A\i I I
Ptuj, torek, 13. aprila 2010
letnik LXIII • št. 29 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po naših občinah Središče ob Dravi
• Sokolana je bila skoraj pretesna
O Stran 4
Zdravstvo Slovenija • Zadnje terminale ugasnejo 23. aprila
Z> Stran 4
Izobraževanje Ptuj • Pica in hamburgersta žal zakon
Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Milko Djurovski ni več trener Laboda Drave!
O Stran 13
Kolesarstvo • Bajt slavil prvo zmago v karieri
Z> Stran 13
Boks • Dejan Zavec ubranil naslov svetovnega prvaka
Šampionski pas ostaja v Sloveniji
Dejan Zavec je v petek v ljubljanski hali Tivoli izpolnil pričakovanja navijačev, svojega moštva in ne nazadnje sebe ter zanesljivo ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF.
Tekmecu, Argentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu, ni ponudil praktično nobene možnosti za zmago. »V Slovenijo sem prišel po šampionski pas, a sem uvidel, da sem naletel na pravega šampi-ona. Mislim, da nisem razočaral in da so lahko gledalci uživali v dvoboju,« je po tekmi povedal Martinez, njegovo mnenje pa so delili številni boksarski veljaki, ki so o svetovnemu prvaku velterske kategorije verzije IBF govorili z izbranimi besedami. »V dolgih letih spremljanja boksa po vseh celinah sveta sem videl že veliko dobrih borcev, veliko svetovnih prvakov in veliko dobrih dvobojev. Vaš Dejan Zavec po vseh kriterijih spada med največje, med pet največjih boksarjev velterske kategorije,« sta z zelo podobnimi besedami povedala Jean Marcel Nartz in Santos Nicolini. Prvi je eden vodilnih nemških organizatorjev dvobojev, drugi pa Marti-nezov karizmatični menedžer, ki je imel v svoji »oskrbi« že kar nekaj svetovnih prvakov različnih kategorij.
011,12 in 13
Foto: Črtomir Goznik
Miro Cerar • »V
življenju je pomembno, kaj znaš ...«
O Stran 15
Podravje • Zveza združenj rejcev prašičev opozarjal Ptuj • Območna gasilska zveza
Stanje je kritično
Trenutne razmere v prašičereji so izjemno slabe, rejci so v kritični finančni situaciji, proizvodnja je popolnoma nerentabilna, proizvajajo s 30-odsto-tno izgubo. Prodaja stoji.
»
«
»Rejci sicer še vztrajamo, vendar če se težave ne bodo hitro rešile, bo padec proizvodnje prašičjega mesa še večji,«
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
	4itele*&
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 22.
	
je na petkovem občnem zboru ZZRP Slovenije povedal novoizvoljeni predsednik Slavko Černel.
Po besedah Černela so spremembe potrebne povsod: »Vsi vedo, da je praktično celotno slovensko kmetijstvo v težavah, tudi živinoreja, vendar najtežje čase preživljamo prav rejci prašičev v zadnjem času. Prašičereje je druga najmoč-
nejša panoga, a se ji ne daje dovolj pozornosti. Pred leti smo si sicer izpogajali minimalni dodatek za rejo, gre za t. i. pomoč de minimis, ampak višina teh sredstev je bila takrat zelo nizka. V tem programu pomoči je še vedno finančna rezerva in v zvezi si že ves čas prizadevamo, da bi se sredstva izplačala v celoti. Sicer to ne pomeni rešitve prašičerej ske situacije, bi bila pa vsaj začasna pomoč in 'gašenje požara' v tem trenutku!«
Prav tako, če ne še bolj, pa je kritično tudi pri rejcih plemenskih svinj, ki množično opuščajo reje: »Stalež plemenskih rej je izredno padel, mislim, da smo država z največjim upadom reje plemenskih čred v Evropi.«
Z> Stran 3
Smo največja vojska v državi!
Na petkovi skupščini Območne gasilske zveze Ptuj, ki vključuje 24 gasilskih društev iz petih občin, so poudarili, da so gasilci največja vojska v državi; čeprav so skoraj v vseh gasilskih enotah ustrezno strokovno usposobljeni in opremljeni, pa se morajo prilagajati tudi novim oblikam požarov in predvsem drugih nesreč.
Kot je udeležencem in gostom skupščine povedal Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, so po lanskem občnem zboru, ki se je preimenoval v skupščino, vse organe zveze preoblikovali v skladu z novim statutom. Ukinili so predsedstvo in poveljstvo prejšnje zveze ter imenovali nov upravni odbor, štab operative in izvršilni odbor ter posamezne komisije zveze, v vseh teh organih pa so ostali vsi člani, izvoljeni na prejšnjih volitvah. Poleg izvedbe raznih izobraževalnih tečajev so organizirali in se udeleževali številnih gasilskih tekmovanj.
Posebej pa so ponosni na odlično uvrstitev ekipe članov B iz PGD Hajdoše na gasilski olimpijadi v češki Ostravi, saj so v svoji kategoriji dosegli 4. rezultat tekmovanja.
O Stran 9
Foto: SM
Foto: OM
Slovenija • Ob dnevu občin in srečanju županov
O slovenskih občinah, regionalni politiki in novem sistemskem zakonu
Na dvodnevnem srečanju občin in županov na Otočcu konec minulega tedna je bil govor tudi o novem sistemskem zakonu o skladnem regionalnem razvoju ter o razvojnih vprašanjih slovenskih občin. Med vidnejšimi razpravljavci sta bila predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in minister Henrik Gjerkeš.
se postavlja vprašanje, ali vse slovenske občine izpolnjujejo pogoje za pridobitev tega statusa. Pri tem pa je potrebno opozoriti tudi na občine, ki imajo le dobrih 300 prebivalcev, kot jih ima občina Hodoš, medtem ko jih ima največja mestna občina skoraj 270.000, je pojasnil. Po eni strani gre za ogromne razlike, tako Šoltes, po drugi strani pa država ne razlikuje med velikimi in majhnimi občinami, kar pomeni, da za vse veljajo enaka pravila. Ob vsem občine niso enako kadrovsko in finančno usposobljene za izzive, ki jim jih nalaga zakonodaja, je poudaril
Težava je po mnenju Šoltesa tudi v tem, da država občini že vnaprej razporedi več kot 80 odstotkov proračuna, hkrati pa so občinski proračuni pri oceni bodočih prihodkov in odhodkov pogosto nerealni. Ti se bodo morali prestrukturirati, saj bodo
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Šoltes, slovenske občine zaznamujejo razdrobljenost, različni dohodki in kadrovska usposobljenost, nekatere ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev občinskega statusa, za vse pa veljajo enaka pravila.
Šoltes: Država občini vnaprej razporedi 80 % proračuna
Po njegovih besedah je zaradi razdrobljenosti za 210 slovenskih občin več izzivov kot pa možnosti za njihovo izpolnjevanje. Razlika med njimi se kaže tudi v sredstvih, saj ima najbogatejša slovenska občina za približno 288 milijonov evrov dohodkov, Kobilje kot najrevnejša pa jih ima za 500.000 evrov. Ob podatku, da proračun Ljubljane znaša 573 proračunov občine Kobilje,
Uvodnik
Obubožala tudi zdravstvena blagajna
V petek so prišle v javnost tudi uradne informacije, da zadnje projekcije ZZZS nakazujejo, da bi brez dodatnih ukrepov zavod letošnje leto lahko zaključil z okoli 100 milijoni evrov primanjkljaja. Zato so predvideni dodatni varčevalni ukrepi, ki pa bi znali udariti tako zavarovance kot tudi zaposlene v zdravstvu. Krizo je povzročila deloma recesija, deloma pa previsok dvig plač, zato direktor ZZZS Samo Fakin napoveduje, da bo potrebno odpreti vprašanje plač.
Dodatno varčevanje v skladu s finančnim načrtom ZZZS za letošnje leto bo bolnišnicam že odneslo 33 milijonov evrov sredstev. Novi minister Dorijan Ma-rušič naj bi se ta teden z direktorji bolnic pogovoril o nadaljnjih ukrepih. To naj bi v praksi pomenilo znižanje ležalne dobe in manjši sprejem v bolnišnice. Obljubljajo nam, da naj bi se bolniki zdravili hitreje, več na ambulantni in manj na hospitalni način.
Samo Fakin pravi, da bodo zagovarjali politiko, po kateri bo tisto zdravstveno osebje, ki bolje dela, tudi bolje plačano. Iskali bodo prihranke na področju zdravil in delovali na promociji zdravja s preventivnimi programi Dora, Zora in Svit, ki posredno povečujejo zdravje ljudi in zmanjšujejo stroške. Med načrtovanimi ukrepi pa je tudi racionalizacija dežurstev, ki bi jo lahko dosegli s spreminjanjem kolektivne pogodbe.
Če ti ukrepi, ki zahtevajo sodelovanje vseh vpletenih, ne bodo izpeljani, se bo zavod moral že julija zadolžiti. Brez dodatnih ukrepov pa menda zdravstveni blagajni do leta 2013 grozi že skoraj 250-milijonski tekoči primanjkljaj. Povečuje se tudi porast izdatkov za nadomestila, kar je posledica gospodarske krize.
Po obubožani pokojninski blagajni je sedaj prazna še zdravstvena. Če smo se še pred kakim tednom šalili, da bomo zaradi podaljšane delovne dobe šli z delovnega mesta naravnost v grob in ne v pokoj, lahko tokrat dodamo še to: in glejte, da boste zdravi in fit, kajti v časih, ki se napovedujejo, ne bo preveč modro zboleti.
Viki Ivanuša
Foto: svrl.gov
Minister Henrik Gjerkeš napoveduje sprejem novega sistemskega zakona o skladnem regionalnem sistemu: „Z zakonom želimo vzporedno ali pa brez pokrajin uvesti mehanizme, ki bodo med regijami in znotraj njih zviševali in ne ustvarjali konkurenčnost."
nekateri dosedanji dohodki, kot so promet z nepremičninami in razne koncesijske dajatve, več ali manj presahnili ali se zmanjšali, je nadaljeval Šoltes. Občine bodo morale poiskati dodatne vire financiranja, saj so dolžne zagotavljati tudi določene socialne transferje, kar pomeni, da bodo morali bodoči župani krepko razmisliti, kako bodo oblikovali stabilne proračune, ob tem, da se računsko sodišče zavzema za tako imenovane k ciljem usmerjene proračune, je podčrtal.
Šoltes je opozoril tudi na bližajoče se občinske volitve, pri katerih je po njegovem v minulih letih prihajalo do kršitve tozadevne zakonodaje in do nepravilnosti pri njihovem financiranju. Volilna kampanja se lahko začne le 30 dni pred volitvami, njihov predčasni začetek pa enako kot vsak neprijavljeni strošek kampanje, med katere sodijo tudi darila, nagrade in odložena vplačila, pomeni kršitev volilne zakonodaje, je povzel Šoltes.
Gjerkeš: Nerazvita območja morajo sama najti svoje vire
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš pa je danes predstavil izhodišča novega sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju, kot je dejal, pa bo ta območjem, ki zaostajajo, ponudil večje pravice in hkrati večjo odgovornost. Opozoril je, da bodo morali na razvojno zaostalih območjih najprej sami zaznati lastne vire, ko bodo ugotovili, da so ti premajhni, pa se bo, ker v Sloveniji še ni pokrajin, začelo usklajevanje z državo oziroma njihovo službo, je pojasnil.
Minister za lokalno samoupra-
vo je sicer poudaril, da izkušnje s sedanjim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kažejo, da ta ne deluje optimalno, kar se je posebej izkazalo v času finančne in gospodarske krize, ko se razlike med regijami ne zmanjšujejo, ampak se nasprotno povečujejo. V regijah z visoko brezposelnostjo je ta v času krize še narasla, zaradi teh znakov pa so v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pristopili k oblikovanju sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju, pri katerem se ne poslužujejo interventnih zakonov, kot so ga morali zaradi socialnega ključa uporabiti v Pomurju, je opozoril. Z zakonom želijo vzporedno ali pa brez pokrajin uvesti mehanizme, ki bodo med regijami in znotraj njih zviševali in ne, kot je poudaril, ustvarjali konkurenčnost. Razvoj mora doseči bolj uravnoteženo raven kot je sedanja, kar bo pripomoglo k vsesplošnemu dvigu blaginje v Sloveniji, je dejal.
Bogovič: Država prepočasna pri zagotavljanju denarja občinam
V okviru razprave je bila or-
ganizirana tudi okrogla miza o financiranju razvojnih in infra-strukturnih projektov v občinah v času krize in po njej, njeni razpravljavci pa so se strinjali, da bi v času krize slovenske občine potrebovale več denarja, kakovostnih naložb, boljšo prometno povezavo in večjo pozornost države. Okrogle mize so se udeležili strokovnjak vladne službe za lokalno samoupravo Franci Žohar, Srečko Devjak z ljubljanske pravne fakultete, ljubljanska podžupanja Jadranka Dakic in novomeški župan Alojzij Muhič. Vsi so poudarili, da v času krize občinam pride prav vsak denar, posebej evropska sredstva, ki pa jih večina občin ne črpa v mejah možnosti.
Kot je med razpravo opozoril župan občine Krško in poslanec SLS Franc Bogovič, je zaradi nizkih cen sedaj pravi čas za naložbe in odpravo razvojnih zaostankov po občinah, na občinski ravni pa v Sloveniji manjka več projektov razvojne infrastrukture in učinkovite rabe energije.
Občine terjajo policentričen razvoj, država je pri zagotavljanju denarja prepočasna, državni uradniki pa imajo glede prednostnih nalog in ustanovitve pokrajin različna mnenja, je še dejal Bogovič.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Dva javna razpisa za podjetnike
Javna agencija republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije je objavila javni razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov svetovalnih storitev zunanjih svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanih projektov podjetja.
Upravičeni stroški svetovalnih storitev pri pripravi in izvajanju projekta podjetja morajo nastati na podlagi poslovnega sodelovanja podjetja s fizičnimi ali pravnimi osebami kot so raziskovalne agencije, raziskovalci, laboratoriji, kontrolni ali certi-fikacijski organi, patentni zastopniki ali zastopniki za modele in znamke. Upoštevajo se le tisti upravičeni stroški, ki bodo nastali v roku največ devetdeset (90) dni od dneva oddaje vloge na ta javni razpis, DDV pa ni upravičen strošek. Rok prijave na razpis bo odprt do porabe sredstev oz. do vključno 30. 9. letos, zadnji rok za oddajo zahtevka za izplačilo je do vključno 12.11.2010. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago, znaša 800.000 evrov. EUR, razpisna dokumentacija pa je na vo-
ljo na spletnem naslovu www.japti. si ali na sedežu JAPTI, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana.
Drugi javni razpis pa je namenjen razdelitvi sredstev za izvajanje nalog subjektov inovativnega okolja 2010 - 2011. Dodeli se lahko do 95 % upravičenih stroškov, izvajalec razpisa pa bo izbral subjekte za izvajanje nalog v okviru 3 sklopov aktivnosti: univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki. Namen javnega razpisa je zagotoviti podporo za razvoj inovativnega okolja, ki bo s svojimi aktivnostmi prispevalo k nastajanju in razvijanju inovativnih podjetniških pobud ter novih inovativnih (tehnoloških) podjetij, ki so sposobna ustvarjati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ciljne skupine izvajalca javnega razpisa so:mladi (študentje), potencialni podjetniki, inovativna mikro, majhna in srednje velika podjetja in inovativna tehnološka podjetja, za katere je značilna visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih. Rok prijave se izteče 16. aprila 2010 opoldne, skupna okvirna višina sredstev za obe leti pa je 2 milijona evrov; za vsako leto po en milijon. Razpisna dokumentacija je dostopna na naslovu www.
japti.si (sta)
Preprečitev potopa zdravstvene blagajne bo boleča za vse
Zadnje projekcije ZZZS nakazujejo, da bi brez dodatnih ukrepov zavod letošnje leto lahko zaključil z okoli 100 milijoni evrov primanjkljaja, česar ne bi mogli pokriti iz rezerv. Zato bodo potrebni še dodatni varčevalni ukrepi, ki pa bodo boleli vse v Sloveniji, je opozorila namestnica predsednice upravnega odbora ZZZS Lučka Bohm.
S posegom v zakonodajo bo med drugim treba razširiti osnove za pobiranje prispevkov, pravi Fakin in dodaja, da je bilo prispevkov za zdravstveno varstvo manj, kot so načrtovali. Da preprečijo, da se ta scenarij uresniči, bo treba sprejeti več ukrepov. Fakin je izpostavil iskanje rezerv znotraj zdravstvenih zavodov; z aneksom ena k splošnemu dogovoru bodo »nabrali« 24 milijonov evrov. »Veliko bo treba storiti na področju hitrejšega zdravljenja bolnikov, tako da jih bomo več zdravili na ambulantni in manj na hospital-
ni način,« pravi Fakin, ki napoveduje, da bodo zagovarjali »politiko«, po kateri bo tisto zdravstveno osebje, ki bolje dela, tudi bolje plačano. Še naprej bodo iskali prihranke na področju zdravil in delovali na promociji zdravja. V kolikor ti ukrepi, ki zahtevajo angažiranje vseh partnerjev, ne bodo izpeljani, zdravstveni blagajni do leta 2013 grozi že skoraj 250-milijonski tekoči primanjkljaj, pravi Fakin. Direktor področja za finance in računovodstvo na zavodu Janko Štok je opozoril, da bo zavod brez dodatnih ukrepov že julija moral v zadolževanje, razmere pa se bodo le še slabšale. Po njegovih besedah so se močno povečali odhodki zavoda za bolniška nadomestila; do konca leta naj bi bili kar za 16 milijonov evrov višji od planiranih, je navedel. Bohmova je sicer poudarila, da bodo nazadnje varčevali na pravicah. Fakin je ob tem pojasnil, da vsaj v letošnjem letu pravic zavarovancev ne bo treba krčiti. »Krizo je povzročila deloma recesija, deloma pa previsok dvig plač. Na zavodu smo ocenjevali, da je maksimalno povečanje plač, ki ga zmoremo, 150 milijonov evrov, danes pa jih izplačujemo že preko 200 milijonov evrov več,« je dejal Fakin. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Z občnega zbora Zveze združenj rejcev prašičev (ZZRP)
Stanje je kritično
»Trenutne razmere v prašičereji so izjemno slabe, rejci so v kritični finančni situaciji, proizvodnja je popolnoma nerentabilna, proizvajamo s 30-odstotno izgubo. Prodaja stoji. Rejci sicer še vztrajamo, vendar če se težave ne bodo hitro rešile, bo padec proizvodnje prašičjega mesa še večji,« je na petkovem občnem zboru ZZRP Slovenije povedal novoizvoljeni predsednik Slavko Černel.
Za novega predsednika Zveze združenj rejcev prašičev je bil izvoljen Slavko Černel iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Po besedah Černela so spremembe potrebne povsod: »Vsi vedo, da je praktično celotno slovensko kmetijstvo v težavah, tudi živinoreja, vendar najtežje čase preživljamo prav rejci prašičev v zadnjem času. Prašičereje je druga najmočnejša panoga, a se ji ne daje dovolj pozornosti. Pred leti smo si sicer izpogajali minimalni dodatek za rejo, gre za t. i. pomoč de minimis, ampak višina teh sredstev je bila takrat zelo nizka. V tem programu pomoči je še vedno finančna rezerva in v zvezi si že ves čas prizadevamo, da bi se sredstva izplačala v celoti. Sicer to ne pomeni rešitve pra-šičerejske situacije, bi bila pa vsaj začasna pomoč in 'gašenje požara' v tem trenutku!«
Prav tako, če ne še bolj, pa je kritično tudi pri rejcih plemenskih svinj, ki množično opuščajo reje: »Stalež plemenskih rej je izredno padel, mislim, da smo država z največjim upadom reje plemenskih čred v Evropi. Vse več pa je uvoza prašičev iz vseh držav Evrope, s čimer smo si domov pripeljali tudi vse težave. Pri tem mislim predvsem na virusne bolezni, katerih zdravljenje pri nas ni sofinancirano, v drugih država pa je. To je tudi ena izmed nalog, ki si jih je zadala Zveza. Res je, da te bolezni ne vplivajo na zdravje ljudi, povzročajo pa velike težave v rejah, zlasti v razplodu in velikosti legel. Padec staleža je zaradi tega še toliko večji. Dodatni razlog, da število glav v reji, tudi na velikih kmetijah, ne raste, je v tem,
da ni denarja za naložbe, zato životarijo, čeprav imajo izpolnjene druge pogoje za povečanje reje,« je še povedal Slavko Černel, ob tem pa ni izpustil niti težav prašičerej-cev ob hrvaški meji. Slednji so se namreč nedolgo nazaj srečevali s pojavom prašičje kuge, ki je imela izvor v sosednji državi, razširila pa se je tudi v slovenske obmejne reje: »Hrvaška je svojim rejcem zaradi izpada dohodka izplačala določeno odškodnino, naši kmetje pa niso dobili nobenih nadomestil, čeprav so bili omejeni v prodaji mesa ipd. Kljub temu da je bil tudi pri nas sprejet zakon za izplačilo nadomestil zaradi škode, ni bilo oškodovanim kmetom izplačano (še) nič.« Tako Černel kot veliko rejcev, članov zveze, je sicer mnenja, da bi današnja situacija za prašičerejce lahko bila vsaj nekoliko boljša, če bi znali bolje lobirati pri kmetijskem ministrstvu oz. ministru.
Letos popoln zastoj odkupa domačega
V.V,
prašičjega mesa
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič, sicer tudi strokovnjak za prašičerejo, pa je povedal: »Trenutna situacija je za prašičerejce res nezavidljiva, nevzdržna. Očitno je prašičjega mesa iz uvoza v slovenskih hladilnicah dovolj, saj se domačega mesa zadnje čase sploh ne odkupuje. Da je kriza pri odkupu tja do februarja, je sicer stalnica, vendar se je odkup mesa vsa prejšnja leta
povečal vedno po februarju, letos pa vse stoji, rejci morajo na prijavljen odkup čakati tudi po več tednov, kar jim seveda povzroča velike stroške. Cene mesa pa so nizke, saj se gibljejo že pod 1,1 evra na kilogram. Ministrstvo je sprejelo dodatni ukrep pomoči za pridelovalce mleka, za prašičerejce pa nič, so popolnoma prepuščeni trgu. V ozadju je sicer organizacijski problem med rejci in predelovalno industrijo, vendar če bo takšno stanje še trajalo, slovenske prašičereje praktično ne bo več, oziroma bo na minimumu. Predelovalna branža z lastniki pač praviloma deluje izključno po načelu čim večjega dobička, pri tem pa ni pomembno, od kod dobijo oz. kupujejo svinjsko meso. Potrebno bi bilo vzpostaviti partnerski odnos s slovenskimi rejci, čemur sedaj gotovo nismo priča. Zavedati se vseeno moramo, da naša struktura kmetij ni primerljiva z velikimi kmetijami severnih evropskih držav in temu primerno bi se morali
izvesti določeni ukrepi pomoči domačim rejcem.«
Nosilci slovenske mesno-predelovalne industrije na takšna razmišljanja odgovarjajo, da je uvoženo prašičje meso ne samo cenejše, ampak praviloma tudi kvalitetnejše od domačega, zlasti pri odkupu svinjskih polovic. Pribožič tega sicer ne komentira, pravi pa, da je uvoženo meso največkrat že konfekcionirano, da se ne kupujejo svinjski trupi. Ob tem pa opozarja še na eno težavo, kjer so očitno odpovedale tudi pristojne inšpekcijske službe: »Gre za označevanje sledljivosti mesa oz. surovine izdelka, ki je sicer uzakonjeno, v praksi pa ni vedno tako, prihaja do zlorab. Kupec, ki na polici kupuje, naj točno ve, od kod prihaja surovina. Rejci sami opozarjajo, da ni doslednosti pri označevanju sledljivosti.«
Sicer pa Pribožič še meni, da bi za izboljšanje situacije v prašičereji lahko zelo veliko ali celo največ naredile zadruge, ki bi morale svoj odkup usmeriti izključno v slovensko prašičje meso, ne da se tudi same ukvarjajo z uvozom oz. odkupom iz tujine in preprodajo na domačem trgu.
Dodatno pa so si za nastali položaj krivi tudi sami praši-čerejci, ki, namesto da bi se povezali in enotno nastopili na trgu, si medsebojno nagajajo in konkurenčno nastopajo drug proti drugemu:
»Takšni spori in trenja ne koristijo nikomur, vendar je to le ena plat zadeve. V prvi vrsti je treba urediti primeren tržni instrument za rejce, organizacijo oz. podjetje, ki se bo ukvarjalo s prodajo in trženjem slovenskega prašičjega mesa, kar bi sicer lahko delale tudi zadruge.«
SM
Foto: SM
Prašičereja v Sloveniji je že precej časa v hudi krizi, reja se drastično zmanjšuje, letos pa je zastal še odkup domačega prašičjega mesa, saj naj bi bile hladilnice še polne uvoženega mesa.
Od tod in tam
Otočec • MO Ptuj druga najboljša občina v komuniciranju
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu strokovnega posveta Dnevi občin in srečanje županov, ki je 8. aprila potekal na Otočcu, so podelili tudi nagrade Q-občina 2010, ki jih podjetje Planet GV podeljuje občinam z najodličnejšim komuniciranjem. Med mestnimi občinami je zmagala Občina Maribor, Mo Ptuj je bila druga, med manjšimi občinami pa sta priznanje prejeli občini Cirkulane in Videm. Kot je povedal direktor Občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar (na fotografiji s priznanjem), si v MO Ptuj zelo prizadevajo za izboljšanje kakovosti svojih storitev pri delu in komuniciranju z občani in zainteresirano javnostjo. V prepričanju, da so v svojih prizadevanjih uspešni in da je odličnost v komuniciranju ter celovit pristop v praksi njihova konkurenčna prednost, so se na razpis tudi prijavili. K prijavi na razpis pa jih je dodatno spodbudila tudi najnovejša anketa o zadovoljstvu strank z njihovimi storitvami.
MG
Ljubljana • Slovenska orača na svetovnem prvenstvu
i

í&Sí*;

Letošnje 57. svetovno prvenstvo v oranju bo potekalo 17. in 18. aprila v Novi Zelandiji. Orača Igor Pate in Štefan Cigut, ki bosta kot lanskoletna državna prvaka zastopala Slovenijo, sta skupaj s svojo ekipo že odpotovala. Tekmovanje v oranju bo na južnem otoku Nove Zelandije, v kraju Methven. Naše orače že čakajo njihovi plugi v Novi Zelandiji, kamor so jih že pred časom poslali, traktorje pa so si zagotovili na kraju tekmovanja. Igor Pate z Dolenjske bo tekmoval v kategoriji obračalnih plugov, Štefan Cigut s Pomurja pa v kategoriji dvo-brazdnihplugov krajnikov. Poleg tekmovalcev so v slovenski ekipi še Marjan Kardinar, član WPO (Svetovne organizacije v oranju), vodja ekipe Alojz Avšič, sodnik Rajko Črv in rezervni sodnik Jožef Zver. Ekipi se je pridružilo še dvanajst spremljevalcev, ki bodo bodrili naša tekmovalca. Na svetovno prvenstvo je prijavljenih 27 držav (tri manj kot v Sloveniji lansko leto), med njimi tudi Hrvaška, ki bo leta 2012 organizator tekmovanja.
SM
Rogoznica • Investicije v cestno infrastrukturo
Foto: Črtomir Goznik
Na svetu četrtne skupnosti Rogoznica so med drugim govorili o investicijah v cestno infrastrukturo. V
tem trenutku je osrednja pozornost posvečena projektoma rekonstrukcije Slovenskogoriške ceste in ceste skozi Podvince, za kateri bi morali čimprej pridobiti zemljišča, da bi se izgradnja lahko pričela. Na obeh cestnih odsekih bi se dela lahko pričela letos, če bodo uspešni pri pridobivanju še manjkajočih zemljišč. V ČS Rogoznica pa dodatno napetost povzroča projekt nadgradnje regijskega odlagališča CERO Gajke. S peticijo krajani Podvincev in tudi širše nasprotujejo temu projektu, pri tem pa imajo tudi podporo prebivalcev bližnjih naselij.
MG
Foto: SM
Središče ob Dravi • Praznovanje občinskega praznika
Sokolana je bila skoraj pretesna
V Središču ob Dravi je minuli konec tedna potekal vrhunec prireditev ob praznovanju 56. občinskega praznika. Na svečani proslavi je bila Sokolana polna do zadnjega sedeža, saj so podelili letošnja priznanja, v kulturnem programu pa so nastopile članice dekliškega pevskega zbora Jua in Godalni kvartet Feguš, za glasbeni okvir prireditve pa je poskrbela godba na pihala.
V soboto popoldan sta občini Središče ob Dravi in Mislinja na svečani seji slovesno podpisali listino o pobratenju, ki obeta še plo-dnejše sodelovanje obeh občin na področju gospodarstva, kulture, izobraževanja, turizma, športa. Listino sta podpisala župan Jurij Borko in Boštjan Pavlič, podžupan občine Mislinja. Sodelovanje med občinama se je začelo s sodelovanjem obeh turističnih društev in je kmalu preraslo društvene okvirje. Tako so Mislinjčani Središča-ne leta 2007 povabili na praznovanje svojega občinskega praznika, Mislinjčani pa se redno udeležujejo martino-vanja v Središču. Sedaj pa je dobro sodelovanje tudi uradno zapečateno. Podžupan Pavlič je povedal, da gre za dve malo različni kulturi, oboji pa so zelo odprti in prijazni. Nekaj idej za sodelovanje se je že porodilo, odprte pa so še številne priložnosti.
Odločitev za lastno občino pravilna
Za tem so se predvsem članice Turističnega društva Središče ob Dravi angažirale pri odprtju razstave rož v vaškem domu na Grabah.
Foto: Viki Ivanuša
Listino o pobratenju sta podpisala podžupan Mislinje Boštjan Pavlič in središki župan Jurij Borko.
V lepo obnovljenem domu so pripravile razstavo cvetja iz različnih materialov - iz papirja, ličja, nogavic, prtičkov - ali nakvačkane-ga cvetja. Vsem izdelkom je bilo skupno tudi to, da so narejeni ročno in so bili zares prelepi, pri nekaterih so umetnine dosegale skoraj mojstrstvo same narave. Izdelki so izvabili številne pohvale obiskovalcev. Kot je povedala članica društva Vesna Žerjav, so razstavljala društva, institucije in posamezniki, ki sodelujejo s turističnim društvom. Ogledali smo si lahko vse za gostijo, šopek za nevesto, pletenico, »cimere« (šopke) za ženina
in nevesto, v zlati barvi pa tudi za zlatoporočence. Nekaj je bilo tudi velikonočnih in spomladanskih motivov, na ogled pa so bili tudi lični izdelki iz ličkanja.
Na sami proslavi je kot slavnostni govornik zbrane nagovoril župan Jurij Borko. Pohvalil je društva in posameznike, ki skozi številne prireditve potrjujejo pripadnost prazniku. Preletel je prehojeno štiriletno pot mlade občine, ki je zaključena s številnimi projekti, ki so nastali s skupnimi močmi in so plod kompromisnih rešitev. V tem času je bilo vloženih okrog 5,3 milijona evrov investicijskih sredstev, kar po
Foto: Viki Ivanuša
Župan Jurij Borko (z leve) z nagrajenci - Antonija Ivana Prosnik, Jožica Šavora, Alojz Sok, Marinka Kolarič Lašič, Franc Majoško in predstavnik občine Gornji Mihaljevec
mnenju župana jasno kaže, da je bila izbira za samostojno občino pravilna in dolgoročna rešitev. Izpostavil je le nekaj pridobitev: obnovljeno šolo in vrtec, obnovljenih ali na novo zgrajenih okrog osem kilometrov cest, 1500 metrov pločnika z razsvetljavo, dva kilometra novo zgrajenega vodovoda, ureditev trga v Središču in ulic, ki vodijo na trg, popolna obnova, zamenjava streh ali opreme
Slovenija • Postopna ukinitev potrjevanja zdravstvenih kartic
Zadnje terminale ugasnejo 23. aprila
Na območju mariborske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje so 6. aprila izvajalci zdravstvenih storitev pričeli postopoma prehajati na neposredno (on-line) pridobivanje podatkov zdravstvenega zavarovanja iz informacijskih sistemov ZZZS in treh prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic.
Zato potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja na samopostrežnih terminalih v večini več ni potrebno, razen za obisk zdravstvenih izvajalcev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki ga bodo v sistem neposrednega pridobivanja podatkov vključili julija letos.
V celoti bo sistem neposrednega pridobivanja podatkov na območju mariborske enote uveden do 23. aprila. Po odklopu bodo terminale prodali, ker jih je mogoče uporabi tudi za druge namene.
Četudi kartice zdravstvenega zavarovanja ne bo potrebno več potrjevati, jo je potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Kmalu več ne bo treba potrjevati kartic, na območju mariborske enote ZZZS bodo zadnji terminali ugasnili 23. aprila.
imeti vedno s seboj, ko obiščemo izvajalca zdravstvenih storitev, ker z njo medicinska sestra, zdravnik ali farmacevt dostopajo do podatkov, ki jih hranijo zdravstvene zavarovalnice. Zavarovane osebe morajo po novem stalno skrbeti za urejeno obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Še posebej morajo biti na to pozorne osebe, ki se vključujejo v zavarovanje kot družinski člani, šolajoča se mladina, osebe, ki se upokojujejo, osebe, ki se v zavarovanje vključujejo preko občine, osebe, ki so se prijavile kot brezposelne osebe na Zavodu za zaposlovanje. Menjava kartice zdravstvenega zavarovanja zaradi uvedbe sistema neposrednega pridobivanja podatkov ni potrebna.
Na samopostrežnem terminalu je bilo doslej mogoče naročiti tudi listino za tujino. Poslej bo mogoče ti dve listini naročiti na naslovu www.zzzs.
si ali z mobilnim telefonom s poslanim kratkim sporočilom, ki naj pri naročilu evropske kartice vsebuje ključno besedo EUKZZ ter ZZZS-številko osebe, za konvencijsko potrdilo pa je ključna beseda BIH ter ZŽZS-številka osebe. Obe listini se pridobita v štirih dneh od oddaje naročila. Naročanje listin za tujino z mobilnim telefonom je mogoče iz vseh domačih mobilnih omrežij, vsako sporočilo se plača po veljavnem ceniku mobilnega operaterja.
Do julija, ko bodo v novi sistem vključili tudi UKC Ljubljana, bodo zavarovane osebe pred obiskom tega izvajalca svojo kartico lahko potrdile na samopostrežnem terminalu ptujskega zdravstvenega doma in v Splošni bolnišnici Ptuj. Do konca julijabo nacelotnem območju Slovenije delovalo še 27 samopostrežnih terminalov.
MG
na petih občinskih dvoranah in domovih, ureditev pokopališča, projekt spremembe občinskega prostorskega načrta, gradnja širokopasovnega omrežja za 1500 gospodinjstev v dveh naseljih in še veliko drugih.
Zlato priznanje Antoniji Prosnik
Obiskovalci pa so seveda najbolj nestrpno čakali podelitev priznanj. Folklorni par FS Obrež Marinka Kola-rič Lašič in Franc Majoško sta prejela priznanje za delo na področju kulture. Posebno priznanje je prejel Alojz Sok za svoj prispevek pri osamosvojitvi občine. Občina Gornji Mihaljevec je prejela posebno priznanje za prispevek svojih krajanov, ki so ob koncu II. svetovne vojni v svoje domove nesebično sprejeli družine iz središke občine, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove. Jožica Šavora je prejela bronasto plaketo za uspešno delo na
področju gasilstva. Najvišje, zlato priznanje občine Središče ob Dravi je prejela Antonija Ivana Prosnik, ki se je pred 65 leti z Gorenjske preselila v Središče ob Dravi, kjer sta z možem skupaj odprla pekarno. V tej dejavnosti sta vztrajala v časih, ki malemu gospodarstvu niso bili naklonjeni. Po moževi smrti je gospa Antonija nadaljevala delo v pekarni in celo opravila mojstrski izpit, da bi uspela družinsko tradicijo ohraniti naprej. Kljub svojim 80 letom se še vedno aktivno vključuje v vodenje te dejavnosti in s svojim izostrenim občutkom za kakovost izdelkov bdi nad proizvodi iz svoje pekarne. Aktivna pa je tudi v Združenju borcev za vrednote NOB.
Ton je celotni prireditvi dajal strumen zvok domače godbe na pihala. V osrednjem kulturnem programu je nastopila dekliška vokalna skupina Jua, za posladek pa še Godalni kvartet Feguš.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na razstavi rož si je bilo mogoče ogledati najrazličnejše cvetje, najbolj pa so se v dogajanje vživele predstavnice iz Nedelišča, ki so se celo oblekle v oblekico iz ličkanja.
Spodnje Podravje • Cepljenje psov proti steklini
Vaše ljubljenčke cepijo tudi v ambulantah
V teh dneh na območju Spodnjega Podravja v glavnem že zaključujejo cepljenje psov proti steklini po razporedih, ki so bili objavljeni v posameznih občinah, sicer pa cepljenje nadaljujejo tudi v posameznih veterinarskih ambulantah.
Kot so pojasnili v veterinarski ambulanti Petovio
na Ormoški cesti 40 v Ptuju, kjer je nastala objavljena fotografija, velja v letošnjem letu za cepljenje proti steklini na območju Slovenije enotna cena 34,89 evrov. V ta znesek je zajeta vakcina proti steklini, tablete proti notranjim zaje-davcem, registracija v centralnem registru psov, elektronski čip za tiste pse, ki ga še nimajo, ter evropski potni list za živali ali modra knjižica, v ceno cepljenja pa je zajet tudi odvoz kadavra poginjenih psov.
V Veterinarski bolnici Ptuj, kjer skrbijo za cepljenje psov na območju mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Juršinci, Dornava, Markovci, Hajdina in Zavrč, opravljajo cepljenje za vse, ki se s svojimi
Ce lastnik psa ne zagotovi predpisane označitve živali, oziroma rednega cepljenja proti steklini, se kaznuje z denarno kaznijo od 125 do 1250 evrov. Če pes nima vseh potrebnih dokumentov, ne izpolnjuje pogojev za gibanje po Sloveniji ali za vstop v našo državo in izstop iz nje. Po državah članicah Evropske unije se lahko pes giblje prosto le, če je pravilno označen z mikročipom, če ima ustrezen EU-potni list za živali (modro knjižico) in je vpisan v centralni register psov CRPsi. Ob vsakem nakupu ali prodaji psa mora njegov lastnik predložiti ustrezen potni list za hišne živali!
psi niso mogli udeležiti cepljenja po objavljanem razporedu, tudi v Veterinarski bolnici Ptuj, in sicer vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.
V Veterinarski ambulanti KRI&ZA v Cirkovcah opravljajo cepljenje na območju občin Kidričevo, Videm pri Ptuju ter Podlehnik. Če ste
zamudili cepljenje na terenu po razporedu, lahko psa cepite tudi v njihovi ambulanti od ponedeljka do petka od 7. do 9. ure ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15. do 19. ure.
V Veterinarsko ambulanto Vernik v Moškanjcih
lahko psa pripeljete, če ste zamudili cepljenje po razporedu
Foto: M. Ozmec
Veterinarka Mojca Bandur Križanec (desno) med cepljenjem psa v veterinarski ambulanti Petovio na Ormoški cesti v Ptuju
na terenu, od ponedeljka do petka od 8. so 11. ure , vsako sredo od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 10. ure.
V	Veterinarski ambulanti ŽAK v Trnovski vasi lahko cepljenje opravite od ponedeljka do petka od 7.30 do 9. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.
V	Veterinarsko ambulanto ŽAK v Slovenski Bistrici
lahko psa pripeljete na cepljenje od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od
8.	do 11. ure.
V	Veterinarski postaji Ormož lahko psa cepite od ponedeljka do petka od 7.30 do 11. ure ter popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do
9.	ure, lahko pa se dogovorite tudi za cepljenje psa na domu.
-OM
Ptuj • Ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij
Koncepta razstave ni potrebno spreminjati
Priprave na 21. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju od 21. do 24. maja, so v polnem teku. Do takrat morajo ocenjevalne komisije, ki imajo polne roke dela že od 2. marca letos, oceniti skupaj 1190 izdelkov.
8. aprila so v prostorih KGZ na Ptuju ocenjevali žganja. Vseh vzorcev je bilo 130, 13-člansko ocenjevalno komisijo pa je vodil prof. dr. Janez Hribar, prodekan za znanstvenoraziskovalno delo z Biotehniške fakultete, ki je bil v teh dneh v središču pozornosti kot eden od potencialnih kandidatov za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kandidaturo je zavrnil, ker je ocenil, da v tem trenutku na tem resorju ne vidi strokovnjaka, temveč nekoga, ki ni obremenjen z vsem, kar se dogaja v slovenskem kmetijstvu in v državi nasploh. Slovensko kmetijstvo
potrebuje novo strategijo, na polovici mandata, ko so proračuni že sprejeti, ni nobenega manevrskega prostora za kakršnekoli spremembe. Potrebno je začeti na novo in delati na dolgi rok. Takrat, ko je sam imel ministrske ambicije, ga kot kandidata niso prepoznali, zdaj pa teh ambicij nima, je povedal za Štajerski tednik.
Z razstavo Dobrote slovenskih kmetij je dr. Janez Hribar povezan od vsega začetka, rad prihaja na Ptuj. Ocenjevanje dobrot je prispevalo k temu, da se je kakovost vzorcev in izdelkov bistveno povečala, saj nima samo strogo ocenjeval-
Foto: Črtomir Goznik
Prof. dr. Janez Hribar, predsednik ocenjevalne komisije razstave Dobrote slovenskih kmetij
nega naboja, temveč predvsem tehnološko-razvojni. Pripombe iz ocenjevalnih zapisnikov posameznih vzorcev so bile kažipot posameznim kmetijam, da so še izboljšali kakovost. Takšne načine ocenjevanja izdelkov pozna tudi tujina. »Še vedno pa šepamo pri trženju dobrot, ni tržne politike niti znanja, pri tem smo še vedno amaterji,« pravi Hribar. Kmetje so zato prisiljeni, da se vsak znajde po svoje in večkrat ne prav uspešno. Ker nekega izdelka ne proda pravi čas, mu staranje samo škodi.
Koncept razstave je dober in ga ni potrebno spreminjati,
vsako leto pa je potrebno kakšno zadevo izpostaviti v strokovnem delu razstave, nameniti neko večjo pozornost določenim izdelkom, da se izpostavijo neke dodatne vrednote. Pri vsakem izdelku pa je tako, da iz slabe surovine ni mogoče narediti dobrega izdelka. Tako je tudi pri žganjih, pove Hribar. Vse se začne pri surovini, največkrat pa ljudje zmotno mislijo, da če ni za drugo, pa bo dobro za žganje. Odlična surovina ob ustrezni tehnologiji in znanju da odličen izdelek, to je potrebno imeti v mislih pri vseh izdelkih. Letos so ocenili 130 vzorcev žganja, kar je
nekoliko manj kot v prejšnjih letih, odpadli so vsi tisti, ki so leta in leta v ocenjevanje nosili slabe vzorce. Pri destilatih se ocenjujejo štirje parametri: čistost, cvetica, okus kot celota in harmoničnost. Ocenjevanje destilatov je eno težjih, saj je potrebno biti skoncentriran, alkohol je visoke koncentracije, en vzorec destilata je približno tako kot štirje vzorci vina, kar ni enostavno.
Do konca aprila bodo ocenili še olja, mesne izdelke, sadjev-ce in vina, maja pa še mlečne izdelke in tik pred odprtjem razstave še najmočnejšo skupino, izdelke iz žit.
MG
Dobrava • Predstavitev kmetijske mehanizacije
Novi ukrepi zahtevajo novo mehanizacijo
Strojni krožek Ormož je minuli teden na Dobravi, na kmetiji predsednika Mirka Kosija, organiziral predstavitev kmetijske mehanizacije. Predstavili so več zanimivih priključkov, ki so namenjeni varovanju okolja in prilagajanju novim zahtevam v kmetijstvu.
Zbranim članom so predstavniki treh podjetij predstavili nekatere novosti in zanimivosti s področja kmetijske mehanizacije. Predstavili so specialne krožne brane podjetja Evers iz Nizozemske, ki so nepogrešljive pri pripravi tal na ozele-nitvenih površinah. Njihova prednost je ta, da na pomlad ni potrebno ozelenitve orati, temveč jo z manj prehodi in z manj stroški zmešamo z zemljo. Z uporabo teh bran ostane čim več organske mase na površini. Za setev naj bi bila dovolj že
dva prehoda. Priključek, ki je bil lani predstavljen na sejmu v Hannovru, prodajajo za okrog 11.000 evrov.
Predstavili so tudi italijanske sejalnice podjetja Mater Macc. Z njimi se lahko sejejo tako vrtnine kot tudi vsa druga semena, enostavno se zamenjajo plošče. Sejalnica je zelo natančna in dovršena. Primerna je tudi za težje pogoje setve, direktno ali mulč setev. Dobro se je izkazala v kombinaciji z že omenjeno specialno krožno brano. Kmetje so jo pohvalili predvsem za-
Foto: Viki Ivanuša
Zanimanje med člani je bilo precejšnje.
radi prihranka energije in časa.
Predstavili so tudi česalo Einbock, ki bo kmalu obvezno, če gre resno jemati obvezni ukrep v žitih, veljal naj bi od 2013. Takrat naj bi namreč na pomlad namesto kemičnega zatiranja plevelov le-te obvezno uničili mehansko z uporabo česala, ki v idealnih pogojih obljublja 80-odstotno uspešnost pri zatiranju plevela. Obenem rahlja zemljo, poveča tudi zračnost, omogoči dostop dušika, preprečuje se zaskorjenost tal in izboljša vodna kapaciteta
tal. Delovanje česala pospešuje tudi razraščanje rastlin, zato lahko z uporabo ob pravem času pospešimo razraščanje. Za uspešno se je uporaba česala izkazala pri žitih, koruzi, pesi, oljni ogrščici, krompirju, zelenjavi, grahu, soji, travi in pri drevesnicah. Brez česala si težko predstavljamo tudi obdelavo travnatih površin. Sicer pa ne gre za novo pogruntavščino, ampak le za ponovno odkrito novo varianto nekdanjih bran, s katerimi so naši predniki v preteklosti obdelovali zemljo. Ker so kmetje v primežu okoljevar-stvenih zapovedi in ker morajo upoštevati ekonomičnost, se bodo v prihodnje najbrž posluževali podobnih naprav.
V strojnem krožku pa že naja-vljajo tečaj Varno delo z motorno žago, ki ga bodo realizirali preko gozdarske šole v Postojni in zavoda za gozdove.
Viki Ivanuša
Markovci • Zares predlaga spremembe volilnega sistema
Svetnike naj bi volili po proporcionalnem sistemu
Poslanec državnega zbora Tadej Slapnik in predsednik občinske organizacije stranke Zares Markovci Matjaž Veršič sta v četrtek, 8. aprila, na novinarski konferenci predstavila predlog sprememb volilnega sistema za volitve članic in članov v občinskem svetu Občine Markovci.
I IUYCJ
politika
Foto: M. Ozmec
Predlog spremembe volilnega sistema v občini Markovci sta predstavila predsednik občinskega odbora stranke Zares Matjaž Veršič (levo) in poslanec državnega zbora Tadej Slapnik.
Kot je na novinarski konferenci v prostorih gasilskega doma v Sobetincih pojasnil Matjaž Veršič, predsednik občinske organizacije stranke Zares občine Markovci, so v stranki pripravili predlog odloka, ki predlaga, da bi občinski svet sestavljalo 13 svetnic oziroma svetnikov, ki bi se volili po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasom. Ob tem, ko je predstavil problematiko volitev v občinski svet, je Veršič povedal: »Ustanovitvena zakonodaja za občino Markov-ci je za prve volitve v občinski svet na podlagi Zakona o lokalnih volitvah zahtevala 15 svetnikov, ki so bili voljeni po proporcionalnem sistemu. Pred lokalnimi volitvami leta 2002 je tedanji občinski svet sprejel spremembo statuta občine Markovci in odloka za lokalne volitve, v katerem so sprejeli prehod na 11 svetnikov v občinskem svetu in posledično prehod v večinski volilni sistem z devetimi volilnimi enotami, ki niso enakomerno razporejene.«
Zaradi omenjenih slabosti večinskega volilnega sistema je Matjaž Veršič menil, da je nastopil čas, da v občini Markovci uvedejo proporcionalni volilni sistem s 13 svetniki in eno vo-
lilno enoto, ki pokriva celotno občino Markovci. Čeprav velja 116. člen zakona o lokalni samoupravi samo za določanje števila članov prvih občinskih svetov ob ustanovitvi občin, pa vendar daje usmeritve, po katerih so se občine od leta 1994 naprej večinoma ravnale pri morebitnih popravkih števila članov občinskih svetov. Prilagajale so namreč število članov občinskih svetov aktualnim demografskim podatkom, v občini Markovci pa je prišlo do neupoštevanja teh usmeritev. Z zmanjšanjem števila članov občinskega sveta s 15 na 11 članov je občina Markovci postala največja občina z ve-
činskim volilnim sistemom. Po podatkih iz leta 2007 ima 4000 prebivalcev. Kar 27 občin ima manj prebivalcev kot občina Markovci, pa imajo proporcionalni sistem. V teh občinah se v povprečju izvoli en svetnik na 260 prebivalcev. V občini Markovci pa se en svetnik izvoli na 364 prebivalcev.
Veršič je še dodal, da se o problematiki pogovarja tudi z občinskim svetnikom Milanom Gabrovcem, ki je podobnega mnenja, da je potrebno ta problem rešiti. »Predlog spremembe odloka, ki smo ga pripravili, bo vložil v obravnavo na občinski svet Občine Markovci,« je zaključil Veršič.
Prizadevanja občinskega odbora Zares - nova politika Markovci je podprl Tadej Sla-pnik in ob tem poudaril, da je v pristojnosti sveta Občine Markovci, da samostojno odloča o predlogu sprememb volilnega sistema. Zakonsko nejasnost bi sicer lahko odpravili s spremembo Zakona o lokalni samoupravi tako, da bi se 116. člen dopolnil z novim odstavkom, v katerem bi zapisali, da lahko občine spreminjajo število članov občinskega sveta samo v primeru spremembe demografije oziroma števila prebivalcev. V zakon bi bilo potrebno zapisati, kako je število občinskih svetnikov odvisno od števila prebivalcev v občini, ter jasneje zapisati pravila določevanja volilnih enot v občinah, da bi bile le-te primerljivo velike in bi zagotavljale enakopravno zastopanost v občinskem svetu vsem prebivalcem občine. A Tadej Slapnik je prepričan, da še ni čas za spremembe zakona o lokalni samoupravi, saj je potrebno najprej opraviti argumentirano razpravo o predlogu na občinskem svetu in sprejeti odločitev, ki bo odraz volje in pričakovanj občank in občanov občine Markovci.
-OM
Ptuj • Odzvenela prva Večerna pesem 2010
Lepo, a premalo pogumno
V petek je v ptujski Gimnaziji potekal prvi del 36. območne revije pevskih zborov in malih pevskih skupin, imenovane Večerna pesem 2010. Dogodek je strokovno spremljal mag. Ivan Vrbančič, ki je med zbori pogrešal več novosti.
Na prvem delu prireditve, ki jo je organizirala ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj, je nastopilo šest skupin - trije moški zbori, in sicer iz Grajene, Rogoznice in Taluma Kidričevo, in trije mešani: Osti Jarej ter zbora Društva upokojencev
Ivana Rudolfa Breg in sv. Viktorina Ptuj.
Nastope je strokovno spremljal mag. Ivan Vrbančič, ki je z zborovstvom povezan že skoraj 60 let. Prireditev je sicer ocenil kot lepo, pustila pa mu je tudi mešane vtise: »Zaključek, recimo, je bil zelo lep. Morda niso vsi zbori enako kvalitetno peli, se pa pač trudijo po najboljših
močeh, kar je bilo na reviji tudi prikazano.«
Pravila so velevala, da vsak zbor zapoje slovensko ljudsko pesem, umetno slovenskega skladatelja in eno po lastni izbiri. »Vsi se tega niso držali in seveda je potem toliko manj možnosti za uvrstitev na regijsko srečanje ali tekmovanje,« je pojasnil selektor.
Foto: PA
Revija se je končala s pesmijo Ne ouri, ne sejaj... v izvedbi Mešanega pevskega zbora sv. Viktorina.
Kdo bo šel dalje, je sicer odvisno predvsem od kakovosti. »Pomembni sta kakovost izvedbe in predstavljenega programa. Moram reči, da se zborovodje še vedno držijo predvsem starih pesmi, sicer preizkušenih, ampak povsod na revijah močno pogrešam malo več ambicije in poguma pri poseganju po novejši literaturi. Ta se lahko namreč prav tako lepo poje kot te stare pesmi,« je prepričan sogovornik, ki bo sedaj podal oceno, na podlagi katere se bodo kasneje sprejele odločitve o uvrstitvi na regijsko revijo.
»Za vse zbore napišem oceno oziroma strokovno spremljavo in potem se tisti, ki so pokazali več in dosegli boljši rezultat, uvrstijo dalje. V glavnem je to selekcija za naprej. Se pa vse skupine na regijsko revijo niti ne prijavijo. Razlogi so različni, odvisni od okolja, v katerem delujejo, njihovih trenutnih problemov in tako naprej,« je zaključil Vrbančič.
Zaključila pa se še ni v celoti ta pevska območna revija, saj ji bosta v petek, 16. aprila, ob 17. in 20. uri sledila drugi in tretji del, na katerem se bodo predstavili še ostali zbori iz teh krajev.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Ptuj • Obogatili znanje tujega jezika
Foto: Črtomir Goznik
Ob svetovnem dnevu zdravja so v Zdravstvenem domu Ptuj in Vrtcu Ptuj na najboljši možni način praznovali tudi 30-letnico organizirane zobozdravstvene preventive na Ptujskem. Pripravili so projekt S pravljico do čistih zob, ki ni imel samo preventivnega namena, spoznati prednosti zobne preventive, temveč skozi igro in zgodbo, podkrepljeno z izdelavo najrazličnejših izdelkov oziroma ustvarjalnost, obogatiti tudi znanje tujega jezika. Kot je povedala Tatjana Rojko, so skozi ta projekt otroci osvojili številne nemške besede, ki se nanašajo za zobno zdravje, pri čemer je bila v veliko pomoč tudi zobomiška, kije prišla k njim na obisk in spraševala v tujem jeziku. Prireditev otrok, ki je tako kot vedno zelo pritegnila, je bila 7. aprila v prostorih ptujskega zobozdravstva.
MG
Ptuj • Olgica, šola mojih sanj
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat na Ptuju so 7. aprila odprli likovno in dokumentarno razstavo pod naslovom Olgica, šola mojih sanj, ki bo na ogled do 6. maja.
Z letošnjim šolskim letom namreč OS Olge Meglič zaokrožuje 30 let delovanja. Njeni zgodovini, pedagoškemu delu, učencem, staršem in kolektivu so ob jubileju namenili dve knjigi - Od Osnovne šole Olge Meglič do Olgice in Olgica, šola mojih sanj. Gre za šolo, ki s svojim delovanjem daje poseben življenjski utrip staremu mestnemu jedru, poudarja ravnateljica Diana Bohak Sabath. Ponosni so, da lahko delujejo v stavbi nekdanje gimnazije, kjer so kot dijaki in profesorji delovali mnogi znameniti Slovenci. Na pričujoči razstavi so na ogled dokumenti o zgodovini šole, pretežen del pa je namenjen predstavitvi likovnih izdelkov učencev šole, ki ustvarjajo pod mentorstvom dolgoletne likovne pedagoginje Leonide Kralj ter učiteljev razrednega pouka in podaljšanega bivanja.
MG
Ptuj • Blagoslov motoristov
Foto: Črtomir Goznik
Pred proštijsko cerkvijo na Slovenskem trgu je bil 10. aprila tradicionalni blagoslov motoristov pred novo sezono, ki ga je opravil p. Mirko Pihler.
Zbrali so se motoristi od blizu in daleč. P. Mirko Pihler je blagoslovil motoriste in njihove jeklene konjičke, da bi srečno hiteli po naših cestah in zmanjševali razdalje med kraji. Pri tem naj bodo odgovorni do ljudi, do sebe in narave ter naj imajo vedno pred očmi, da na cesti niso nikoli sami. Vedno morajo voziti lepo, umirjeno in ne prehitro.
MG
Ptuj • Poslovanje Zdravstvenega doma v letu 2009
Poslovali pozitivno
Ptujski zdravstveni dom je v letu 2009 posloval pozitivno, pozitivna razlika znaša 9628 evrov. Na rezultat so zelo ponosni, dosegli so ga po zaslugi vseh 196 zaposlenih kot eden izmed redkih zdravstvenih domov v državi - vseh je 63.
Za dejavnost je imel ZD Ptuj na voljo 9.120.000 evrov. Večino so predstavljala sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, preostanek pa so pridobili od konvencij, proračunov občin za mrliške oglede, prostovoljnega zavarovanja in na trgu. V primerjavi z letom 2008 so se celotni prihodki povečali za en odstotek. Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov v letu 2009 pa pokaže, da če ne bi bil k splošnemu dogovoru za leto 2009 sprejet aneks, bi zdravstveni dom potonil.
»Povečanje vkalkuliranih plač od 1. 10. 2009 za en plačni razred in povečanje priznanih stroškov za laboratorijsko in rentgensko dejavnost od 1. 11. 2009 so elementi, ki so ob splošnem varčevanju in maksimiranju prihodkov omogočili pozitiven rezultat. V lanskem letu nam je bilo odvzetih 500 tisoč evrov, vrnjenih smo dobili 150 tisoč evrov, ostalo smo morali prihraniti. Znižali smo materialne stroške, stroške storitev in stroške
dela, zmanjšali smo izplačila za nadurno delo. Tudi pri investicijskih stroških smo prihranili, saj vseh načrtovanih del na tem področju nismo izpeljali. Bistveno so bili nižji stroški odvoza in vseh drugih odpadkov. V nobenem primeru pa nismo varčevali na račun bolnikov, ti so do-
bili vse, kar jim po doktrini pripada,« je o poslovanju ZD Ptuj v letu 2009 povedala direktorica Metka Petek Uhan.
Za investicije so lani porabili 400 tisoč evrov. Kupili so novo reševalno vozilo, dve novi vozili za potrebe patro-nažne službe, dva nova aparata za zobozdravstvo, delno pa so posodobili tudi prostore in opremo. Čeprav so na koncu le dosegli spodbudne rezultate, je bilo delo v lanskem letu izredno napeto, saj je potekalo v zelo negotovih razmerah, skoraj do konca niso vedeli, ali bodo izplavali iz rdečih številk. Od maja naprej so namreč beležili negativno poslovanje, septembra so vsem za en plačni razred znižali stroške.
Za letos so splošni dogovor že podpisali, nič pa ne kaže, da bi bili pogoji letošnjega poslovanja stabilnejši od lanskih, zato vse do konca leta ne bodo vedeli, kako bo z nakupom nove opreme. Načrtujejo nakup novega rentgena. Upajo, da jim bo kljub vsemu uspelo realizirati to veliko investicijo in leto 2010 zaključiti pozitivno.
Letos bodo v okviru programa dela dali velik poudarek preventivi, predvsem preventivi srčno-žilnih bolezni. S tem preventivnim program bodo šli tudi med zaposlene v podjetjih. Vse bolj pa se povezujejo tudi s četrtnimi skupnostmi.
Čeprav jim še vedno primanjkuje nekaj zdravnikov, se kadrovsko stanje izboljšuje, lani jim je uspelo pridobiti specialista maksilofa-cialne kirurgije, specialista družinske medicine in tudi zobozdravnike, kjer je trenutno zasedba izpopolnjena. Na nekaj novih sodelavcev, zdravnikov, računajo tudi v letošnjem letu.
V zdravstvu si želijo, da bi čim prej dorekli spremembe zdravstvene zakonodaje, poudarja Petkova, negotovosti, kakršnim smo priča sedaj, slabo vplivajo tako na izvajalce kot uporabnike. V tem trenutku so odprta še tri ključna vprašanja: ločevanje med javnim in zasebnim v zdravstvu, pristojnosti zdravniške zbornice in podeljevanje koncesij. Pričakujejo, da se bo izšlo v dobro pacientov in izvajalcev.
MG
Brezplačna predavanja o zdravem življenju
Aprila bo ZD Ptuj izvedel brezplačna predavanja o zdravem življenju v četrtnih skupnostih Breg-Turnišče in Spu-hlja. V ponedeljek, 12. aprila, bo ob 18. uri predavanje v Domu krajanov Ivana Spolenaka - Breg na Zadružnem trgu 12 in v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Spuhlji 12 a.
Ljutomer • Varnostna ocena v lanskem letu
Pokazatelji so ugodni
Iz poročila Policijske postaje Ljutomer o varnostni oceni za območje občine Ljutomer v preteklem letu je razbrati, da se razmere in stanje na področju javnega reda in miru ocenjujejo kot stabilne in ugodne.
Na območju občine Ljutomer je bilo obravnavanih 196 kršitev predpisov, povezanih z javnim redom, kar je odstotek več kot leto prej. Kršitev zakona o prekrških zoper javni red in mir je bilo 147 ali za sedem odstotkov manj.
Zelo dobro delo se ocenjuje tudi na področju aktivnega delovanja s prepovedanimi drogami, kjer jim je ob ugotovljenih prekrških na sodišče s kazenskimi ovadbami uspelo pripeljati več storilcev, ki so ostali v priporu.
Na področju kršitev javnega reda in miru se je število pridržanj zmanjšalo v primerih pridržanja oseb do streznitve - bilo jih je 15, kar je za 25 odstotkov manj kot leto poprej, manj pa je bilo tudi ostalih pridržanj - v letu 2009 dvanajst, v letu 2008 sedem več. Povečala so se pridržanja zaradi vožnje pod vplivom alkohola - lansko leto je bilo tovrstnih prekr-škarjev 126, leta 2008 pa je moralo v prostore za pridržanje 98 oseb.
Tudi prometnovarnostne razmere na območju občine
Ljutomer ocenjujejo kot zelo ugodne. V letu 2009 namreč ni bilo prometne nesreče s smrtnim izidom, leta 2008 pa sta se pripetili dve nesreči, v katerih sta umrli dve osebi. Obravnavanih je bilo šest prometnih nesreč, kjer je bilo sedem oseb hudo telesno poškodovanih, kar štirje povzročitelji pa so bili pod vplivom alkohola s povprečno stopnjo alkoholiziranosti 1,41 promila. V letu 2009 je bilo skupaj obravnavanih 100 prometnih nesreč, v katerih je bilo 17 povzročiteljev alkoholiziranih s povprečno
stopnjo 1,44 promila, to pa predstavlja 16,19 odstotka al-koholiziranih povzročiteljev. Leto poprej je bilo obravnavanih 125 prometnih nesreč, kjer je bilo 18 povzročiteljev pod vplivom alkohola s povprečno stopnjo 2,16 promila (14,17 odstotka alkoholizi-ranih povzročiteljev). Lani je bilo obravnavanih kar 20 odstotkov manj prometnih nesreč, bila pa je ugotovljena tudi precej nižja povprečna stopnja alkoholiziranosti v primerjavi z letom 2008.
Niko Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • 83. samostojna razstava Rozine Šebetič
Na stopnišču Blagovnice Mercator na Novem trgu so 1. aprila odprli razstavo pastelov znane ptujske likovne pedagoginje in slikarke Rozine Šebetič. To je že njena 83. samostojna razstava, ki se pokriva tudi z njenimi leti. Tokrat je na ogledpostavi-la pastele s krajino, tihožitji in portretom, ki so manj uporabljena tehnika. Jože Foltin, prof. lik. ped., je ob najnovejši razstavi Šebetičeve, ki se običajno predstavlja kot slikarka krajin in tihožitij v oljni tehniki, pa tudi v akvarelu, zapisal, da je pastel slikarska tehnika mehkobe in nežnosti. Pogumen je tisti, ki se loti pastela, tehnike slikarskega šepeta.Šebetičeva se bo v kratkem udeležila svoje prve letošnje slikarske kolonije, kmalu pa bo imela tudi samostojno razstavo v Tinjah v Avstriji.
MG
Hajdoše • 10 let Štajerskih frajtonarjev
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega aprila je minilo deset let od začetka delovanja Štajerskih frajtonarjev, skupine frajto-narjev iz Hajdoš. Pobudo za njihovo ustanovitev je dalAlfonz Strnad, kije še vedno njihov duhovni vodja. V tem obdobju se je zamenjala cela generacija. Danes delujejo dve skupini frajtonarjev, mlajša in starejša, od lani pa tudi skupina šestih deklet. Prvi vodja je bil Primož Kelenc, danes vse tri skupine vodi Sandi Zajc. Štajerski frajtonarji s svojimi harmonikami razveseljujejo v domačem okolju in širše ter tudi v tujini. Doslej so izdali že tri zgoščenke. Na prvo večjo letošnjo prireditev bodo ljubitelje harmonike povabili konec maja, ko bodo proslavili 10-letnico uspešnega nastopanja.
MG
Ptuj • Regijsko preverjanje ekip prve pomoči
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Ptuj in v sodelovanju s ptujsko izpostavo za zaščito in reševanje ter OŠ Ljudski vrt je na tej ptujski osnovni šoli 7. aprila potekalo letošnje regijsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol iz Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Breg, druga je bila ekipa OŠ Grajena, tretja pa ekipa OŠ Selnica ob Dravi. Čeprav se je v ekipi lanskih državnih prvakov, ekipi OŠ Breg, zamenjala polovica tekmovalcev, so kljub temu postali regijski zmagovalci. Sestavljajo jo Tina Fakin, Tjaša Cvikl, Sara Čeh, Melani Hentak, Žan Kostanjevec in Lucija Kramer. Njihova mentorica je Ivanka Mišmaš.
MG
Praga • Manj jedrskega orožja
Obama in Medvedjev podpisala zgodovinski sporazum
Foto: nydailynews.com
Predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Dmi-trij Medvedjev, sta v Pragi slovesno podpisala novi sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve. Predsednika sta se v izjavah po podpisu strinjala, da gre za velik dosežek, Obama pa je napovedal tudi pogovore z Moskvo o protiraketni obrambi in balističnih raketah.
Obama je ocenil, da je podpis sporazuma zgodovinski dogodek, po katerem bo svet varnejši. Po njegovih besedah je pogodba le »korak na dolgi poti« in bo »podlaga za nadaljnja zmanjšanja«. Ameriški predsednik je še dejal, da morata državi, ki imata v lasti več kot 95 odstotkov svetovnega jedrskega orožja, dokazati »odgovorno svetovno vodstvo«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medvedjev pa je dejal, da sporazum »omogoča dvig sodelovanja med Rusijo in ZDA na višjo raven«, pri tem pa poudaril, da pogajanja niso bila preprosta. »Rezultat, ki smo ga dosegli, je dober,« je dodal.
Obama je tudi dejal, da sta se z ruskim predsednikom dogovorila o širitvi pogovorov o protiraketni obrambi, njihov cilj pa bo dialog o sodelovanju na tem področju. »Veselim se začetka resnega dialoga o rusko-ameriškem sodelovanju pri protiraketnem ščitu,« je poudaril.
Oba predsednika sta se na novinarski konferenci po podpisu dotaknila tudi iranskega jedrskega vprašanja. Medvedjev je izrazil obžalovanje, ker Iran ni odgovoril na številne konstruktivne predloge mednarodne skupnosti, zato ne izključuje možnosti, da bo vprašanje prevzel Varnostni svet ZN. Obama pa je dejal, da ZDA ne bodo dopustile nobenih dejanj Irana, ki bi lahko sprožila oboroževalno tekmo na Bližnjem vzhodu ali ogrozila kredibilnost mednarodne skupnosti.
Washington in Moskva sta dogovor o nasledniku sporazuma Start iz leta 1991, ki se je iztekel decembra lani, sklenila po več mesecih napornih pogajanj, ki so jih zavirala različna nesoglasja, zlasti glede ameriških načrtov za postavitev proti-raketnega ščita v Evropi. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bosta ratificirala ameriški senat in ruski parlament.
Nova pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve obema državama pušča dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta, vendar jih bosta lahko druga proti drugi odslej usmerili precej manj. V skladu z novimi zavezami bosta morala Moskva in Washington število strateških jedrskih konic na izstrelitvenih napravah zmanjšati na 1550. Gre za 74-odstotno zmanjšanje glede na omejitve iz izvirnega Starta ter 30-odstotno zmanjšanje glede na omejitve iz Moskovske pogodbe iz leta 2002.
»Zlato mesto« Praga za prizorišče današnjega zgodovinskega podpisa ni bilo izbrano slučajno. V češki prestolnici je imel namreč Obama pred skoraj natanko letom dni odmeven govor, v katerem je svetu razkril svojo vizijo sveta brez jedrskega orožja. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Frankfurt - Možnost, da bi Grčija objavila nezmožnost odplačevanja državnega dolga, po prepričanju predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jeana-Clauda Tricheta »ne pride v poštev«. Obenem je znova poudaril, da je mehanizem za pomoč Grčiji v skrajni sili, ki so ga konec marca sprejeli voditelji držav evrskega območja, »izvedljiv okvir«. Kot je Trichet dejal na novinarski konferenci po seji Sveta ECB, razglasitev nesposobnosti odplačevanja državnega dolga sodeč po vseh podatkih, ki so mu na voljo, v primeru Grčije ni vprašanje. Na ta način je skušal pomiriti finančne trge, ki jih že nekaj dni pretresajo strahovi glede možnosti resne dolžniške krize Grčije, potem ko se kljub dogovoru voditeljev evrskih držav o instrumentu pomoči Grčiji, obresti na grški državni dolg niso znižale. Danes so nasprotno dosegle celo rekordno visoko raven od grškega vstopa v območje skupne evropske valute.
Zagreb - Hrvaška naftna družba Ina je danes sporočila, da je v sredo 100-odstotni delež v podjetju Crobenz prodala podjetju Croatian Petrol Stations, pridruženi družbi Progress Tradinga, ki je del slovaške Slavia Capital Group. V Progress Tradingu so potrdili, da je nakup Crobenza prvi korak pri širjenju poslovanja na Balkan. Ina je navedla, da so pogodbo s slovaško družbo podpisali v sredo, in dodala, da je za prodajo potrebna odobritev državne agencije za varstvo konkurence. Potem pa bodo sklenili prodajo podjetja, ki ima na Hrvaškem 14 bencinskih črpalk. Ina je morala prodati Crobenz na podlagi odločitve omenjene agencije od 9. junija lani, ko so odobrili operativni nadzor madžarske družbe Mol nad Ino pod pogojem, da Ina proda Crobenz. Interes za možne pogovore za morebitni nakup hrvaške družbe Crobenz je jeseni lani izkazala tudi slovenska družba Petrol.
London - Britanska centralna banka Bank of England je na zadnjem zasedanju pred parlamentarnimi volitvami 6. maja ključno obrestno mero ohranila na rekordno nizki ravni, pri 0,5 odstotka. Banka se je odločila, da v obtok ne bo dala še več novega denarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Analitiki ocenjujejo, da je banka odločitev o ohranitvi obrestne mere sprejela zaradi objave datuma parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji. Strokovnjaki ob tem dodajajo, da banka ni želela ogroziti gospodarskega okrevanja države, potem ko so zadnji podatki pokazali, da Velika Britanija na poti iz recesije okreva bolje od pričakovanj. Britanska centralna banka je obrestno mero zadnjič spremenila pred več kot enim letom, ko jo je znižala za 0,5 odstotne točke na 0,5 odstotka. (sta)
Rio de Janeiro •
Naravne katastrofe
V poplavah v Braziliji najmanj 145 mrtvih
Foto: hiren.info
Število smrtnih žrtev poplav in zemeljskih plazov, ki so konec minulega tedna prizadeli območje Ria de Janeira, je naraslo na 145, je sporočila civilna zaščita. Največ žrtev so terjali zemeljski plazovi v barakarskih naseljih na obrobju Ria, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V četrtek so poročali o novem plazu,
ki naj bi pod seboj pokopal 200 ljudi.
Francoska tiskovna agencija AFP, ki je navedla vodjo lokalnih gasilcev Pedra Machada, je poročala, da se je v sredo plaz utrgal v mestu Niteroi, ki leži na vzhodi stani Guanabarskega zaliva, nasproti mesta Rio de Janeiro. Zemeljski plaz je po navedbah prič zasul 500 hiš pod vznožjem hriba, s tem pa tudi okoli 200 ljudi. Ali so mrtvi in ali jih je morda več, ni znano, do srede zvečer pa so našli šest trupel.
Niteroi je tudi sicer odnesel najslabše v poplavah in zemeljskih plazovih. Tam so doslej potrdili 79 smrtnih žrtev. Iz samega Ria, ki šteje 16 milijonov prebivalcev in bo leta 2016 gostil olimpijske igre, pa oblasti poročajo o najmanj 46 mrtvih. V Rio de Janeiru je sicer brez strehe nad glavo ostalo 1700 ljudi, v zvezni državi Rio de Janeiro pa je moralo domove zapustiti 11.000 ljudi. Reševalci si še vedno prizadevajo rešiti zasute, število žrtev pa bi lahko
še poraslo.
Poplave in zemeljske plazove je na območju sprožilo najin-tenzivnejše deževje v zadnjih 50 letih. Zaradi obilnega deževja so bili nekateri deli Ria povsem pod vodo, predvsem obalna območja. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je po deževju kritiziral oblasti zaradi desetletnega dopuščanja gradnje podstandardnih bivališč v favelah na rizičnih območjih.
Guverner države Rio de Janeiro Sergio Cabral je ocenil, da bo obnova po naravni katastrofi stala najmanj 153 milijonov evrov. (sta)
EU • Ugotovitve Eurostata:
Tudi februarja padec trgovine na drobno
Obseg trgovine na drobno je v območju evra februarja v primerjavi z januarjem upadel za 0,6 odstotka, v območju evra pa je ostal nespremenjen, so danes sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat. V Sloveniji se je obseg trgovine na drobno februarja znižal za 1,7 odstotka.
Analitiki so tudi za območje evra napovedovali nespremenjen obseg trgovine na drobno, zato so jih podatki Eurostat negativno presenetili. Obseg trgovine na drobno se je januarja po popravljenih podatkih v območju evra znižal za 0,2 odstotka, v celotni EU pa za 0,4 odstotka. V Sloveniji je januarja po popravljenih podatkih Eurostata trgovina na drobno na mesečni ravni upadla za 0,5 odstotka.
Prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov je v območju evra februarja v primerjavi z januarjem upadla za 1,6 odstotka, v celotni uniji pa za 1,3 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov pa se je povečala za 0,2 oz. 0,6 odstotka. Med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, se je trgovina na drobno februarja na mesečni ravni zmanjšala v trinajstih državah, povečala pa v petih. Največji padec trgovine na drobno so zabeležili na Portugalskem (3,4 odstotka), v Estoniji (2,3 odstotka), v Sloveniji (1,7 odstotka) in v Litvi ter na Slovaškem (1,5 odstotka), največjo rast pa Velika Britanija (2,2 odstotka), Malta (0,9 odstotka) in Francija (0,6 odstotka).
Na letni ravni se je prodaja trgovcev februarja v območju evra znižala za 1,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,7 odstotka. Januarja je trgovina na drobno v primerjavi s prvim mesecem 2009 po popravljenih podatkih v območju evra upadla za 0,6 odstotka, v sedemin-dvajseterici pa za 1,2 odstotka.
Prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov je v območju evra v medletni primerjavi februarja upadla za 3,1 odstotka, v celotni EU pa za 2,7 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov se je medtem tako v območju evra kot v EU povečala, in sicer za 0,7 oz. 2,1 odstotka.
Med članicami unije, za katere so podatki dostopni, je trgovina na drobno na letni ravni upadla v 14 državah, povečala pa se je v šestih. Največji upad so zabeležili v Litvi (17,1 odstotka), Latviji (13,3 odstotka), Bolgariji (12,4 odstotka) in Romuniji (8,8 odstotka), medtem ko se je najbolj zvišala v Avstriji (3,2 odstotka), na Malti (3,1 od-
stotka) in v Veliki Britaniji (2,8 odstotka).
V Sloveniji je bila februarja prodaja na drobno v medletni primerjavi manjša za 3,8 odstotka, potem ko je januarja beležila 7,9-odstoten upad. (sta)
Buselj • Iz
evropskega parlamenta
Evropski poslanci kritični do dogovora o pomoči Grčiji
Evropski poslanci vseh političnih barv so v Bruslju izrekli precej kritičnih besed na račun dogovora voditeljev EU o pomoči Grčiji in novi evropski gospodarski strategiji. Nekaj puščic je bilo izstreljenih tudi proti Nemčiji, češ da je preprečila evropsko rešitev problema Grčije.
Predsednik Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji članic unije, Herman Van Rompuy, je branil dogovor o instrumentu pomoči Grčiji. Ta predvideva večinsko pomoč držav z evrom z usklajenimi bilateralnimi posojili ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada.
Odziv iz največje parlamentarne politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), ki je politično sorodna Van Rom-puyu, je bil razmeroma pozitiven z opozorilom, da predsednika EU sedaj čaka še težja naloga - preobrazba odločitev na papirju v konkretna dejanja.
Precej ostrejši je bil predstavnik druge največje skupine, evropskih socialistov in demokratov (S&D), Hannes Swobo-da. Sporočilo zadnjega vrha EU je po njegovih besedah negativno in nezadovoljivo, EU pa je še enkrat le preložila reševanje problemov.
Kritike so se nato le še stopnjevale. Vodja evropskih liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt je izrazil resen dvom o dogovorjenem mehanizmu pomoči Grčiji, saj bilateralna posojila po njegovem mnenju niso evropska rešitev, kar bi sicer bilo posojilo s strani Evropske komisije.
Kritike so prišle tudi iz vrst evropskih zelenih, češ da se zdi, da pred EU ni drugega scenarija kot evropska kriza po grški krizi. Ustanovitev delovne skupine, ki naj bi po predlogu vrha EU opredelila strožji nadzor nad uresničevanjem pravil, pa so tako kot Swoboda označili za prelaganje reševanja problemov.
Še ostrejši so bili v Evropski združeni levici/Zeleni nordijski levici (GUE/NGL). Njihov predstavnik Lothar Bisky je ocenil, da odločitev o mehanizmu pomoči Grčiji ni evropska rešitev, saj je Nemčija »blokirala evropsko rešitev«.
Kritični so bili tudi v politični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Njihov predstavnik Derk Jan Eppink, sicer avtor knjige Življenje evropskega mandarina, v kateri razkriva intrige in skrivnosti Berlaymonta, je opozoril na pomanjkljiv zunanji vidik strategije Evropa 2020. »Sedimo za skupno mizo ali smo na meniju?« je ponazoril dilemo, pred katero je EU v odnosu do sveta. (sta)
Kirgizistan • Po
krvavih nemirih
Opozicija prevzela oblast
Foto: miliyet.com
Po dnevu krvavih uličnih spopadov med policijo in protivladnimi demonstranti v prestolnici Kirgizistana Biškek je opozicija sporočila, da je prevzela oblast. Iz mesta naj bi zbežal tudi predsednik države. Spopadi naj bi po uradnih podatkih zahtevali 40 življenj, 400 je ranjenih. Po podatkih opozicije naj bi bilo ubitih najmanj sto ljudi.
Na tisoče demonstrantov, ki so na poziv opozicije protestirali proti korupciji, cenzuri in vse slabšim gospodarskim razmeram ter zahtevali odstop predsednika države Kurmanbeka Bakijeva, pa so v Biškeku zavzeli vladna poslopja in poslopje državne televizije ter prekinili oddajanje vseh programov. Pri tem so se spopadli s policijo, ki jim je skušala preprečiti dostop do vladnih poslopij s solzivcem, nanje pa naj bi tudi streljala. Po navedbah aktivista za človekove pravice je policija žrtve ustrelila pred glavnim vladnim poslopjem, na katerega naj bi namestili ostrostrelce. Demonstranti so na policiste metali kamenje ter uničevali policijske avtomobile.
Po uradnih podatkih je bilo ubitih 40 ljudi, več kot 400 pa je ranjenih. Eden od vodij opozicije Omurbek Tekebajev pa je povedal, da so policisti, ki so uporabljali pravo strelivo, ubili najmanj sto ljudi.
Premier Danijar Usenov je zaradi nemirov po vsej državi uvedel izredne razmere. Po navedbah opozicije so se z njim nato sestali in dosegli dogovor, da bodo policisti nehali strelja-
ti na demonstrante. Oblasti so tudi izpustile opozicijske voditelje, ki so jih pred nemiri prijele danes. Med drugim gre za nekdanjega premiera in predsedniškega kandidata Almazbeka Atambajeva, bivšega predsednika parlamenta Omurbeka Teke-bajeva in njegovega pomočnika Bolota Černjazova.
Predsednik države Bakijev, za katerega ni ntančno znano, kje se nahaja, naj bi po poročanju AFP, ki navaja neimenovanega uslužbenca letališča v Biškeku, po izbruhu nemirov z manjšim letalom zbežal iz mesta. Z njim je odpotovalo tudi nekaj ljudi, a uslužbenec ni mogel povedati kam. Dejal je le, da letalo ne more leteti na velike razdalje in da se bo verjetno moralo ustaviti in napolniti z gorivom, verjetno v sosednji državi.
Bakijev, ki je na oblast prišel leta 2005 s podobnimi uličnimi protesti, med t.i. revolucijo tulipanov, s katero se je končala 15-letna vladavina avtoritarnega režima Askarja Akajeva, je v tej večinsko sekularni muslimanski državi zagotovil relativno stabilnost. Po ocenah mnogih poznavalcev pa je to storil na račun demokracije, medtem ko si je prigrabil bogastvo za sebe in svojo družino. Kot navaja ameriška tiskovna agencija AP, je nasilje ogrozilo mir v tej gorati bivši sovjetski republiki, kjer imajo ZDA vojaško oporišče, ki je ključen center za logistiko za boj proti talibanom v sosednjem Afganistanu.
Nemiri v Kirgizistanu odmevajo v svetu. Ameriško veleposlaništvo v Biškeku je izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem ter protestnikom in vladi predlagalo pogajanja, s katerimi bi na miren način rešili nesoglasja. Rusko zunanje ministrstvo pa je pozvalo Kirgizistan, naj proti protestnikom ne uporabi sile. Zaradi razmer v Kirgizista-nu je zaskrbljenost izrazila tudi EU. Visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton je obe strani pozvala, naj nemudoma začneta dialog in poiščeta mirno rešitev. K dialogu je pozval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je Biškek v okviru turneje po Srednji Aziji obiskal minulo soboto. (sta)
Ptuj • 15. skupščina Območne gasilske zveze
»Smo največja vojska v državi!
«
Foto. M. Ozmec
Čeprav so v Območni gasilski zvezi Ptuj dobro opremljeni in strokovno usposobljeni, se bodo morali gasilci v bodoče prilagajati na delovanje ob novih oblikah požarov in predvsem drugih nesreč.
Na petkovi skupščini Območne gasilske zveze Ptuj, ki vključuje 24 gasilskih društev iz petih občin, so poudarili, da so gasilci največja vojska v državi; čeprav so skoraj v vseh gasilskih enotah ustrezno strokovno usposobljeni in opremljeni, pa se morajo prilagajati tudi novim oblikam požarov in predvsem drugih nesreč.
Kot je udeležencem in gostom 15. skupščine Območne gasilske zveze Ptuj v petek, 9. aprila, v prostorih gasilskega doma v Ptuju povedal Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, so po lanskem občnem zboru, ki se je preimenoval v skupščino, vse organe zveze preoblikovali v skladu z novim statutom. Ukinili so predsedstvo in poveljstvo prejšnje zveze ter imenovali nov upravni odbor, štab operative in izvršilni odbor ter posamezne komisije zveze, v vseh teh organih pa so ostali vsi člani, izvoljeni na prejšnjih volitvah. Poleg izvedbe raznih izobraževalnih tečajev so organizirali in se udeleževali številnih gasilskih tekmovanj. Posebej pa so ponosni na odlično uvrstitev ekipe članov B iz PGD Hajdoše na gasilski olimpijadi v češki Ostravi, saj so v svoji kategoriji dosegli 4. rezultat tekmovanja.
Poseben poudarek so dali tudi praznovanju 140-letnice gasilstva na Slovenskem, saj so se slovesnosti v Metliki udeležili z dvema avtobusoma, oziroma s 84 gasilci, ki so sodelovali v ešalonu podravske regije, ki je bil eden največjih na prireditvi. Skupaj s PGD Prvenci-Strelci, ki je predalo namenu novo vozilo, so pripravili praznovanje 13. dneva gasilcev. V Markovcih so organizirali tabor mladine, za katerega si prizadevajo, da bi postal tradicionalen, poskrbeli pa so tudi za tradicionalno srečanje gasilskih veteranov, člani so se srečali v Novi vasi, članice pa v Hajdošah. V dvodnevni strokovni ekskurziji v Splitu pri članih PGD Sučurac, s katerim PGD Ptuj že vrsto let uspešno sodelujejo, so se seznanili z gašenjem požara na specifičnih travnatih terenih ter z organizacijo gasilstva na Hrvaškem. Ob koncu leta so se udeležili tudi svečane akademije ob 140-letnici slovenskega gasilstva.
Sicer pa so po besedah Marjana Megliča v celoti zadovoljni z realizacijo delovnega in finančnega plana za minulo leto, poleg računalniške opre-
me so sanirali streho, ki je bila poškodovana v neurju, zamenjali pa so tudi službeno vozilo Peugeot 406, ki je služil namenu kar 13 let in so z njim prevozili 140.000 km, ter nabavili novo vozilo VW Pasat karavan. Sicer pa so zadovoljni tudi s sodelovanjem vseh petih občin, katerih društva so članice Območne gasilske zveze Ptuj, zato kljub kriznim časom z optimizmom zrejo v prihodnost, saj se, kot je sklenil svoje razmišljanje Marjan Meglič, dobro zavedajo, da so skupaj močni in strokovno dobro usposobljeni, »zato so gasilci največja vojska v tej državi«.
Da je tako, je potrdil tudi Zvonko Glažar, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, ki je v svojem poročilu poudaril predvsem pomen izobraževanja ter dodatnega izpopolnjevanja in tekmovanja gasilcev, na katerem je lani sodelovalo 440 gasilskih enot ali okoli 5000 gasilk in gasilcev iz območja ptujske zveze. To pa je zagotovilo več, da so operativno dobro pripravljeni za boj proti požarom in tudi za njihovo gašenje. Ker se zavedajo, da na mladih svet stoji, imajo zelo dober, strokovno usposobljen in razmeroma mlad poveljniški kader.
Nezadovoljni so s stanjem na terenu, saj nimajo pravega pregleda nad potencialnimi izvori raznih nesreč v tehnoloških procesih, v blagovnih cen-
Foto. M. Ozmec
Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič (stoji): „Skupaj smo močni in usposobljeni in zavedamo se, da smo v tej državi največja vojska!"
trih in tudi v naravnem okolju. Opozoril je tudi na požarno ogroženost starega mestnega jedra, ki je zaradi slabega dostopa in velike požarne obremenjenosti po svoje še vedno tabu tema, zaradi vse višjih zgradb v mestu pa nujno potrebujejo tudi primerno gasilsko hidravlično lestev, na kar opozarjajo že več let.
Domovi so pomembni - a pomembnejši so kadri
Sicer pa so v Območni gasilski zvezi Ptuj lani zabeležili 160 različnih dogodkov, oziroma nesreč, pri čemer je bilo le 37 odstotkov požarov, ostalo pa prometne in druge neobičajne nesreče, zato je naloga gasilcev, da se morajo temu primerno izobraziti in usposobiti. Med 259 lani opravljenimi intervencijami jih je največ, kar 182, opravilo prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je strokovno in tehnično tudi najbolje usposobljeno in opremljeno.
Za dejavnost Območne gasilske zveze Ptuj so imeli lani na voljo 268.193 evrov prihodkov, a so porabili le okoli 187.000 evrov, med pomembnimi uspehi lanskega leta pa je nedvomno tudi dokončanje nekaj let trajajočih pogajanj o lastništvu Gasilskega doma Ptuj, ki so jih sklenili z ustrezno delitveno bilanco.
Med nalogami v letošnjem letu so poleg rednega in dodatnega strokovnega izobraževanja in tekmovanja gasilcev izpostavili tudi praznovanje 140-letnice gasilske enote Ptuj.
Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc je med drugim opozoril na nujnost kadrovanja in izobraževanja, predvsem mladih gasilcev. Dejal je, da lahko zidamo domove in kupujemo gasilske avtomobile, a poskrbeti moramo tudi za svoje naslednike in njihovo vsestransko usposobljenost, zato je po njegovem mnenju to ena od osnovnih
nalog gasilstva v prihodnjem obdobju. Poskrbeti pa morajo tudi za sprotno prilagajanje gasilske dejavnosti, izobraževanja in opreme sodobnim zahtevam in možnostim.
Za opravljeno humano delo in za nenehno pripravljenost za boj proti požarom in drugim nesrečam sta se zahvalila podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik in podžupan občine Zavrč Peter Vesenjak, na vse bolj pogosta in vse bolj uničujoča neurja pri nas pa je opozoril Drago Murko iz ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Ob tem je opozoril tudi na javni razpisa za sofinanciranje nakupa gasilske tehnike in opreme ter izrazil nezadovoljstvo, ker se je med številnimi osnovnimi šolami na našem območju za izbirni predmet Gasilstvo odločila le ena šola, in sicer v MO Ptuj. Prijateljske pozdrave od sodelujočih gasilcev iz obmejnega območja sosednje Hrvaške je ptujskim gasilcem prenesel predstavnik gasilske zveze občine Cestica in varaždinske županije, gasilskim kolegom iz PGD Hajdoše, ki so ob vračanju z lanskega obiska v Varaždinu imeli prometno nesrečo, pa je zaželel čimprejšnje okrevanje.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Po slovensko
Definicija Slovenca
Kot je morda komu že znano, se je tudi podpisani pred nekaj mesci neprostovoljno včlanil v spletno državo Face-book. Dolgo sem se upiral, a ko te potencialni poslovni partner vpraša, ali si na Facebooku, in potem naredi zelo čudno grimaso, ko mu poveš, da ne, počasi spoznaš, da je članstvo v tej spletni državi precej nujno. Žal je tako, in ne obremenjevati se z nujnimi stvarmi je sicer napačna, a včasih neizbežna odločitev.
A vsako stvar je treba izkoristiti, in tale Facebook je po drugi strani tudi dobra priložnost za spoznavanje človeške psihe in podobnih stvari, ki se tičejo naše vrste. Kot je verjetno večini bralstva že popolnoma jasno in poznano, na Facebooku lahko vsak ustvarja svoje strani, "skupine" o praktično vsem, kar si poželi. In te skupine so za ljubiteljskega opazovalca človeške vrste lahko zelo bogat vir tem za analiziranje ter kontemplacijo.
Tako sem zadnjič med, priznam, tistim popolnoma ne-zainteresiranim klikanjem po svetovnem spletu, ki ga vsi dobro poznamo, naletel na spletno stran v okviru Facebo-oka, ki nosi (sicer angleški, a bom seveda prevedel) naslov "Kako veš, da si Slovenec" in ponuja natanko 35 receptov, po katerih lahko preverite, ali ste "tapravi" Slovenec. Ker jih je preveč, da bi jih tukaj naštevali vse, povzemimo le najzanimivejše. Gredo pa takole:
1.	Slivovka pozdravi vse - od bolečin v trebuhu do ure-znin s papirjem.
2.	Dobro poznate (in seveda tudi uživate) sarmo.
3.	Vaše preklinjanje je povečini sestavljeno iz hrvaških in srbskih besed, saj je Slovenija preveč čista država, da bi imela težke besede za preklinjanje.
4.	Prepričani ste, da s krvavicami (in uživanjem le-teh) ni nič narobe.
5.	(ekscesno) Uživanje alkohola z vašimi starši je nekaj običajnega.
6.	Mama vas zmeraj sili, da morate jesti (več).
7.	Veste plesati polko in na to ste ponosni.
8.	Večina vaših prijateljev je tudi vaših sorodnikov.
9.	Vegetarijanstvo je koncept, ki ga vaši starši ne razumejo.
10.	Vaše sorodstvo je tako veliko, da bi lahko zapolnilo/ naselilo majhno mesto.
11.	Prepričani ste, da je mešanje kokakole in rdečega vina (bambus) čisto v redu.
12.	Obožujete golaž, ampak si ga ne upate prinesti v šolo ali službo, saj bi to izpadlo zelo "kmetavzarsko".
13.	Vaši starši so bili prisotni na zabavi, na kateri ste se prvič napili; morda so vam celo ponudili pijačo. Potem so vas zato, ker ste se napili, doma prebunkali.
Se vam zdijo tile recepti butasti? Posplošujoči? Totalno neumni? Ne skrbite. Niste edini. Sva že dva.
Gregor Alič

ie
Hildo, me telefon


SaMWufatt
1163*123
*«cjelireipla&HA
Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041/628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com
C
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
Projekt delno financira Evropska unija.
čista iQi
g prihodnost
CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA
www.voda-ptuj.si
VABILO NA SIMPOZIJ
v četrtek, 15. aprila 2010, ob 9. uri na Višji strokovni šoli Ptuj
na tematiko »Vodni viri in ravnanje z njimi«.
Simpoziju bo sledil dan odprtih vrat - voden ogled čistilne naprave Kidričevo ob 11.00 uri. VLJUDNO VABLJENI!	www.altius.si
Ormož • Srečanje gledaliških skupin
Čar odrskih desk
Na neresen datum, 1. april, je v domu kulture v Ormožu potekalo območno srečanje gledaliških skupin Igrajmo se gledališče 2010, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Sodelovalo je osem skupin, ki jih je po strokovni plati spremljala Dunja Zupanec. Kar polovica vseh nastopajočih je letos prišla iz OŠ Ormož, kjer je med mladimi zanimanje za gledališko dejavnost očitno najmočnejše. I. gledališka skupina OŠ Ormož je zaigrala igrico Čudežna vreča, II. gledališka skupna OŠ Ormož pa je zaigrala Muc gospe Vriskove. Obe skupini delujeta pod mentorstvom Brede Šandor. III. gledališka skupina OŠ Ormož se je predstavila z igrico Smradek, ki so jo otroci naštudirali pod mentorstvom Urške Geld. Gledališki krožek, ki ga vodi Irena Blagovič, pa se je obiskovalcem predstavil s predstavo Do tiste stezice. Pri ormoških skupinah je bilo zanimivo tudi to, da so bile po zasedbi vlog starostno zelo razgibane.
Mali gledališčniki OŠ Stanka Vraza so se zelo potrudili in zaigrali Kralj in njegovi trije sinovi. Mentorica je bila Su-
Foto: Viki Ivanuša
Mladi gledališčniki OS Stanka Vraza: Tadej Stepišnik, Matic Prijol, Sebastjan Kirič in Srečko Hojc.
zana Ciglarič. Nastopil je tudi Gledališki klub OŠ Miklavž pri Ormožu, ki se je predstavil z igrico Bedak Pavlek v režiji Simone Klasinc. Gledališče imajo radi tudi šolarji pri Sv.
Tomažu, ki so za to priložnost pripravili Muco Copatarico v režiji Tanje Hebar. Tudi pri Veliki Nedelji ima ljubezen do odrskih desk bogato tradicijo. Tamkajšnji šolarji so nastopili
z igro Boogi voogi babica v režiji Anite Pepelnik.
Predstave so bile bogato scensko, kostumografsko, glasbeno in tehnično podprte.
Viki Ivanuša
Borl • Odgovor ministrice za kulturo
Ministrstvu jemljejo 11 milijonov
V preteklih številkah našega časopisa smo že poročali o vedno bolj dvomljivi obnovi haloškega gradu Borl. Kje se je velikopotezni projekt obnove, ki naj bi bil pretežno sofinanciran tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ustavil, je poslanec Dejan Levanič vprašal tudi ministrico za kulturo Majdo Širca.
Ta je na poslansko vprašanje, zakaj je Borl izpadel iz predvidenega financiranja z evropskim denarjem, dokler ne bo sklenjena pogodba z najemnikom, odgovorila tako: »Ministrstvo za kulturo je obnovo gradu uvrstilo na seznam predvidenih aktivnosti na kulturnih spomenikih v lasti RS za izvajanje operativnega programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Ali bo grad Borl financiran z evropskimi sredstvi, ta trenutek še ni znano, ker se na nivoju vlade trenutno prerazporejajo evropska finančna sredstva za izvajanje operativnih programov in se Ministrstvu za kulturo jemlje 11 milijonov evrov. Po pogodbi, ki je bila priloga razpisni dokumentaciji za izbor najemnika v letu 2008, bi izbrani najemnik podpisal pogodbo po zaključku razpisa, doba najema pa bi začela teči po prevzemu dokončanih del na objektu, najpozneje prvega januarja 2014. S tem
bi imel investitor obnove zagotovljenega najemnika, ki bi takoj po končani obnovi začel z upravljanjem objekta. Znan najemnik je za Ministrstvo za kulturo pomemben zato, ker samo tako lahko zagotovimo kazalnike v primeru koriščenja EU finančnih sredstev.«
Kot je znano, je projektna dokumentacija za obnovo Borla v zadnji fazi izdelave (in bo verjetno v tej fazi ostala kar lep čas), grajski objekt pa naj bi se vsebinsko namenil in preuredil v hotel, čeprav marsikdo dvomi v racionalnost in ekonomičnost takšne namembnosti gradu. Ministrica Širca pa na vprašanje, zakaj ministrstvo vztraja pri preureditvi gradu v hotel, pojasnjuje: »Ministrstvo za kulturo glede možnosti drugačne namembnosti gradu Borl ostaja odprto, kar pomeni, da v primeru, če bi nekdo izkazal resen interes za neko drugo dejavnost, ki bi bila s strani spomeniškovarstvene stroke sprejemljiva za grad Borl, na-
čeloma nimamo nič proti pre-projektiranju, vendar na stroške potencialnega interesenta. Na pogovorih s potencialnimi vlagatelji smo to stališče tudi jasno povedali. Za preureditev v hotelski kompleks se je MK skupaj s spomeniškovarstve-no stroko odločilo na podlagi uporabe objekta, kakršna je bila v nedavni preteklosti in na podlagi preverjanja potencialnih upravljavcev objekta. Ker so Haloze potencialno zelo zanimive za razvoj turizma, ideja o hotelu v navezavi na lokalno turistično, gostinsko in kulturno ponudbo ni brez ekonomske osnove.«
Še en razpis pred koncem leta?
Da bi se obnova gradu končala leta 2012, kot so govorile napovedi izpred dveh oz. treh let, niti v sanjah ni možno pomisliti. Hudo utopična je že ideja, da bi se lahko takrat obnova sploh začela.
Ampak na kulturnem ministrstvu vseeno menijo, da bi celo lahko končali obnovo kakšno leto kasneje, če bi imeli dovolj denarja. Majda Širca namreč pravi tako: »Ministrstvo za kulturo izvaja obnovo na spomenikih v lasti RS skladno z letnim programom aktivnosti. Skladno s programom aktivnosti v letu 2010 so na gradu Borl predvidena najnujnejša investicijskovzdrževalna dela v gradu in v parku ter pravna ureditev in izpraznitev gostinskega objekta pred gradom. Poleg tega Ministrstvo za kulturo tako za grad Borl kot za druge svoje objekte išče potencialne najemnike oz. kupce. Ponoven razpis za grad Borl naj bi bil objavljen predvidoma do konca letošnjega leta. Glede napovedi o zaključku prenove v letu 2012 pa iz naših dokumentov izhaja, da bi se prenova končala predvidoma v letu 2013, če bi seveda imeli zagotovljena finančna sredstva.«
SM
Na knjižni polici
Aravind Adiga
Beli tiger
Ljubljana. Modrijan, 2009 (Zbirka Bralec)
Roman The white tiger je prvenec indijskega novinarja in pisatelja Ara-vinda Adiga, ki je študiral angleško književnost na prestižnih univerzah, Univerzi Columbia in na univerzi v Oxfordu. Z romanom Beli tiger je dosegel izreden uspeh, saj je zanj prejel, povsem zasluženo, eno najpomembnejših literarnih nagrad, nagrado Man Booker. V izvrstnem romanu opisuje Indijo v njeni pestrosti, globini in raznolikosti človeških usod, predvsem tistih ljudi iz nižjih kast, ki so odrinjeni na rob družbe. Pripovedni postopek je realističen, stvaren in krut, pa tudi z veliko mero odkrite in prikrite ironije.
Prvoosebni pripovedovalec romana Beli tiger je mislec in podjetnik, stanujoč v svetovni prestolnici Bangalore. Balram pripoveduje, piše v pismu svojo življenjsko zgodbo, pravzaprav povzema zaupni ton in sproščeno kramlja s kitajskim predsednikom Čjapaom, ki prihaja v Bangalore na državniški obisk. Nekoč je bil šofer gospodarju, sedaj je gospodar šoferjev. Povod pa je bila napoved televizijske napovedovalke, da bi se predsednik Čjapao rad srečal z nekaj indijskimi podjetniki, da bi iz njihovih ust slišal zgodbo o uspehu. Jutra pričenja z meditacijo in jogo, kar priporoča tudi kitajskim državljanom. Nekoč je bil Balram služabnik, tedaj še brez imena in starosti. Ime Balram pomeni pomočnik boga Krišne. Ameriške knjige s skrivnostmi poslovnega uspeha so preteklost, prihodnost je Balram, podjetnik samouk. Muslimani imajo enega boga, kristjani tri, hinduj-ci pa kar šestintrideset tisoč. Nekateri pa menijo, da ne obstaja nobeden. Kako naj se znajde? Svojo zgodbo bi moral pravzaprav nasloviti Avtobiografija na pol prismojenega Indijca. Dve Indiji obstajata, Indija svetlobe in Indija teme. Svetloba je ocean, tema je reka smrti Ganges, polna črnega blata in človeških teles. Oče je voznik rikše, revež, a časten mož, glavna diktatorka v družini je babica, vodna bivolica. Oče je bil človek z načrtom, da bo njegov sin znal brati in pisati ter se bo povzpel iz bedne kaste. Ne bo končal tuberkulozen in omahnil na cesti kot oče. Veliki socialist je sporočal, da lahko katerikoli fant postane predsednik Indije. Beli tiger je najredkejša žival, ki se rodi v džungli, in on je to postal. Po delu v čajnici je postal voznik v bogati hindujski družini. Najimenitnejše, kar je prišlo iz Indije v deset tisoč letih njene zgodovine, je Kurnik. Tako kot so piščanci in petelini stlačeni v kletkah na tržnici in gledajo ter vohajo kri svojih bratov na mesarjevi mizi, tako v tej deželi delajo z ljudmi. Tako živijo reveži in rikšarji, tako šoferji ne ukradejo polnega kovčka denarja svojemu lastniku. Ne zato, ker bi bili najbolj pošteni, ampak ker so ujeti v Kurniku. Ne potrebujejo tajne policije, da bi streljala kot na Kitajskem, ne diktature, saj imajo Kurnik. Peščica ljudi je navadila ogromno, enako nadarjeno večino, da živi v večnem suženjstvu. Zato si je sam zastavil dve vprašanji in bo predsedniku nanju tudi odgovoril: Ali človek lahko uide iz Kurnika in kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne vzel gospodarjev denar. V Državnem živalskem vrtu je zraven kletke z belim tigrom napis: »Predstavljajte si, da ste notri.« Sanje bogatih in revnih se nikoli ne prekrijejo. Reveži sanjajo, da bi se lahko najedli in bili bogati, bogati sanjajo, da bi bili suhi in videti kot revni. Na pragu človekove svobode je razmišljal, kaj bodo storili z njegovo družino. Jih bodo vse, kar je bila običajna kazen, do smrti pretepli s palicami, pobili, posilili in iznakazili? »Leta dolgo si iskal ključ, a vrata so bila ves čas odprta!« piše v eni izmed knjig poezije. Zidarji, ki zidajo nakupovalna središča in hiše bogatašem, izločajo na cesti, živijo v slumih pod modrimi ponjavami, v ulicah razporejenih po kanalizacijskih ceveh. Vladajoča stranka je bila na volitvah potolčena. Na oblast so prišle nove, med njimi stranka Velikega socialista. Ljudje še vedno verjamejo, da bo vojna za njihovo svobodo prišla od zunaj in raje sedijo pred televizijskimi sprejemniki ter gledajo kriket in reklame za šampone. Veliki pesnik je imel prav. Ko prepoznaš, kaj vse je lepo na svetu, prenehaš biti suženj. Belci bodo še v času njegovega življenja propadli, ker so legalizirali poroke med moškimi in ker jim bodo mobilci skisali možgane. Na vrh piramide bodo prišli rumeni in rjavi ljudje. Za njegova hladnokrvna dejanja obstaja opravičilo. Navaja zgodbo o Budi. Nekega dne je skušal pretkan brahman ukaniti Budo in ga je vprašal: »Gospodar, se imate za boga ali za človeka?« Buda se je nasmehnil in rekel: »Nič od tega. Sem samo nekdo, ki se je prebudil, drugi pa še zmeraj spite.«
Vladimir Kajzovar
Igor Samobor Radko Polič - Rac Pia Žemljic
14,, 15. in 16. aprila v Mestnem gledališču Ptuj
Urška Vučak je f^AVA »A IA 18. aprila v Mestnem gledališču Ptuj
informacije in rezervacije OZ/749 32 50
Boks
Preudarno in brez tveganja do zmage
Stran 12
Boks
Kako na boks gledajo ženske
Stran 12
Nogomet
Milko Djurovski ni več trener Laboda Drave!
Stran 13
Kolesarstvo
Bajt slavil prvo zmago v karieri
Strani 13
Miro Cerar
»V športu je pomembno, kaj znaš ...«
Stran 15
Gabrnik
Dejan skrbi za občinske veselice
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Piše: Jože Mohorič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Med največjimi!
Dejan Zavec spada v tem trenutku nedvomno v sam vrh najboljših slovenskih športnikov. Je rojeni šampion, ki nosi v svojem srcu neizmerno željo po uspehu in je za to pripravljen garati bolj kot kdorkoli drug. In prav v tem se ločuje od tistih dobrih in morda medijsko bolj izpostavljenih - po vloženem delu. Prav noben uspeh doslej mu ni bil podarjen, poleg tega pa je začel nižje, kot si lahko kdorkoli zamisli - skoraj povsem na dnu. Epska zgodba od dna do vrha je pri njem občutena v vsakem udarcu, v vsakem gibu, v vsaki izrečeni besedi. "Vse se zgodi z nekim namenom, naključij ni," rad poudari ob vsaki priložnosti, tudi ob slabih izkušnjah. Iz njih se je marsikaj naučil in z leti postal to, kar je danes - zrela, stabilna oseba z jasno zastavljenimi cilji. In ti so najvišji!
Brez kančka dvoma je že v tem trenutku enakovreden najboljšim boksarjem velterske kategorije na svetu, med katere spadajo Filipinec Manny Pacquiao, Američani Floyd Mayweat-her ml., Andre Berto in Shane Mosley, Portoričan Miguel Angel Cotto in Mehičan Antonio Margatito. V petek je z odlično izpeljano borbo to znova potrdil in storil še en korak k uresničitvi svojih sanj: borbi proti enemu izmed zgoraj omenjenih boksarjev (na tej poti ga ne more ustaviti niti Rafal Jackiewicz, morda le kakšna poškodba, ki se ne more nikoli popolnoma izključiti). Ko bo do takšnega dvoboja zares prišlo, bo to svetovni boksarski spektakel najvišje vrednosti! In še nekaj: zmagovalca v tem gigantskem obračunu vnaprej ne bo mogel napovedati nihče. Dejan je ob boku največjih!
Rodolfo Ezequiel Martinez se je tekom borbe večkrat znašel v težkem položaju, a je pri tem pokazal veliko mero vzdržljivosti. Dejanova zmaga kljub temu ni bila nikoli zares ogrožena; naš šampion je imel vse niti borbe v svojih rokah.
Boks • Dejan Zavec ubranil naslov svetovnega prvaka verzije IBF
Sampion ostaja šampion
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v petek v dvorani Tivoli dosegel svojo 29 profesionalno zmago (17 s K. O.), s katero je še naprej ponosni lastnik šampionskega pasa velterske kategorije po verziji IBF.
Dejan Zavec je v petek v ljubljanski hali Tivoli izpolnil pričakovanja navijačev, njegovega moštva in ne nazadnje sebe ter zanesljivo ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF. Tekmecu, Argentincu Rodolfu Ezeqzielu Martinezu, ni ponudil praktično nobene možnosti za zmago.
Ko smo se v petek popoldan izpred Radia-Tednika v polni zasedbi odpravili proti Ljubljani, smo imeli v mislih le eno: prisostvovati želimo novi zmagi našega šampiona in njegovi prvi ubranitvi naslova svetovnega prvaka. Po opravljenih formalnostih v zvezi z akreditacijami smo se podali na kratek sprehod po našem glavnem mestu, kjer je v okolici dvorane Tivoli popolnoma prevladovalo naše domače, štajersko narečje. "Leti prek (ceste), če si upleš," me je izzival Karlo na drugi strani ceste. "Nisem več tak hiter kot včasih, pa tudi ljubljanski vozniki so nepredvidljivi," sem mu odvrnil in tako sva se kasneje rokovala sredi prehoda (seveda pri zeleni luči). Očitno ima boks domicil na Štajerskem, za prave ljubitelje boksa pa je bilo spremljanje Dejana v živo vendarle nekaj povsem samoumevnega. "Dejan predstavlja vse najboljše, kar si je mogoče
zamisliti v športniku, zato pa ima takšne navijače. On nam vedno znova podarja vrhunske boksarske predstave, mi pa njemu pomagamo po naših močeh, z navijanjem," je povedal eden izmed množice, ki se je pred dvorano ogrevala za večerno navijanje.
Predborbe so se odvijale hitreje od napovedi, saj so bile skoraj po pravilu prekinjene v 2. rundi (le dekleti sta ostali v ringu štiri runde). Nekaj več adrenalina je v dvorano prinesel drugi dvoboj, v katerem je nastopil močno tetoviran Ar-gentinec Gonzalo Omar Basile. Tega so argentinski navijači spremljali z navijaškimi pesmi-
Foto: Črtomir Goznik
Koncentracija ...
mi, borec pa jim je v zameno ponudil veselje z nekaterimi dobrimi potezami. Med zmagovalci je bil tudi Slovenec Denis Simčič, ki je suvereno opravil s tekmecem iz Nemčije. Za največji aplavz v dvorani je v času predborb poskrbel Dejan Za-vec, ki je prišel pozdravit svoje navijače.
Zaradi napovedanega TV-prenosa je sledil več kot eno-urni premor, ki ga je vsak izkoristil po svoje: večina jih je debatirala pred dvorano, največ navijačev pa je ugibalo, v kateri rundi se bo Argentinec znašel na tleh. Seveda si lahko na vsakem koraku srečal kakšnega znanca, saj je bilo Štajercev po približni oceni vsaj tri četrt. Med njimi je bilo veliko gospodarstvenikov in politikov, na čelu s skoraj vsemi župani s širšega ptujskega območja.
In potem se je ta množica začela pomikati proti vhodom v dvorano in ogrevati svoje glasilke. Ko so vsi zavzeli svoja mesta, je bilo vse pripravljeno za glavno borbo večera. Prvi je v ring stopil Dejanov tekmec, ki je od objektivnih navijačev dobil primeren aplavz. A je bil ta le na desetini tistega, ki ga je ob prihodu v soj luči požel naš šampion Dejan Zavec. Tega je več kot 4000-glava množica sprejela na nogah in z glasnim navijanjem, v ozadju pa je pe-
sem I got a feeling prepeval Lucas. Ko je slovensko himno odpel Omar Naber, se je lahko začelo zares. Dejan je obiskovalce hale Tivoli razvnel že v prvih dveh rundah, ko je popolnoma prevladoval v ringu in takrat so tisti najbolj zagreti že sanjali o predčasnem koncu v 3. ali 4. rundi. A se je konec zaradi žila-vosti Martineza vedno bolj od-mikal in tako smo lahko uživali v 12 rundah imenitnega boksa. V zadnji minuti borbe, le 45 sekund pred uradnim zaključkom, je sodnik v ringu zaradi serije močnih Dejanovih udarcev in načetosti Martineza vendarle zaščitil slednjega in prekinil dvoboj! Konec je, Dejan bo imel pas svetovnega prvaka v svoji lasti vsaj še do naslednjega dvoboja, najverjetneje pa še precej dlje ...
Sledile so stoječe ovacije prvaku, ki se je zahvaljeval za podporo, nasmejanih obrazov pa so bili praktično vsi; od slovenskih navijačev (za približno 15 Argentincev tega ne bi mogli reči) do Dejanove spremljevalne ekipe, žene Nataše in organizatorjev. Sledila so še razna slikanja v ringu, kmalu pa so v hali Tivoli že začeli svoje delo tisti, ki so pospravljali opremo. Jo bodo sploh še kdaj v Sloveniji postavljali za Deja-novo borbo?
Jože Mohorič
Boks • Izjave po dvoboju Zavec - Martinez
Preudarno in brez tveganja do cilja: ubranitve naslova
Dejan Zavec je v prvih dveh rundah pričel odločno, zaradi česar se je Martinez nekajkrat že znašel v težavah; največji optimisti so že napovedovali hiter predčasni konec dvoboja. Argentinec je v tretji rundi vendarle nekoliko dvignil svoj nivo boksanja in je prvič zadal Dejanu nekaj zaporednih udarcev. Ti so bili večinoma usmerjeni v telo, nikakor pa niso uspeli prebiti neprebojnega garda našega šampiona. Ta začasna Argentinčeva pobuda je bila v veliki meri posledica bolečin v Dejanovi levici, ki so se pojavile ob koncu 2. runde. Zaradi tega je moral slednji nekoliko spremeniti taktiko (nekoliko manj je napadal, večkrat je čakal na napako tekmeca), saj ni želel nič prepustiti naključju. Pri tem je imel v mislih to, da lahko včasih že en sam udarec odloči dvoboj; priložnosti za to pa Rodolfu ni želel ponuditi.
Od 5. runde naprej je imel Dejan znova vse niti dvoboja v svojih rokah: popolnoma je obvladoval položaj in kontroliral potek dvoboja. Čeprav si je zagotovil veliko točkovno prednost, je poskušal ob koncu devete runde s serijo močnih udarcev poslati Rodolfa na tla, a mu je to namero preprečil gong, ki je označil konec runde ... Ker se je izzivalec v zadnjem delu dvoboja zavedal, da je v točkovnem zaostanku, je moral več pozornosti namenjati napadom, Dejan pa je to s pridom izkoriščal za nasprotne napade. Eno od osnovnih pravil boksa je namreč ta, da si najbolj ranljiv takrat, ko napadaš tekmeca. Kljub stalnemu gestikuliranju Argentinca, češ „napadi me", je Dejan ostal popolnoma miren in je sledil svojemu načrtu dvoboja. 11. runda je znova napovedovala predčasni konec, saj je Dejan odlično izkoriščal borbo „na telo" in je iz bližine zadajal Martinezu številne natančne udarce. Ti so se v 12. rundi še stopnjevali in v sredini je že bilo jasno, da je Martinez v velikih težavah, zelo blizu knock-outa. Ta se je po oceni sodnika v ringu zgodil 45 sekund pred koncem dvoboja, ko je s svojim posredovanjem zaščitil izzivalca (ta je bil že precej nestabilen v nogah, tudi gard mu je vedno bolj popuščