, kot je to možno v razredu. Naše oddaje smo razdelili v sedem skupin.
Te skupine so naslednje:
»Mladinska književnost«. V nji
seznanjamo šolarje z mladinskimi pisatelji in njihovimi deli. Poleg slovenskih avtorje«- predstavimo tudi znane jugoslovanske pisatelje. Letos bomo pripravili šest oddaj pod tem skupnim naslovom.
Na to skupino se veže nova: Predstavljamo vam slikarja. Pripravili bomo eno samo oddajo v tem šolskem letu, ker še nimamo pravih izkušenj, saj je tema izrazito televizijska. Vendar pri obravnavanju mladinske knjige ne moremo mimo slikarja, saj postajajo ilustracije v knjigi enakovreden del teksta.
Pod naslovom Naši kraji in ljudje bomo obdelali štiri slovenske kraje (njihov zgodovinski in zemljepisni oris, s čim se prebivalstvo v glavnem preživlja, običaji in navade). Z letošnjim prispevkom bomo v glavnem to skupino oddaj, ki jo obravnavamo že nekaj let, končali.
Spoznavanje družbe je skupina, ki po svoji tematiki razširja omenjeno Naši kraji in ljudje,
Šolski učni program spremljamo tudi v spoznavanju narave.
V oddajah, ki obravnavajo glasbeni pouk, bi se radi letos, trdno držali učnega načrta osemletke in ustvarili z njimi vzorne šolske glasbene ure. Pripravljamo štiri oddaje.
Prav tako želimo utrditi pogovore o filmu in o gledaliških predstavah (omejimo se lahko le na eno gledališko oddajo).
Nekaj zanimivih tem je še v načrtu pod razno.
Program v I. polletju:
1966-67
13/14-9 TATIČ (radijska priredba znane mladinske povesti Franceta Bevka)
20/21-9 RAZSTAVA GLASBENIH SLIK (poslušanje glasbe)
Višja stopnja:
13. in 15. septembra:
MOJA DOMOVINA JUGOSLAVIJA
?0. in 22. septembra:
RAST MELODIJE 27. in 29. septembra:
PIL SEM TE IN NE IZPIL, LJUBEZEN 4. in 6. oktobra:
STRAŠNI KOLEDAR 11. in 13. oktobra:
KAKO JE PRIŠEL KROMPIR K NAM 18. in 20. oktobra:
SOZVOČJE V GLASE.
27/28-9 V KOPER GREMO (iz skupine oddaj Naši kraji in ljudje)«
4/5-10 NAJDALJŠA POT (živali potniki)
11/12-10 NEKOČ POD GORJANCI (spomini Vere Albreht na mlada leta pod Gorjanci in njeno pisanje za mladino) 18/19-10 GIBAJOČA SE IN MIRUJOČA TELESA (spoznavanje narave)
25/26-10 KAKO IZKORIŠČA ČLOVEK NARAVNE SILE (voda, veter, blisk, grom, atomska sila)
1/2-11 SPOMENIK SVOBODE (Dan mrtvih — 1. nov. in spome-nih na Urhu pri Ljubljani) 8/9-11 PRESKRBA VEČJEGA MESTA S HRANO (organizacija, skladišča, hladilniki) 15/16-11 FRANCE BEVK (mladinska književnost: avtorji in njihova dela)
22/23-11 NARODI V NASI REPUBLIKI (po učnem programu) 6/7-12 RUDARSKO NASELJE (Naši kraji in ljudje: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik)
13/14-12 tlLASBENA (ritmične vaje z uporabo taktovskih enot, upoštevaje tudi pavze) .20/21-12 FRAN LEVSTIK (mladinska književnost)
27/28-12 FILM (razgovor ob konkretnem filmu)
3/4-1 PRIMERNA PRIREDITEV (radijska priredba kakšnega literarnega dela)
10/11-1 KROPARSKI KOVAČI (Naši kraji in ljudje)
17/18-1 SREDNJEVEŠKO MESTO (ponovitev)
24/25-1 VLADIMIR NAZOR (mladinska književnost)
Višja stopnja:
Letošnji program radijske šole za višjo stopnjo bo vsebinsko zelo pester in širok. Osnovni cikli v letu 1966/67 so trije:
1.	O slovenski književnosti med vojnama. Ta ciklus bo logično nadaljevanje dosedanjih oddaj o modemi in sopotnikih. Trajal bo oba semestra in se bo nadaljeval še v prihodnje leto.
2.	Sest oddaj o glasbi. Glasba je bila v zadnjih dveh letih boleča točka našega programa. Izkušnje kažejo, da sodelovanje z glasbeniki ni lahko, zato smo segli v arhiv po štiri leta star ciklus kvalitetnih oddaj. Na sporedu bo v prvem semestru.
3.	Sest oddaj o državljanski vzgoji, ki naj bi bile na sporedu v drugem semestru, pa pomenijo resnično
Nižja stopnja:
PRAVLJICA 0 POVOBHEM MOŽU
novost in tudi tvegan poskus radijske šole za višjo stopnjo. Državljanska vzgoja je namreč področje, kjer se pedagogi nimajo kam prida opreti in jim bodo tako te oddaje, če bodo uspele, lahko v občutno pomoč.
Ostali cikli so manjši (po tri oddaje), obravnavajo pa:	biologijo,
fiziko, kulturno zgodovino, matematiko (samo dve oddaji) in zemljepis. Nekaj oddaj je priložnostnih.
V podrobnostih pa je program prvega polletja takle:
13/15-9 MOJA DOMOVINA JUGOSLAVIJA — uvodna oddaja
20/22-9 RAST MELODIJE — prva glasbena oddaja. Avtor je dr. Valens Vodušek
27/29-9- PIL SEM TE IN NE IZPIL, LJUBEZEN — o življenju in delu pesnika dr. Alojza Gradnika
4/6-10 STRAŠNI KOLEDAR —prva od treh oddaj o pokopanih kulturah, govorila bo o kulturi Majev —
11/13-10 KAKO JE PRIŠEL KROMPIR K NAM — vsebino pove že naslov
18/20-10 SOZVOČJE V GLASBI — druga glasbena oddaja. Avtor je prof. Pavle Šivic
25/27-10 PISATELJ FRANCE BEVK — pisateljevo življenje in delo
Srednja stopnja:
Višja stopnja:
Uvodna oddaja radijske šole za višjo stopnjo skuša predstaviti našo domovino Jugoslavijo. Avtor Zvone Kržišnik si je izmislil okvirno zgodbo o dveh mladih prijateljih, Slovencu Boštjanu Mraku in Angležu Johnu VValterju. Takole pravi:
Seznanila sta se na počitnicah blizu Crikvenice. Težko bi bilo reči, zakaj sta se tako hitro sprijateljila. Največ je pripomoglo, da je Boštjan že prav dobro obvladal angleški jezik in se je tako z mladim Britancem zlahka sporazumeval. Razen tega sta bila enako stara — 17 let ter odlična plavalca in strastna podvodna ribičk.
Naj bo že tako ali tako, ob slovesu sta drug drugemu obljubila, da se bo njuno prijateljstvo do prihodnjega snidenja nadaljevalo v pismih.
Boštjan ni bil presenečen, ko je
3/11-10 DRAGOCENA PESA — o sladkorni pesi
8/10-11 ZAPOREDJE MELODIJ V VEČGLASJU — tretja glasbena oddaja. Avtor je prof. Pavle' Sivic
15/17-11 MED EVFRATOM IN TIGRISOM — o pokopanih kulturah na območju med tema rekama.
22/24-11 BORI, BORI, TEMNI BORI — o življenju Srečka Kosovela
1/.12-12 AfOMK SLUŽABNIK': — c atomih in njihovi praktični uporabnosti
6/8-12 VOKALNA IN INSTRUMENTALNA GLASBA — četrta glasbena oddaja
13/15-12 LOVCI NA MIKROBE — o Leemvenhoeku in iznajdbi mikroskopa
20/22-12 PISATELJ JUS KOZAK —
njbgovo življenje in delo
27/29-12 STILIZACIJA IN FIGURA-CIJA 'MELODIJE — peta glasbena oddaja
3/5-1 DOBER DAN! — zabavna novoletna oddaja
10/12-1 MLADENIČ Z LADJE BEA-GLE — o Charlesu Darwinu in njegovem velikem potovanju z ladjo Beagle
17/19-1 CAR RITMA — šesta in zadnja glasbna oddaja. Avtor je prof. Pavle Kalan.
13.	septembra ob 8.55 (I. program)
14.	septembra ob 14.05 (II. program)
13.	septembra ob 14.05 (II. program)
15.	septembra ob 8.55 (I. program)
iz Anglije prispela pošta, tembolj pa ga je začudila Johnova prošnja na koncu pisma: želel bi bolje spoznati Jugoslavijo.
»Žal mi je, da te na počitnicah nisem to in ono povprašal,« je pisal. »Ce se ti ljubi, mi piši kaj več o svoji gostoljubni deželi. Zanima me prav vse. Ti si bistra buča — vem, da mi boš znal povedati tisto, kar je najbolj značilno in zanimivo.«
Boštjan se ni obotavljal. Zamislil se je, kaj vse bi kazalo povedati prijatelju. Priklical si je v spomin učenost, ki si jo je nabral v šoli, ter dogodke z izletov, ekskurzij in potovanj po Jugoslaviji. Razen tega je nekoliko pobrskal po učbenikih in raznih drugih priročnikih in...
in avtor mimogrede predstavi naše republike, njihoVo prebivalstvo, zgodovino, gospodarstvo itd. V nekaj najbolj značilnih črtah.
Za uvod v novo sezono bomo ponovili za mlade poslušalce pravljico, ne zgolj za prijetno poslušanje, ampak jim. bo nudila tudi nekaj razmišljanja.
Zgodba je v svojem začetku in koncu realna, dogaja se v poletnih dneh nekje ob vodi, kjer uživajo trije fantiči počitnice, v srednjem delu pa se prelije — po nesreči, ki se pripeti — ob Vanekovih halucinacijah v pravljico.
Ker Boštjan in Urban poznata tovariševo mehko si-ce, izzivata Va-neka z ujeto ribico, češ da jo bosta ubila. Vanek jima ribo šiloma vzame in zaluča nazaj v vodo, potem pa vržeta fantina še njega v potok, seve bolj v šali kot zares, ker pač ne verjameta, da ne zna plavati. Ko spoznata svojo zmoto, se v strahu ne znajdeta in stečeta po pomoč. Vanek tone, a se končno vendarle reši in stvar se srečno konča.
Tistih nekaj sekund, kar je pod vodo, doživi Vanek v prividu podzavesti srečanje s povodnim možem. Stariha — čeprav sicer rad koga za-čopati in potlači v vodo, kakor se sam hvali — ne stori Vaneku nič žalega, ker ga pozna kot dobrega fantiča, ki rad poseda ob potoku in
Srednja stopnja:
Kakor se učimo brati, kakor se učimo gledati slike, tako se moramo učiti tudi poslušati glasbo. Tako nekako bi to povedali otrokom in želeli smo, da bi vsi v razredu to pot samo prisluhnili. Mladi poslušalci so povabljeni na razstavo glasbenih slik. Samo zbrati se morajo in malo potruditi, pa bodo počasi odkrivali, kaj vse je skrito v glasovih najrazličnejših glasbil, kaj vse nam je hotel skladatelj povedati in vzbuditi v nas, kaj vse nam je naslikal — saj govorimo o razstavi glasbenih slik.
Milena Ogorelčeva, avtorica današnje glasbene ure, je izbrala za to priliko več skladb različnih skladateljev. Poslušali bomo le odlomke, ki največ povedo. Napisali so jih skladatelji raznih časov. Imen skladateljev si otroci seveda ne bodo mogli zapomniti, a za nekatere od njih so že slišali in v življenju jih bodo ob poslušanju glasbe vedno znova srečavali. Večkrat, ko jih bodo srečali, bolj se bodo zanimali zanje.
Skladbe, katerih odlomke bomo ob tej glasbeni šolski uri lahko poslušali, so naslednje:
Višja stopnja:
Osnovno vprašanje naše oddaje se glasi: Ali mislite, da so bile melodije vedno takšne, kakršne poznamo danes?
Včasih so bile mnogo skromnejše, obsegale so le po nekaj tonov, in če< jih slišimo danes, nam navadno zvene nekam tuje, prav nič privlačno.
14.	septembra ob 14.05 (II. program) 17. septembra ob 8.55 (I. program)
veselo prepeva; le to zahteva, da ostane pri njem in ga zabava s petjem.
Da bi ga povodni mož navezal nase, mu prinese srebrnih igrač. A Vanek bi se raje igral z Boštjanom in Urbanom, ker ju ima še vedno rad in je prepričan, da ga nista iz hudobije vrgla v vodo. V njuni družbi je doživel toliko lepih ur, kot jih sam samcat nikoli ne bi mogel, zato želi nazaj k prijateljema. Toži pa se Vaneku tudi po atku in mami in niti zlate niti biserne igrače ga ne morejo premamiti, da bi pozabil nanju.
Povodni mož končno sprevidi, da fantovo srce ne more peti, če je žalostno, zato vrne Vaneku prostost in mu ponudi, da vzame s seboj tudi dragocene igrače. Hvaležen mu Vanek obljubi, da bo poslej še pogosteje posedal ob vodi in še lepše pel, najraje pesem o povodnem možu; dragocenosti pa odkloni.
Ko se pozneje prebuja v maminem naročju, mu je žal, da ni vsaj drobcene stvari vzel s seboj v dokaz svojega doživetja. Šele ko se povsem zave, spozna, da so bile vse zgolj sanje.
20.	septembra ob 8.55 (I. program)
21.	septembra ob 14.05 (II. program)
Modest Musorgski: Slike z razstave,
Jean Sibelius: Labod iz Tuonele,
Camille Saint-Saens:	Mrtvaški
ples,
Paul Dukas: Crnošolec,
Nikolaj Rimski-Korzakov: Čmrljev let,
Camille Saint-Saens: Živalski karneval,
Ottorino Respighi: Ptiči, slavček,
Antonin Dvorak: Serenada v E duru, IV. stavek.
Ob tej izbrani glasbi bodo lahko otroci slišali, kaj vse je mogoče povedati z glasbo (prizori iz življenja, iz pravljic in celo iz živalskega sveta). Najrazličnejša razpoloženja (mogočnost, grozljivost, žalost, veselje) bodo slišali v teh odlomkih — vse izbrane skladbe so torej programske (imajo svojo vsebino), razen zadnje, v kateri ni skladatelj ničesar opisoval, pač pa je v njej zajeto čustvo. Vse omenjene skladbice šo v oddaji povezane z zelo nazornim besedilom, tako da bodo šolarji brez vseh težav vsako skladbico pripravljeni sprejeti in bodo resnično doživeli razstavo glasbenih slik.
13. septembra ob 14.05 (IL program)
15.	septembra ob 8.55 (I. program)
Kako se je melodija razvijala od najskromnejših začetkov in dobivala vedno popolnejšo podobo, nam bo skušala pokazati oddaja »Rast melodije«, prva iz cikla šestih glasbenih oddaj, ki bodo na sporedu v tem semestru. Pripravil jo je dr. Valens Vodušeli.
TATIČ
Za uvod v letošnje šolsko leto smo izbrali povest Franceta Bevka »Tatič«.
Otroci so prebrali že veliko knjig pisatelja Franceta Bevka in je težko reči, katera jim je ostala bolj pri srcu (Lukec in njegov škorec, Tovariša, Pastirci, Čarovnica Cirimbara, Pestema, Grivarjevi otroci, Jagoda, Mali upornik in druge). Njegove zgodbe so lepe in domače in se otrokom takoj priljubijo. Iz njih veje ljubezen do mladih ljudi.
Povest »Tatič«, ki smo jo namenili za uvod v naš letošnji program, avtobiografsko delo. V njem je opisano življenje trgovskega vajenca,
ki razočaran spoznava, kako ga gospodar izkorišča. Slabi vpliv starejšega tovariša pa ga pripelje tako daleč, da postane tat. Tako se mora mladi trgovski vajenec vrniti domov. Ta povest jf vključena v domače čtivo in jo bodo šolarji tako ali tako prebrali, vendar bo radijska priredba gotovo vzbudila še živahnejši razgovor v razredu in jim bo ostala še trdneje v spominu.
Pisatelju Francetu Bevku bomo posvetili kasneje _ še eno oddajo, v kateri bi radi podali majhen pregled čez vse njegovo delo, namenjeno mladini.
MOJA DOMOVINA JUGOSLAVIJA
RAST MELODIJE
RAZSTAVI GLASBENIH SLIK
V letni program za nižjo stopnjo je tudi letos uvrščenih nekaj oddaj, s katerimi želimo opozoriti otroka na poštene, lepe odnose med ljudmi, na odnose, kakršni naj bi vladali v naši družbi. Te vzgojne oddaje, če jih tako imenujemo, pa vendarle ne bodo dvignjen prst, ki zgolj žuga, ki zgolj prepoveduje, ki zviška in naravnost kaže na »grešnika«, marveč bo otrok, bo razredni kolektiv ob poslušanju iz fabule, iz situacije sam
Srednja stopnja:
To bo naše letošnje prvo potovanje, zato ni čudno, če bomo potovali k morju, saj nas vleče tja še s počitnic. Avtor naših podobnih oddaj Ernest Petrin nas bo popeljal s Tomažem in z vsemi šolarji v razredu na Koprsko.
Peljali se bomo z avtomobilom, seveda skozi Ljubljano, nato skozi Vrhniko, mimo Močilnika, skozi Postojno, Divačo, pri Črnem Kalu bomo že videli morje in ob njem Trst in od daleč še grad Socerb.
Med potjo si bomo ogledovali avtomobile in po njih ugotavljali, iz katerih dežel prihajajo k nam turisti.
In ko bomo že v Kopru, starodavnem mestecu s slavno preteklostjo, bomo zapeljali na Titov trg si-edi mesta. Verjetno bo marsikdo opazil, da so imena ulic in trgovin napisana v dveh jezikih — poleg slovenščine še italijanščina. (Tu živijo tudi Italijani).
Nato se bomo seznanili z zgodovino mesta.
Kraj, kjer leži današnji Koper, je bil znan že v starem veku. Prvotno naselje je imelo grško ime Egida. Rimljani so mu pozneje rekli Capris ali Kozji otok in iz tega je nastalo tudi slovensko ime Koper. Koper je večkrat spremenil svoje ime. Nekaj časa so. ga imenovali Justinopolis — po bizantinskem cesarju Justinianu. Pod vlado oglejskih patriarhov pa je dobil ime Caput Istrae, to je »glava Istre«, od tod italijansko ime za Koper: Capodistria.
Mesto je dolgo pripadalo Benečanom. V mestu so gospodovale plemiške družine, ki so si s trgovanjem pridobivale veliko bogastvo. Mesto je bilo obdano z dvojnim obzidjem, da se je lahko ubranilo pogostim napadom sovražnikov. Glavna vrata tega obzidja so ohranjena še danes.
Kljub slavni preteklosti pa Koper ni mogel napredovati. Ko je postal bližnji Trst prosta luka,- je pričel hudo nazadovati. Se huje je bilo potem, ko so ti kraji prišli pod avstrijsko oblast Tudi pozneje, pod Italijo, ni imel nobene veljave.
Sprehod po mestu je zelo zanimiv, saj so znamenitosti na vsakem koraku.
Danes se Koper spreminja: starodavni podobi mesta se pridružujejo nove moderne stavbe (stolpnice, stanovanjski bloki, hotel, moderno poslopje radijske postaje).
Tudi gospodarstvo v mestu se je
zelo spremenilo (Tomos, Iplas. avto-
CRN! ČOPIČ
razbral tisto, kar mu hoče oddaja povedati. Tudi črno-belega slikanja se bomo izogibali. No, tale naša današnja štorija pa vendarle ni niti samo črno-bela, marveč celo zgolj črna in to hudo črna. Avtor Ernest Adamič se v njej poigra s črnim čopičem, ki slika tako črno, da bolj ne more.
Trije se domenijo, za igro: nekdo, ki vso stvar vodi, pa še Matjažek
27.	septembra ob 8.55	(I. program)
28.	septembra ob 11.05 (II. program)
busno podjetje Slavnik). Koprsko luko so pred nekaj leti uredili tako, da lahko v njej pristajajo tudi velike prekooceanske ladje. Deta 1958 je imela koprska luka okoli 30.000 ton tovornega prometa, lani pa že 770 tisoč ton. Ko bo koprska luka zgrajena do kraja, bo promet še za 3 milijone ton večji. Za razvoj koprske luke bo izredno važna tudi železniška- proga, ki so jo pričeli graditi iz pristanišča do železniške postaje Kozina na stari progi proti Pulju.
S koprsko luko se je naše slovensko morje uvrstilo v promet s svetovnimi oceani.
23.	septembra ob 14.05 (II. program)
24.	septembra ob 8.55 (I. program)
in Alenčica. Slikali bodo fante in deklice, njihove navade in obnašanje. Naslikali in napackali bodo podobo neubogljivega, trmastega, lažnivega in še in še slabega dečka in podobo prav tako poredne, jezikave, obrekljive, samovoljne' in nevljudne deklice.
Slikali bodo samo črno, poln lonec črne barve bodo porabili. In res, slike, ki nastaejo, so tako neprikup-ne, da se mlada »sodelavca« upreta — češ, dečkov in deklic, ki bi imeli toliko slabih lastnosti — ni. In res jih ni! Je tako, da so eni trmasti, drugi neubogljivi, tretji leni, četrti jezikavi. Naslikali so pač po en primerek tako popolno črn zgolj zato, da bodo tisti, ki bodo podobo videli, v tem velikem kupu slabosti spoznali svojo in se je zavedeli.
»Želimo pa,« sklene avtor svojo zgodbo, »da bi bilo mnogo dečkov in mnogo deklic, za katere bi uporabili svetle, lepe in prikupne barve; rdečo za vesele in pridne otroke, rumeno in modro in ne vem še kakšno lepo barvo za prizadevne, ustrežljive, tovariške — sploh take otroke, kakršne imamo radi. In da bi porabili, ko jih bomo spet slikali, čim manj črne barve.«
VTsja stopnja:
27. septembra ob 14.05 (II. program)
29.	septembra ob 8.55 (I. program)
PIL SEM TE IM NE IZPIL, LJUBEZEN
Oddaja nestorju slovenskih pesnikov dr. Alojzu Gradniku na kratko in v okviru, primernem stopnji poslušalcev, povzema njegov pesniški opus po motivnih krogih in uvaja poslušalce v pomenski svet njegove pesniške govorice, njeno odzivanje na čas in njen vpliv na slovensko poezijo.
Osrednji motiv Gradnikove lirike pa je ljubezen, njej so posvečene najgloblje izpovedi, tu najbolj živo
izgoreva ogenj čustvovanja dozorevajočega in zrelega moža, ki mu ljubezen v skrajnih mejah pomeni ne-razdružljivo celoto s smrtjo. Ker njegova ljubezenska hotenja ostajajo v življenju neizpolnjena, sega z njimi v zagrobnost, da tam do konca izživijo svojo silo.
Zato tudi ima naša oddaja naslov »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen« po prvem verzu iz pesmi »Eros-Tanatos«. Pripravil jo je prof. France Pibernik.
Nižja stopnja:
30.	septembra ob 14.05 (II. program) 1. oktobra ob 8.55 (I. program)
POJTE Z NJIMI...
Na robu mesteca so čez noč postavili veliko, pisano platneno streho. Otroci, ki so stanoyali blizu prostora, kjer se je nagnetlo polno voz in druge zanimive robe, so raznesli-veselo novico: cirkus je prišel! Vse se je nagnetlo h cirkusu in vse je kukalo na nenavadno prizorišče, ki je obetalo, da bodo prireditve res ne-
kaj posebnega. Še posebej privlačna je bila povorka, v kateri so korakali: ravnatelj cirkusa, klovn, akrobati, artisti in krotilci zveri. S cirkuško godbo so prikorakali na glavni trg in hrupno vabili na predstave. Za to povorko pa je na verigi vodil medvedka fantek Bonny, ki je s tole pesmico spodbujal medvedka k plesu:
ZIVAHtlO
PJe-ii -mz-aG) p[e-5i -me-cta, medveal -njavocKj


■t. ,.JBL
Jjle-ii me-oloj pje-šl me-do, -me-do n>»j
V KOPER GREMO
Pleši medo, pleši medo, medved gornjavček.
Pleši medo, pleši medo, medo moj skakavček
Skoči medo, skoči medo, medved godrnjavček.
Skoči medo, skoči medo, medo moj skakavček.
Dvigni levo, dvigni desno, medved godrnjavček. pa ne drži se tak resno medo, moj rjavček.
Popoldansko prireditev so cirkuški ljudje za polovično vstopnino priredili za šolarje. To je bilo veselja ob vsemogočih vragolijah, ki so jih pččenjali izvajalci. Najbolj pa so se otroci razveselili medvedka, ki je za konec predstave plesal in korakal. In za veselo slovo se je pod platneno streho iz vseh grl oglasila pesmica o medvedku godrnjavčku.
Srednja stopnja:
4.	oktobra ob 8.55 (I. progrc-n)
5.	oktobra ob 14.05-(II. program)
NUMLJŠA POT
Oddajo smo imeli na programu že spomladi, a ker jo je takrat lahko poslušala samo ena izmena, jo ponavljamo.
Tema, ki jo obravnavamo v tej oddaji, ni vključena neposredno v učni program, vendar bo lahko rabila za poživitev in v bistvu tudi za utrjevanje obdelane snovi in spoznavanje narave, o selitvi ptic.
Snov je zajeta širše (selitev ptic, rib, žuželk, plazilcev, četveronožcev). Katera izmed živali opravi v letu najdaljšo pot? Da bi lahko odgovorili na to zanimivo vprašanje, je avtor oddaje, Ernest Adamič, »sklical« velik živalski zbor. Tu se živali oglašajo in pripovedujejo svoje življenjske težave in uspehe. Volk nam n. pr. razloži:	.
»Živali ne potujemo po svetu za svojo zabavo, kot na primer ljudje, ampak zato, ker nekaterim zmanjka hrane: ni več trave, ni več hroščev, gosenic, muh in kobilic. To velja v prvi vrsti za nekatere ptice.
Živalski zbor je živahen. Živali nastopajo s svojimi najosnovnejšimi značilnostmi (igralci jih dobro posnemajo in nekatere značilnosti poudarijo). Zvemo, katere živali se selijo, kako daleč, v katere dežele* kako potujejo in kolikokrat na leto.
Rekli bi, da prepotujejo najdaljše poti severni jeleni. Ti živijo v velikih čredah v Sibiriji in Severni Ameriki. Vsako leto morajo potovati tudi tisoč kilometrov do pašnikov, ki so spet ozeleneli.
Vendar prepotuje lastovica 16.000 kilometrov v letu, jegulja 18.000, delfin 30.000 km, tun 50.000 km. Je mogoče, da bi prepotovala katera izmed živali še večje daljave? Polarna čigra neprestano potuje. Svoje gnezdo ima daleč na severu, ko je tam pomlad sredi junija. Do avgusta ji odrastejo mladiči in takrat se umaknejo tamkajšnji zgodnji zimi in odlete na jug, a ne samo v Afriko, temveč do kopnine na južnem tečaju. To pot prepotujejo v štirih mesecih. Takrat se preseli pomlad na južni tečaj. Spet jim sije sonce noč in dan. Mladiči odraščajo in spet je treba na daljno pot, nazaj na severni tečaj. Tako prepotuje polarna čigra v enem letu sto tisoč kilometrov. Oddaja bo primerna za 3., 4. in 5. razred.
4. oktobra ob 14.0S (II. program) Višja stopnja:
6.	oktobra ob 8.55 (I. program)
11. oktobra ob 14.05 (II. program) 13. oktobra ob 8.55 (I. program)
STRAŠNI KOLEDAR
KAKO JE PRIŠEL KROMPIR K NAM
Začetek oddaje o kulturi Maja, prve od treh takih oddaj o pokopanih kulturah, nas bo ponesel v leto 1839, ko je prišel v Srednjo Ameriko kot odpravnik poslov ZDA mladi starinoslovec John Lloyd Ste-phens, ki je iskal sledbve nekega neznanega ljudstva in jih, po pripetljajih, ki jih tu ne bomo opisovali, tudi našel.
»Pogled na nepričakovano najdeni spomenik,« je zapisal Stephens, »nas je prepričal, da so bile stvari, ki smo jih iskali, zanimive ne samo kot ostanki neznanega ljudstva, ampak tudi kot umetniška dela, ki so kot nove odkrite zgodovinske listine dokazovala, da ljudstvo, ki je nekoč stanovalo na ameriški celini, ni sodilo med divjake.« Kmalu zatem je
Stephens odkril celo mesto. Takrat je zapisal:	»Pod nama je ležalo
.mesto razvalin kot razbita ladja v morju. Njeni jambori so se izgubili, njeno ime je izginilo, njeno moštvo se je potopilo in nihče nam ne zna povedati, od kod je prišla, čigava je bila, kako dolgo je bila na poti, zakaj se je potopila. Kdo je bilo izgubljeno moštvo, moramo uganiti le iz dozdevne podobnosti v gradnji vozila, morda pa tega ne bomo nikoli z gotovostjo zvedeli!«
Vendar nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se takrat zastavljala Stephensu, že poznamo. V nekaj letih bomo baje lahko z gotovostjo odgovorili skoraj na vsa. O tem, kar pa že zdaj vemo o kulturi Maja, pa bo govorila naša oddaja.
Krompir je pri nas ena najmlajših kmetijskih rastlin. Njegova prvotna domovina je zahodna Južna Amerika, Čile, Peru; kakor kažejo izkopanine, so ga tam poznali in uporabljali že v predzgodovinski dobi. Spanci so prinesli krompir domov in v Italijo. Irci so ga začeli gojiti v 17. stoletju in zanesli na Angleško, Škotsko in pozneje v Severno Ameriko. Nemčija ga je spoznala med tridesetletno vojno in takrat so ga španski in nizozemski vojaki zanesli tudi na Češko. Toda nepoučeni kmetje niso marali zanj. Pot so mu utrle šele slabe žitne letine in lakota. Tako se je v nemških in od tam v naših deželah udo-
mačil šele v 19. stoletju in postal naš vsakdanji kruh.
Naše ljudstvo krompir različno imenuje. Na Koroškem mu pravijo n. pr. podzemšče hrušče, na Tolminskem, v Zilji in Kranjski gori — čompe, v Podjuni in Mežiški dolini — laška repa ali repica, v Gornjem gradu — turška repa, na Dravskem polju — bobi, v Prekmurju — krum-peljni, v Slovenskih goricah — krum-piš; lepo ime je podzemljica. Ime »krompir« pa je verjetno popačenka iz nemškega »die Grundbirne« (zemeljska hruška).
Naša oddaja prikazuje boj za krompir in proti njemu, njegovo končno zmago, znake propadanja in našo skrb, da ga ohranimo.
Nižja stopnja:
7.	oktobra ob 14.05 (II. program) Nižja stopnja:
8.	oktobra ob 8.55 (I. program)
14.	oktobra ob 14.05 (II. program)
15.	oktobra ob 8.55 (I. program)
PALČICA
ZLATA JESEN
V letošnji program smo uvrstili tudi nekaj oddaj; v katerih bomo šolarjem predstavili nekatera dela iz mladinske literature, predvsem tista, ki so na nižji šolski stopnji predvidena nekako kot obvezno čtivo — bodisi domače bodisi skupno, razredno.
Tokrat bo to priredba ljubke Andersenove pravljice Palčica. Za radio prirejena, se pravi, v obliki igrice bo, upamo, mladim poslušalcem še bolj blizu in gotovo jih bo čustveno globoko zajela.
Kratka vsebina.
Živela je žena, ki si je silno želela otročiča. Pri čarovnici je dobila ječmenovo zrno in ga vsadila. Spomladi je zrasel prečudovit cvet, sredi njega pa je sedela majhna in ljubka deklica. Bila je komaj za palec velika in imenovali so jo Palčica.
Neke noči je ugrabila Palčico krastača za nevesto svojemu sinu. Na lokvanjevem listu sredi vode je morala deklica čakati, da bo vse pripravljeno za poroko. Jokala je, zasmilila se je ribam, spodjedle so lokvanjev list, da je odplaval in jo tako rešile grdega žabona.
Potem je doživljala razne pustolovščine.
Na samotnem listu je ugledal deklico hrošč, jo zgrabil in odletel z njo vrh visokega drevesa. A ker ni bila všeč drugim hroščem, jo je spet odnesel in odložil na cvet marjetice.
Poslej si je Palčica skozi poletje
in jesen pomagala, kakor je vedela in znala. Zima pa je bila trda. Deklica si je iskala zavetišča in končno postala gostja poljske miši. Ta jo je imela rada, a namenila jo je za ženo krtu. Ko jima je črni samotar razkazoval svoje prostrano podzemno domovanje, so v nekem rovu naleteli na mrtvo lastovico. Palčici se je ptica smilila, stkala ji je iz bilk odejo in jo pregrnila. Tedaj je ptica spet oživela. Vso zimo je Palčica skrbela zanjo, spomladi pa ji je lastovica ponudila, da jo odnese v svobodo. Deklica ni mogla na skrivaj zapustiti gostoljubne miši. Ostala je in si morala poslej presti in tkati balo. Bila je žalostna, ker krta ni marala za moža. In kadar je le mogla, se je stihotapila na sonce, da se je vsaj malce ogrela.
Jeseni naj bi bila poroka. Se poslednjič se je šla poslovit od sonca. Tedaj se je spet srečala z lastovico. In tokrat je privolila, da jo ptica odnese s seboj v tople, južne kraje.
Pristali sta daleč na jugu. Tu si je Palčica poiskala prelep cvet za svoj dom. A v tem cvetu je že prebival princ, poglavar varuhov cvetov, tistih drobnih bitij, ki cvetove ob sončnem vzhodu odpirajo in jih na večer zapirajo. Palčica se je hor tela umakniti, a princ jo je poprosil, naj ostane pri njem in naj mu bo žena. Imenoval jo je poslej Maja in bila sta srečna in dolgo sta živela v svojem cvetnem domu.
»Spoznavanje narave« ima v učnem programu po pravici važno mesto, saj moramo že malega šolarja navajati tudi na to, da opazuje življenje v naravi in pojave v njej, spoznavati ga moramo s tem, kako človek naravo izkorišča in .po svoji volji spreminja, še posebej pa ga ne smemo pozabiti vzgajati v ljubitelja narave, saj mu bo lahko dajala vse življenje najlepše doživljaje, če jo bo znal gledati in če ji bo znal pri-
Srcdnja stopnja:
sluhniti.
Tudi radijska šola bo skušala po svojih močeh pomagati pri tem, čeprav je jasno, da zgolj beseda ne more odtehtati ekskurzije, opazovalnih nalog, raziskovanja in podobno. Pripomogla pa bo, upamo, vendarle, da bo začel otrok bolj opazovati življenje okrog sebe, da se bo navadil sam razvozljavati uganke, ki jih zastavlja narava, in iskati odgovorov na vse neštete — zakaj.
18.	oktobra ob 8.55 (I. program)
19.	oktobra ob 14.05 (II. program)
GIBAJOČA SE IN MIRUJOČA TELESA
V odcjaji, ki jo ponavljamo, bomo opazovali vsakdanje pojave v svoji najbližji okolici.
Opazovali bomo telesa, ki mirujejo, in telesa, ki se gibljejo.
Vsebina razgovora med sinom in očetom bi bila v zelo zgoščeni obliki naslednja misel:
Vsako telo ostaja v svojem stanju mirovanja ali premočrtnega gibanja, če nanj ne deluje nobena sila.
Brž ko začne na kakšno telo delovati ves čas enaka sila, se bo telo
Višja stopnja:
gibalo enakomerno pospešeno; to pomeni, telesu se bo vsako sekundo enako spremenila hitrost.
V tako zgoščeni obliki je videti oddaja kar malo težka za srednjo stopnjo, vendar pridemo do navedenih osnovnih misli o gibanju in mirovanju teles s pomočjo sproščenega pogovora na sprehodu ob vsakdanjih dogodkih. Če bodo šolarji na oddajo nekoliko pripravljeni, jo bodo dojeli in osvojili.
Tekst za oddajo nam je napisal ing. Franc Žerdin.
18. oktobra ob 14.05 (II. program)
20.	oktobra ob 8.05 (I. program)
Srednja stopnja:
11.	oktobra ob 8.55 (I. program)
12.	oktobra o 14.05 (II. program)
SOZVOČJE V GLASBI
NEKOČ POD GORJANCI
Tudi ta naša oddaja je namenjena mladinski književnosti. Z njo bomo predstavili pesnico in pisateljico Vero Albrehtovo. »Nekoč pod Gorjanci« je naslov, njene zbirke spominov, posvečenih krajem in ljudem njene mladosti. Njene zgodbe in pesmi se zelo pogosto vračajo v kraje pod gozdnatimi Gorjanci,, v Novo mesto in na grad Dražgovec blizu Šentjerneja.
V	svojih spominih je predstavila mladini svet lepote, ki ga je gledala takrat z mladimi očmi in uživala z mladim srcem.
Se posebej smo hoteli razveseliti šolarje z njenimi ugankami (saj so gotovo že našli in prebrali njeno zbirko ugank — Orehi).
V	mladinskih časopisih (Ciciban,
Pionir, Pionirski list) srečamo njene pesmi za mladino. O svojih pesmih za . otroke in za odrasle pravi Vera Albrehtova, da so ji pomagale živeti tako v lepih kot v težkih dneh.
Lani je praznovala sedemdesetletnico. Že dolgo živi v Ljubljani, in če bi jo vprašali, ali so bila njena dijaška leta v Ljubljani ali licejska leta, kakor so jih takrat imenovali — kaj hudo drugačna, kot so dijaška leta današnje mladine, bi nam rekla: bila so drugačna in spet niso bila. Mladi ljudje so takrat, kot danes izdajali svoje literarne liste in se zbirali v svojih društvih. Med svojimi najlepšimi spomini hrani srečanje dijaške mladine z Ivanom Cankarjem.
Oddajo je pripravila Neža Maurer.
»bozvocje v glasbi« je druga oddaja iz glasbenega cikla radijske šole za višjo stopnjo. Medtem ko je bil v prvi oddaji govor o rasti melodije, o tem, kako se je razvijala iz preprostih, le nekaj taktov obsegajočih do vedno popolnejših melodij,, bo ta oddaja govorila o naprednejši
Nižja stopnja:
stopnji glasbenega izražanja, o sozvočju. Tudi sozvočje se je prav tako razvijalo iz preprostih osnov, na primer dvoglasnega petja, do popolnejših oblik. Kakšni so bili njegovi začetki in kakšna njegova pot, bo v naši oddaji povedal prof. Pavel Si vic.
21.	oktobra ob 14.05 (II. program)
22.	oktobra ob 8.55 (I. program)
VSAKDO NAJ SI VZAME SVOJE
Podrobni učni načrt, ki ga je redakcija dobila na vpogled, predvideva nekako za to čas pogovore o domačih živalih in njihovem pomenu za človeka ter njegovo gospodarstvo. Zato je ilustracijo ob tej temi uvrstila tudi v svoj program.
Obdelana je v obliki dramatizirane bajke, zato upamo, da jo bodo otroci z veseljem poslušali in zlahka dojeli, kar jim hoče povedati.
Zgodba je prav preprosta, zgovorna pa tudi dovolj, da ji bodo tudi prvošolčki zlahka sledili.
Osnutek predloga zakona o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Republiški sekretariat za prosveto in kul-	15 člen
Sznrivo2	L™66	V	Posebne zavode’ ki prejemajo otroke z ob-
o usnnsahliflnT,, " tek Podloga zakona močja vse republike, ustanovi skupščina SR o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem Slovenije
in duševnem razvoju. Dopolnilne predloge in
Posebne zavode lahko ustanovijo tudi druge družbeno-politične skupnosti in delovne organizacije pod pogoji, ki so določeni po tem zakonu.
Šoloobveznim otrokom, ki niso vključeni v posebne zavode, katere je ustanovila SR Slovenija, mora občina zagotoviti usposabljanje v posebnih osnovnih šolah.
c +Qyv,	•	...	. Posebni zavodi lahko ustanavljajo v so-
S tem zakonom se ureja usposabljanje glasju z ustanoviteljem oddelke zunaj svojega sedeža.
16. člen	>
Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše v sporazumu z republiškim se-Za otroke iz prejšnjega člena se štejejo: kretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
minimalne pogoje glede prostorov, opreme in drugih pripomočkov za usposabljanje, ki jih
pripombe zbira republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3/IV — do 20. septembra t. 1.
OSNUTEK PREDLOGA ZAKONA o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
1. člen
otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: otroci) od predšolske vzgoje do vključitve v delo.
2. člen
—	duševno prizadeti,
—	vedenjsko in osebnostno moteni,
— gluhi, naglušni in otroci z govorilnimi morajo izpolnjevati posebni zavodi.
motnjami in hibami,
—	slepi in slabovidni,
—	telesno prizadeti, dolgotrajno bolni in otroci na okrevanju.
3. člen
Usposabljanje otrok se organizira v po-
Posebni zavod sme pričeti z delom, ko republiški sekretar za prosveto in kulturo z odločbo ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena.
17. člen
Usposabljanje v posebnih zavodih se or-sebnih zavodih za usposabljanje (v nadalj- ganizira v oddelkih in drugih enotah tako, da njem besedilu: posebni zavodi) in z drugimi je omogočeno individualno delo z otroki, oblikami.	Republiški sekretar za prosveto in kulturo
Vključevanje otrok v posebne zavode, v soglasju z republiškim sekretarjem za zdrav-prešolanje, in odpust iz posebnih zavodov ure- stvo in socialno varstvo določi pedagoške normative o številu otrok v oddelkih in drugih enotah zavoda.
jajo posebni predpisi.
4. člen
Posebni zavodi zlasti:
skrbijo za vsestranski telesni in duševni
18. člen
Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni de-
razvoj otrok, blažijo in odpravljajo motnje iaYci v Polnih zavodih organizirajo in vo-
oziroma posledice teh motenj in zato orga-
dijo usposabljanje otrok 'in so odgovorni
nizirajo pedagoško, zdravstveno, socialno, psi- t0’, ,da Posebni zavodi dosegajo smotre uspo-hološko in druge, strokovne službe;	sabljanja.
— sodelujejo z delovnimi in drugimi orga- — Vzgojitelji za predšolske ustanove in. nizacijami ter organi pri uresničevanju pra- domove morajo imeti vsaj višjo izobrazbo vilnega odnosa družbenega okolja do otrok in ustrezne defektološke smeri, pri njihovem vključevanju v aktivno živ- — Učitelji za pouk na posebnih osnovnih
Ijenje;
šolah morajo imeti najmanj višjo izobrazbo
— sodelujejo s starši oziroma skrbniki pri iz ortopedagoške smeri.
pravilni negi in vzgoji otrok; v ta "namen
organizirajo z oblike sodelovanja.
5. člen
Posebni zavodi se ustanavljajo po vrstah motenj, navedenih v 2. členu tega zakona. .
Posebni zavod ima lahko v svojem sestavu predšolsko ustanovo, osnovno šolo, po-
— Učitelji za razredni pouk za gluhe, na-
njimi posvetovanja in druge glušne, slepe in slabovidne morajo imeti naj
manj višjo izobrazbo ustrezne defektološke smeri.
— Učitelji za razredni pouk v osnovnih šolah pri drugih posebnih zavodih morajo izpolnjevati pogoje za učitelje razrednega pouka v osnovni šoli in si pridobiti izobrazbo ustrez-
klicno šolo, delavnice za delovno usposablja- ne defektološke smeri, nje, dom in ustrezno terapevtsko enoto. Po- — Učitelji za predmetni pouk na osnovnih sebni zavod lahko obsega eno ali več od na- šolah P n posebnih zavodih morajo izpolnje-
vedenih organizacijskih enot.
vati pogoje za učitelje predmetnega pouka v
Organizacijske enote iz prejšnjega odstav- osnovni šoli in izobrazbo ustrezne defektolo-ka so lahko tudi v sestavu drugega ustreznega smeri, vzgojno-izobraževalnega, zdravstvenega ali socialnega zavoda.
6. člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače dolo-
— Učitelji v poklicnih šolah pri posebnih zavodih so lahko tisti, ki izpolnjujejo, pogoje za učitelje v poklicnih šolah in imajo izobrazbo defektološke smeri.
,	. ,	. .	_	Delavci, ki opravljajo druge strokovne
čeno, se smiselno uporabljajo predpisi o po- službe v posebnih zavodih, morajo imeti višjo
sameznih vrstah šol in drugih vzgojnoizobra-.......................
ževalnih zavodov tudi na ustrezno vrsto posebnih zavodov.
7. člen
ali visoko izobrazbo ustrezne stroke.
19. člen
Ravnatelj posebnega zavoda rriora izpolnjevati pogoje za učitelja, vzgojitelja ali drugega
Po tem zakonu se postopoma zagotavlja strokovnega delavca tega zavoda in imeti vsaj usposabljanje otrok, ki so dopolnili 3. leto 5 let prakse v svoji stroki.
starosti. Če to zahteva narava motnje, pa se usposabljanje zagotovi tudi mlajšim otrokom.
8. člen
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo izda na predlog zavoda za šolstvo SRS smernice za prilagoditev predmetnika in učnega načrta osnovne šole za posebne osnovne šole za duševno prizadete otroke (v
Ravnatelj posebne osnovne šole ali ftsnovne šole pri posebnem zavodu mora izpolnjevati pogoje za učitelje te šole in imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse pri usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
20. člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo
nadaljnjem besedilu: posebne osnovne šole) predpiše evidence in knjige, ki jih morajo
voditi posebni zavodi.
in za osnovne šole pri posebnih zavodih.
9. člen
Otrok preneha z obveznim šolanjem na posebni osnovni šoli v primeru, če se ugotovi.
21. člen
Prosvetno-pedagoško službo v posebnih zavodih, ki jih je ustanovila SR Slovenija,
da je sposoben za prestop na drugo šolo, ozi- opravlja zavod za šolstvo SRS, v drugih posebnih zavodih pa jo opravljajo zavodi za prosvetno-pedagoško službo v skladu s poseb-
roma, da je nesposoben za šolanje.
10. člen
Posebna osnovna šola je dolžna organizi-
nimi predpisi.
-Bf- ,	. „	.	Za organizacijo strokovnega nadzora nad
0tr0fo m_ma?° delom zdravstvene in socialne službe skrbi
zagotovljenega primernega varstva in vzgoje v družini.
11. člen
S poklicnim usposabljanjem si otroci pridobijo znanje, ki je potrebno za delovna mesta,- ustrezna njihovim sposobnostim in nagnjenjem.
Poklicno usposabljanje se organizira v:
za zdravstvo in so-
republiški sekretariat cialno varstvo.
22. člen
Strokovni delavci v posebnih zavodih morajo izpolniti s tem zakonom določene pogoje glede izobrazbe najpozneje v 5 letih od uveljavitve tega zakona. Če strokovni delavci v
poklicnih Šolah p« Posebnih savCihi	SovIS
porediti na druga ustrezna delovna mesta,
—	drugih šolah druge stopnje
—	s priučevanjem na delovnih mestih v
Sih delovnih orgamzacijah.	neha z dnem izročitve odločbe.
Poklicne'šole pn posebnih zavodih delajo Po predmetniku in učnem načrtu ustreznih	23. člen
Poklicnh šol s tem, da šolanje v teh šolah Posebni zavodi se financirajo v skladu s lahko traja dalj časa.	posebnimi predpisi.
12.	člen
Otroci, ki zaradi težje duševne in telesne Prizadetosti niso sposobni za šolanje, se v posebnih zavodih usposabljajo za delo.
Podrobnejše določbe o organizaciji in delu Posebnega zavoda iz 1. odstavka tega člena Predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo.
13.	člen
Domovi dajejo otrokom oskrbo, zdravstve-no nego, skrbijo za njihovo kulturno življenje ter sodelujejo s šolami pri vzgojno-izobraže-va!nem delu.
V domove se vključijo tisti otroci, ki mo-fajo zaradi socialnih razmer spremeniti okolje, oziroma za katere to terja organizacija Usposabljanja.
14.	člen
Odpravljanje Tn oblaževanje takih motenj v telesnem in duševnem razvoju, ki ne terjajo vključevanja v posebne zavode, opravljajo ^zgojne posvetovalnice, otroški dispanzerji, l°gopedske ambulante, ambulante za urjenje hiotorike in druge socialnozdravstvene ustanove.
24.	člen
Izvršilni predpisi na podlagi tega zakona morajo biti izdani najpozneje do pričetka šolskega leta 1967/68.
Predpisi, izdani na podlagi zakona o posebnem šolstvu, ostanejo v veljavi, dokler ne bodo na podlagi tega zakona izdani drugi predpisi.
25.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po dnevu objave v »Uradnem listu SRS«.
OBRAZLOŽITEV osnutka predloga zakona o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Posebno šolstvo v SR Sloveniji se je po sprejemu zakona o posebnem šolstvu (Ur. list LRS št. 34/60) tako po številu novo ustanovljenih posebnih zavodov kot tudi po vsebini usposabljanja motenih otrok znatno razvilo.
Posebni zavodi že preraščajo okvire vzgoj-no-izobraževalnih zavodv in postopoma prehajajo na kompleksno rehabilitacijo. Pedagoški oziroma defektološki službi se pridružujejo pri usposabljanju otrok tudi socialna,
zdravstvena, psiholška in druge službe. Zaradi teh vsebinskih sprememb je postal sedanji zakon o posebnem šolstvu preozek. Že leta 1964 je bil pripravljen osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem šolstvu, toda te spremembe in dopolnitve so bile samo terminološke, zato je bila komisija za usklajevanje republiških predpisov z ustavo mnenja, da ni potrebno sprejeti novega zakona. Vendar pa so delavci v posebnih zavodih že takrat predlagali republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, da naj priprava osnutek novega zakona, ki naj bi predvidel tudi velike vsebinske spremembe na področju usposabljanja prizadetih otrok.
Osnutek je sestavljen na podlagi proučevanja vsebinskih sprememb in razvoja usposabljanja prizadete mladine ter ustreznih določb splošnega zakona o šolstvu (Uradni list SFRJ, št. 4-48/64). Značilnosti osnutka so naslednje:
— Posebni zavodi ne opravljajo le vzgojno-izobraževalnega dela, marveč tudi habilitacijo oziroma rehabilitacijo (v besedilu osnutka: usposabljanje) prizadetega otroka. Temu ustreza tudi naslov osnutka.
— Osnutek predvideva klasifikacijo motenj in prizadetosti otrok, ki so v SR Sloveniji 'splošno v rabi (2. člen). Pripominjamo, da sedanji zakon o posebnem šolstvu take klasifikacije ne vsebuje. Pri pripravi osnutka sedanjega zakona se je bilo treba izogniti se-sifikaciji, ki jo določa pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list FLRJ, št. 27/60), ker je bila že takrat v Sloveniji praksa, da so se med prizadeto mladino šteli tudi vedenjsko in osebnostno moteni otroci. Novi splošni zakon o šolstvu je vključil tudi to mladino med prizadeto mladino in tako upošteval stališče slovenskih defektologov.
— Osnutek predvideva začetek usposabljanja takoj ko se ugotovi motnja oziroma hiba. Zato obvezuje družbo, da postopoma zagotovi usposabljanje prizadetih otrok že od 3. leta starosti dalje, v posebnih primerih pa tudi že prej, če to zahteva narava motnje oziroma hibe (7. člen).
— Naziv posebna osnovna šola se v osnutku uporablja samo za osnovno šolo za duševno prizadete otroke, za vse druge šole pa se uporablja izraz osnovna šola pri posebnem zavodu. Predmetnik in učni načrt za osnovne šole bo potrebno prilagoditi za posebne osnovne šole in za osnovne šole pri posebnih zavodih (8. člen).
— Osnutek predvideva intenzivnejše usposabljanje in pomoč staršem prizadetih otrok s tem, da naj posebni zavodi organizirajo celodnevno varstvo (10. člen).
— Osnutek ureja tudi poklicno usposabljanje, in sicer v najširši obliki od usposabljanja otrok samo za nekatere delovne operacije prek priučevanja na delovnih mestih za določene poklice do izobraževanja na srednjih šolah, zlasti poklicnih (11. člen).
— Glede ustanavljanja posebnih zavodov predvideva osnutek, da prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti SR Slovenija le za tiste posebne zavode, ki sprejemajo otroke s področja vse Slovenije. Občine naj bi px-e-vzele ustanoviteljske pravice in obveznosti do posebnih osnovnih šol (15. člen). Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do posebnih zavodov niso v celoti urejene, zlasti velja to za posebne zavode za vedenjsko in osebnostno motene otroke, ki bi jih morale po ukinitvi okrajev prevzeti občine.
— Za ustanovitev posebnih zavodov predvideva osnutek, da bo republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo predpisal minimalne pogoje glede opreme, prostorov in drugih pripomočkov za usposab-Ijanje, ki jih bodo morali izpolnjevati posebni zavodi (16. člen). S tem v zvezi bo imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo ugotovila, če so izpolnjeni pogoji za začetek dela posebnih zavodov.
— Novost v osnutku so tudi določbe o strokovnih delavcih. Predvidena je vrsta in stopnja izobrazbe strokovnih, zlasti pedagoških delavcev, ki je potrebna za usposabljanje otrok v posebnih zavodih (18. člen).
Republiški, sekretar za prosveto in kulturo naj bi po osnutku predloga zakona izdal dva izvršilna predpisa, s katerima bi podrobneje uredil nekatere strokovne zadeve v zvezi z usposabljanjem prizadete mladine. Ti izvršilni predpisi so:
— Smernice za prilagoditev predmetnika in učnega načrta za posebne osnovne šole (8. člen).
— Evidenca in knjige, ki jih morajo voditi posebni zavodi (20. člen).
Republiški sekretar za prosveto in kulturo naj bi v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo izdal dva izvršilna predpisa:
— Pogoji glede prostorov, opreme in drugih pripomočkov za usposabljanje, ki jih morajo izpolnjevati posebni zavodi (16. člen).
— Pedagoški normativi o številu otrok v oddelkih in drugih enotah posebnih zavodov (17. člen).	X
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo ^ naj bi po osnutku izdal podrobnejše določbe o organizaciji in delu posebnega zavoda za težje duševno ali fizično prizadete otroke (12. člen).
Osnutek predloga zakona o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo v sodelovanju s komisijo za posebno šolstvo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, zavodom za šolstvo SRS in Društvom defektologov Slovenije. Osnutek pošiljamo v širšo razpravo vsem posebnim zavodom — zainteresiranim organom in organizacijam.
Ljubljana, dne 29. julija 1966.
. . Namestnik republiškega sekretarja
Boris Lipužič 1. r.
■■■■■■■■■■■■■■■

Če še niste, takoj naročite
PRIROČNIK
Zli PROSVETNE DELAVCE
da ne boste ostali brez njega, kot so mnogi Lani, ker so ga prepozno naročili!
Prosimo, odrežite in Izpolnite naročilnico in pošljite jo v ovojnici m ali nalepljeno na dopisnici čimprej na naš naslov: CANKARJEVA J ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-II, p. p. 201/IV.
NAROČILNICA:
Podpisani(a): .......................................—........
stanujoC(a):	...................................................
poklic: ....................... zaposlen(a) ....................
naročam ................ izv. VniROCNIKA ZA PROSVETNE DE-
LAVCE za šol. leto 1966-67 po ceni 18 N-din za Izvod. Kupnino bom poravnal po prejemu računa.
PRIROČNIK (e) pošljite na naslov: ..............................
Datum:
Podpis, za pravne osebe tudi pečat


VEČ SKRBI DRUŽBENE MU IZOBRAŽEVANJU
S seminarja za učitelje družbenih znanj v poklicnih šolah ’
S seminarja za učitelje družbenih znanj v poklicnih šolah
V Ljubljani je bil od 22. do 27. avgusta seminar za učitelje družbenih znanj, ki sta ga pripravila Zavod za šolstvo SRS in Visoka šola za politične vede.
Udeležili so se ga učitelji družboslovnih predmetov iz skoraj vseh poklicnih šol Slovenije. Nekatere šole so poslale tudi po več učiteljev.
Organizatorji seminarja so si program zastavili tako, da bi učiteljem teh predmetov dali širše poglede na aktualna vprašanja in dogajanja doma in v svetu. Pri tem. so imeli srečno roko, posebno še pri izbiri predavateljev. Za udeležence je bil seminar precej naporen, saj so dnevno imeli po 9 ur predavanj. Večina predavateljev je imela po eno predavanje, ki je trajalo 3 ;šolske ure, nekaj predavateljev je imelo po več ur, eden pa celo 12. Gledanje in poslušanje enega predavatelja ves dan je kljub temu, da so udeleženci vajeni intelektualnega dela, hromilo pozornost in zaznavo prisotnih. Vendar: seminar je dobro uspel in si takih samo še želimo!
Vabilu organizatorja seminarja so se odzvali predavatlji Visoke šole za politične vede v Ljubljani in drugi politični delavci.
O družbeno ekonomskem in političnem pogledu v gospodarsko organizacijo je predaval Janez Škerjanc. Miran Goslar je govoril o odnosih in funkcijah v komuni. kot temelju samoupravnega sistema. O samoupravnih odnosih, socialnih konfliktih in psihološkem ozračju v delovnih organizacijah sta govorila Mitja Švab in Pavle Kogej. Stane Kranjc je predaval o nalogah političnih organizacij v samoupravnem sistemu, dr. Ernest Petrič pa o mednacionalnih odnosih v socialistični skupnosti.
Za učitelje so bila posebno zanimiva predavanja ing. Marka Bulca o IV. ' plenumu, Francke Strmoletove o finansiranju šolstva in Zdenka Rotarja o socialistični družbi, religiji in cerkvi.
O zunanjepolitičnih problemih sta govorila Vinko Terček in dr.
Vlado Benko. Zadnje in eno najboljših predavanj je imel dr. Karel Šiškovič, predavatelj našega rodu, ki živi v Italiji. Predaval je o marksizmu in problemih analize sodobnih družbenih gibanj.
Žal so organizatorji v program uvrstili eno samo predavanje o metodah poučevanja družboslovnih predmetov. Predavanje je imela Renata Mejak. Menim, da bi s tega področja bilo potrebno vsaj še eno predavanje. Vemo, da učitelji družboslovnih predmetov največ uporabljajo verbalno me-
todo — predavanje, čeprav so' znane še mnoge druge metode.' Računati je potrebno s tem, da| so učitelji teh predmetov tudi/ pravniki, ekonomisti in ljudje] drugih poklicev, ki nimajo potrebnega pedagoškega znanja.
V tem sestavku ni mogoče'j podrobno obravnavati vseh preda- : vanj. Splošna ocena, kakor jej to že prej napisano, je zelo dob-J ra. S tem, da je organizator za- j hteval od predavateljev da v na- i prej napišejo teze, te bodo v, ] kratkem tudi poslali vsem udele- ] žencem, so se ognili pogosti na-5 paki, da dva predavatelja govo-l rita o isti stvari.
Nekateri udeleženci seminar-; ja so si želeli več. podrobnih faz- -; lag in so pričakovali, da bodo na / seminarju dobiti taka znanja, ki j bi jih v nespremenjeni obliki 1 lahko posredovali učencem pok- ; ličnih šol. Zelja organizatorja pa ■ je bilo poglobiti družbenoeko-nomska in politična znanja učiteljem in jim posredovati marsikaj takega, kar ni v časnikih in j radio-televiziji. Menim, da je bila i tako odločitev pravilna.
Med seminarjem so pripravili tudi razstavo učbenikov s tega i področja. Koristna bi bila tudi: razstava vseh vrst ponazoril za te predmete. Vemo, da so izdelovalci učil že marsikaj izdelali za nazorni pouk teh predmetov. Žal pa je tega le malo v rabi.
Tudi udeleženci seminarja so aktivno sodelovali z mnogimi vprašanji in svojimi mnenji. Za razprave je bilo pičlo odmerjen čas, na nekaj vprašanj pa so dobili učitelji pomanjkljive odgovore.
Učitelji družboslovnih predmetov so Se pritoževali, da v svojih kolektivih nimajo dovolj podpore in razumevanja za pouk družbenih ved. Marsikje krčijo število ur. Na seminarju je bil sprejet sklep, da bodo o vseh takih primerih obvestili Zavod za šolstvo in sekretariat za prosveto in kulturo. Šolniki ozkih obzorij in konservativnih nazorov radi pozabljajo, da je ena prvih nalog našega vzgojnega smotra pripravljati in usposabljati mladi rod za naloge družbenega upravljanja. Našemu gospodarstvu je potreben kvalificirani "delavec, ki bo imel, poleg uporabnega strokovnega znanja, osnovna znanja iz ekonomike, pravnega sistema psihologije dela in potrebno politično obzorje. Ne smemo pozabiti, da so za podjetje in gospodarstvo kot celoto zelo pomembne progresivne in smotrne odločitve samoupravljavcev. Pri vzgoji in izobraževanju mladih proizvajalcev in upravljavcev je potrebno videti celovitega človeka.
M. Cetinski j
A
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja prosvetne delavce na naslednje knjige:
•	Roman Oberlintner, KAKO POMAGATI SLABŠEM UČENCEM
•	Dr. Vid Pečjak, POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE
•	Dr. Franc Strmčnik, ANALIZA ŠOLSKIH KAZNI
•	Dr. Janez Sagadin, POVEZOVANJE POUKA S PROIZVODNIM DELOM
•	Tjeplov, ORIS KIBERNETIKE O Dr. Mihajlo Rostohar, PSIHOLOGIJA
V septembru izideta:
•	Dr. Stanko Gogala, OBČA METODIKA
•	Gustav Šilih, DIDAKTIKA
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
18,80 N-din
13.00	N-din
22.00	N-din
24.00	N-din
26.00	N-din
15.00	N-din
Program TV v šoli v I. polletju 1966-67
Razpisi delovnih mest

Osnovna šola Negova, občina Gornja Radgona razpisuje prosto delovno mesto učitelja za matematiko in fizikor"
Pogoj: PRU za matematiko in fiziko ali U z večletno prakso na tem področju.
Stanovanje zagotovljeno.
ga1 telesa bra: ° DKŽI CLOVESKE' °snovna šola L°jze Hostnik-Jovo, Osnovna šola I. Slovenj Gradec 19. septembra: prostor	in giba-	Gabrovka, podiužnica	Dole pri	razpisuje	delovno mesto uči-
NJE	Litiji — 2 učitelja za	razredni	telja	za	biologijo in kemijo,
SOLOseptembra: OTKOKOVA 'POT v	pouk, samske sobe.	Prošnje	PRU	ali	P. Nastop službe s
3. oktobra: pokrajina	na zem-	pošljite osnovni šoli Lojze	1. X.	1966. Na voljo je samska
ljevidu in brez njega	Hostnik-Jovo, Gabrovka.	soba
^T0krS^^POZICIJA v Osnovna šola Kočevje - 2 učite- Osnovna šola Veliki Gaber, obči-
metodiko in šolsko delo za dobo enega leta, P. Stanovanja ni.
Gimnazija Ptuj — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P; 1 učitelj za fiziko in matematiko, P; 1 učitelj za telovadbo (moški), P.
Ija za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU.
kovni umetnosti
IJ. oktobra: NEVARNA POTA 21. oktobra: PO SLEDEH XIV. DIVIZIJE
!!' novembra:V^svetloba^ in va- °snovna šola Kočevje, podružni-lovanje	ca Poloni — 1 učitelj za raz-
7. novembra: OSMOZA	redni pouk U
2L novembra; r^EKTROEVERGE^ Osnovna šola Kočevje, podružni-SKI sistem SFRJ	ca Koprivnik — 1 učitelj za
28. novembra:	partizanske razredni pouk, U.
SOLE
5. decembra: fizikalne lastno- Osnovna šola Kočevje, podružni-
STl\PtdeNeembra: OD DREVESA DO ^ Trava - 1 učitelj za raz-papirja	redni pouk, U.
19. decembra: ob spomenikih Osnovna šola Kočevje, podružni- „	_ ,	,
ca Željne - 1 učitelj za raz- 0snovna sola Vavta vas, obema
NOB
26. decembra: VODIC PO ORKESTRU ZA MLADE LJUDI
9. januarja: ZUNANJA TRGOVINA — UVOZ IN IZVOZ
16. januarja:	USTAVNI SISTEM
SFRJ
Vsaka ura bo imela letos dodatek: uporaba mladinske periodike v šoli, navodilo za izdelavo kakega predmeta pri tehničnem pouku, kako zbiramo znamke, katere razglednice so lepe, rekreacijske vaje za učence itd. Oddaje bodo še vedno ob pon^<' ob 11.40 in ob četrtkih ob 16.10. Vsebina prvih dveh oddaj bo objavljena v radijski prilogi Dela 19. 9.
Se vedno bodo šole prejemale tekste in ankete. Uredništvo TV šolskih oddaj bo hvaležno za odgovore in mnenja.
na Trebnje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU;
1 učitelj za biologijo in kemijo,
P ali PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za nemščino, P ali PRU. Dodatek za delo na vasi, samska stanovanja Osnovna šola Veliki Gaber, podružnica Sela—Šumberk — 1 učitelj za razredni pouk, U. Stanovanje zagotovljeno, do- • ! datek 90 N din.
redni pouk, U.
Osnovna šola Janko Premrl-Voj-ko. Koper — 1 učitelj za matematiko in fiziko ali fiziko in tehnični pouk.' PRU ali P, samsko stanovanje. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
Učiteljišče in gimnazija Maribor, Gosposvetska 10 — 1 učitelj za metodiko glasbene vzgoje za dobo enega leta, P; 1 učitelj za metodiko in šolsko delo za dobo dveh let, P; 1 učitelj za
POMORSKA ŠOLA - PIRAN
razpisuje
na podlagi 110. čl. statuta P3 prosta delovna mesta:
—	1 učitelj za navtiko in matematiko, profesor;
—	1 učitelj za matematiko, profesor;
—	1 učitelj za splošne tehn. predmete, dipl. inž. strojništva ali profesor;
—	1 učitelj za elektrotehniko, dipl. inž. elektrotehnike;
—	1 učitelj za telesno vzgojo, profesor ali predmetni učitelj telesne vzgoje.
Sola ne more nuditi stanovanj. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe bomo sprejemali do 14 dni po objavi razpisa.
Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri
OSNOVNI ŠOLI SVEČINA
razpisuje
po 28. členu zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto za
- RAVNATELJA ŠOLE
Pogoj:
višja ali visoka izobrazba in 10 let prakse v prosvetni službi.
Družinsko stanovanje bo na razpolago jeseni. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu.
Novo mesto — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo in glasbo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni.
»Dspisfe za vsak dan«
Učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli predvideva tudi vaje v vsakdanjem poslovnem spisju — od navadnega pisma, voščila in čestitke preko poštnih obrazcev, objav in potrdil do preprostih uradnih dopisov. Da bi ta del pouka olajšali fako učiteljem kakor učencem, se ie Poljudnoznanstveni center Delavske univerze v Celju odločil, da izda primerni mali spisovnik. Priročnik, ki nosi naslov -D OPIS JE ZA VSAK DAN« obravnava in navaia vse vrste poslovnih spisov, ki jih novi učni načrt predvideva od 3. do 8. razreda osnovne šole.
Priročnik le sestavil ravnatelj administrativne šole v Celju Gustav Grobelnik. ki je podoben priročnik sestavil na pobudo reliakega aktiva učiteljev slovenskega jezika že pred leti. Takratni priročnik ie takoj o izidu pošel.
To in pa nov učni načrt ^ta izdajatelja vzpodbudila, da se je odločil za novo. popravljeno in razširjeno izdalo tega zelo* iskanega oriročnika. Prednaročila Delavska univerza v Celju že sprejema, ker ie priročnik že tik nped izidom. Cena priročnika v prednaročilu znaša 3,00 nove dinarje,	Dp
SLAVISTI, ABSOLVENTI 1960!
Slavisti, ki smo absolvirali leta 1960 na ljubljanski filozofski fakulteti, se bomo zbrali v soboto, 17. septembra ob 20. uri v Ljubljani v restavraciji Slavija (Prešernova soba). Pridite vsi!
Tatjana Hojan
Deleča skupnost OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK
razpisuje prosti delovni mesti
1 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO, PRU ali P;
1 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK, U
Samska stanovanja zagotovljena, osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Za v službo, za dom in za izlete vas lepo obleče
modna hiša

Osnovna šola Lenart v venskih goricah
SIo-
razpisuj e prosto delovno mesto
—	UČITELJA ZA BIOLOGI- S JO IN KEMIJO
Pogoj: predmetni učitelj ali | profesor.
■
■*oaaa«aaaaBaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiaaaaa
*
Razpisna komisija osnovne šole
■»Milan Majcen« Šentjanž na Dolenjskem
razpisuje dve prosti delovni mesti za
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Pogoji:
dokončano učiteljišče.
Na razpolago so samske sobe. Rok razpisa velja do zasedbe delovnega mesta.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
v šolskem letu 196G-G7
PROSVETNI 0EEAVEE
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije - Izide štiri-aajstnevuo med šolskim letom — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva i. telefon 313-722. Int. 363 - Naslov uprave:	Ljubljana. Nazorjeva l.
telefon 22-284	Poštni predal
155-VII — Letna naročnina za posameznike i.ono din no ND), za ■ le In ustanove 2.000 din (20 Nt)> — Številka tek. računa 503-8-16 — Tisk CZ P »Ljudska pravica*
LISTI IN RE¥IJE
CICIBAN — barvna revija za najmlajše. 10 številk s pestro vsebino in bogatimi barvnimi podobami bo v veselje otroku in učitelju.
Celoletna naročnina: 8N-din Posamezna št.: 0,80 N-din
PIONIR — barvna revija za mladino je odlično dopolnilo šolskemu pouku na osemletkah. Pestro vsebino dopolnjujejo številne barvne fotografije, ilustracije in slike.
Celoletna naročn.: 9.00 N-din Posamezna št:	1,00 N-din
PIONIRSKI LIST — tednik za otroke od 8. do 14. leta bo izhajal vsak četrtek. Za letošnje leto je pripravljenih 8 slikanic, ki jih rišejo slovenski slikarji in mnogo zanimivih novih rubrik.
Celoletna naroč.: 14.40 N-din Posamezna št.:	0,40 N-din
Z
MLADINA — tednik za mlade od 14. leta naprej bo izhajal v dosedanjem obsegu — 16 strani po 0,50 N-din. Uredništvo je skušalo do kraja uresničiti zamisel o časniku, ki ustreza težnjam sodobne mladine.
KNJIŽNE ZBIRKI v šolskem letu 1986/67
Čebelica — zbirka bogato ilustriranih pravljic z vsega sveta izhaja že 15. leto in je v njej izšlo že nad 100 številk. Učencu 1. razreda pomaga premagovati začetne težave pri branju, učencem 2. in 3. razreda pa so knjižice obvezno šolsko čtivo.
•	GOBE. Viktor Petkovšek. Risbe Vladimir. Pirnat.
•	NAJDIHOJCA. Pran Levstik. Risbe France Mihelič.
•	KDO JE NAPRAVIL VID-KU SRAJČICO. Fran Levstik. Ilustrirala Roža Piščanec.
•	CREP, NA TLEH JE LONČEK. Oton Zupančič. Ilustrirala Marlenka Stupica.
•	CICIBAN BERE 1967. Izbral in uredil Cvetko Zagorski. Ilustrirala Marička Koren.
•	JANKO IN METKA. France Bevk. Ilustrirala Roža Piščanec.
•	PIKA POKA. Ljudske pesmi. Zbrala in ilustrirala Marija Vogelnik.
•	LEPO VEDENJE. France Bevk. Ilustriral Aco Mavec.
•	GOSJA PASTIRICA. Brata Grimm. Ilustrirala Nada Lu-kežič.
Cena zbirki za naročnike:
broš.	13,50 N-din
vez.	31,50 N-din
SINJI GALEB — je med učenci višjih razredov osemletke že dobro znana in priljubljena zbirka. Prinaša domača in tuja dela za mladino v knjigah, ki so lepe in poceni.
•	POPOTOVANJE NASE JELICE. Josip Vandot. Ilustriral Ive Šubic.
•	DOMAČA NALOGA. Ivan Kušan. Prevedla Ma*a Tiran. Ilustriral Ive Šubic.
•	TURNIR. Mirko Mahnič. Ilu-
•	strirala Melita Vovk-Stih.
•	VOHLJAČI. Branka Jurca. Ilustriral Božo Kos.
•	DEKLICA IZ LOUISIANE. Ernst Gbriich. Prevedel Branko Žužek. Ilustriral Aco Mavec.
•	MLADOST. Tratnik. Ilustriral Nikolaj Omersa.
•	NA SENČNI STRANI MESTA. Ivan Zorman. Ilustriral Aleksander Horvat.
•	ŠTUDENT NAJ BO. Franc S. Finžgar. Ilustrirala Melita Vovk-Stih.
Cena zbirki za naročnike:
broš. 24.00 N-din vez.	52,00	N-din
MOJA KNJIŽNICA je zbirka, ki obsega vsa dela, ki so obvezno šolsko branje na osemletki. Za vsak razred je izšlo po 8 knjig. V vsaki knjigi je oris pisatelja in njegovega dela. Cena zbirkam za 3., 4., 5. in 6. razred je po 26 N-din, za broširane knjige in 56 N-din za vezane. Cena zbirkam za
7.	in 8. razred j4 po 34 N-din za broširane in 62 N-din za vezane knjige. Cena posameznim knjigam je višja.
ZBIRKA KONDOR zajema obvezno šolsko branje, namenjeno učencem 7. in 8. razreda osemletk, vseh razredov gimnazije, strokovnih in njim sorodnih šol. Program zbirke je dragoceno dopolnilo šolskim knjigam.
•	JULIJ CEZAR. William Shakespeare. Prevedel O. Zupančič. Uredil Vladimir Kralj.
•	SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVED. Izbral in uredil Franček Bohanec.
•	TOLMINCI. Ivan Pregelj. Uredil Bogo Pregelj.
•	podobe Življenja. Franc S. Finžgar. Uredil. J. Toporišič.
•	PESMI. HERMAN IN DOROTEJA. J. W. Goethe. Uredil Dušan Ludvik.
•	PESMI. Josip Murn. Uredil Dušan Pirjevec.
•	HLAPEC JERNEJ. Ivan Cankar. Uredil Boris Merhar.
•	NOVELE. A. P. Cehov. Prevedla Janko Moder in Josip Vidmar. Uredila Darja Krambergerjeva.
Cena zbirki za naročnike:
broš. 32,00 N-din vez.	56,00	N-din
Sporočamo bralcem in naročnikom, da so nekatera dela iz tako imenovane izredne serije Kondorja, ki je bila predvidena za leto 1965, prešla v redne zbirke Kondorja. Izredna serija zbirke Kondor bo tako sedaj obsegala 12 knjig, ki bodo v septembru izšle vse naenkrat,
KONDOR — izredna serija
•	MARTIN KAČUR. Ivan Cankar. Uredil Ignac Kamenik.
•	APOLOGIJA — KRITON Platon. Uredil Kajetan Gantar.
•	UPORNIK. Slovenska ekspresionistična enodejanka. Izbral in uredil Franc Zadravec.
•	PESNIKOVO SRCE. Igo Gruden. Uredil Igor Gedrih.
•	BAKONJA FRA BRNE. Si-. mo Matavulj. Prevedel Severin Šali. Uredil Zvone Škandali.
•	JAMA IN DRUGI SPISI. Ivan Goran Kovačič. Prevedli Tone Pavček, Rado Rupar in Ciril Stani. Uredil Emil Štampar.
•	GOSPODA GLEMBAJEVI. Miroslav Krleža. Ur. Bratko Kreft.
. POT SKOZI NOC. Sloven- ' ska ekspresionistična poezija. Uredil Franc Zadravec.
•	TRI DRAME. Henrik Ibsen.
Prevedel Janko Moder. Uredil Pavle Vozlič.
•	TRI DRAME. Branko Kreft. Uredil Dušan Moravec.
•	PROZA STAREGA EGIPTA. Prevedel Mirko Avsenak. Uredil Franček Bohanec.
•	TEŽKA URA. Partizanske igre. Uredil Ferdo Fišer.
Cena zbirki za naročnike;
broš.	48,00 N-din
vez.	84,00 N-din
SIVI KONDOR je zbirka najboljših del iz domače in tuje literature. Ker je poceni, je dostopna najširšemu krogu bralcev. Njen širok program bo posebno dobrodošel dijakom za govorne vaje ter za seminarske naloge. Cena je določena za posamezne knjige.
•	SAKUNTALA. Kalidasa. Prevedla in uredila Vlasta Pacheiner.
•	O UMETNOSTI. Pogovori s kiparjem Augustom Rodinom, zapisal Paul Gsell. Prevedel in uredil Vladimir Koch.
•	VLADAR. N. Machiavelli. Prevedel Niko Košir.
•	V KRVI. Fran Govekar. Uredil Franček Bohanec.
•	MAKEDONSKE PESMI. Zbral in uredil H. Polenako-vič. Prevedel Veno Taufer.
•	IZBRANO DELO HRISTA BOTEVA. Dvojezična izdaja.
•	VOJNA Z JUGURTO. Salu-stius Crispus. Prevedel in uredil Jože Šmit.
GLOBUS je urejena zbirka potopisov. Obsega vrsto monografij, dnevnikov in življenjepisov slavnih raziskovalcev In drugih popotnikov. Knjige predstavljajo bralcem tuje dežele ne samo s pisano besedo, temveč tudi s številnimi črno belimi in barvnimi prilogami.
•	JAMAJKA. Miha Likar.
•	OD NILA DO KARTAGINE. Miran Ogrin.
•	POLETJE NA PORTUGALSKEM. Roman Vlach. Prevedel Božidar Borko.
•	STRUPENI PEKEL. Ph Faw-cett. Prevedla F. Rode.
Cena zbirki za naročnike:
kart. 84.00 N-din
ZBIRKA ZLATA PTICA obsega najlepše pravljice najrazličnejših dežel in narodov.
•	ARMENSKE PRAVLJICE. Ovenes Tumanjan. Prevedel Cvetko Zagorski. Ilustrirala Cita Potokar.
•	SNEGULJČICA IN DRUGE PRAVLJICE. Brata Grimm. Ilustrirala Lidija Osterc.
» SLOVENSKE BASNI. Zbral Alojzij Bolhar. Ilustriral Andrej Ajdič.
® SRBSKE PRIPOVEDKE. Cena zbirki za naročnike:
kart. 62,00 N-din
Sporočamo, da so izšle UKRAJINSKE PRAVLJICE. Naročniki jih bodo prejeli za preteklo šolsko leto.
Založba Mladinska knjiga si pridržuje pravico, da vrstni red knjig izpremeni, če bo to nujno potrebno.
Vse knjige in zbirke lahko naročite pri poverjenikih na šolah, pri zastopnikih, v vseh knjigarnah ali direktno pri prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Titova 3, Ljubljana.
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
Trgovsko podjetje J^clctchstll
s tekstilom na debelo in drobno LJUBLJANA, MASARYK0VA 17
• VABI POTROŠNIKE.
DA OBIŠČEJO NJENE POSLOVALNICE V LJUBLJANI
OBVESTILO ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA
Ker zaloga dosedanjega učbenika »»Matematika za 5. in 6. razred osnovne šole« ne bi zadostovala za letošnje šolsko leto, je založba v dogovoru s sekretariatom za prosveto in kulturo SRS pripravila ponatis tistega dela navedenega učbenika, ki zajema snov 5. razreda osn. šole. Ko bo pošla stara zaloga, bo že na razpolago poseben učbenik »»Računstvo in geometrija za 5. razred osnovne šole.«
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA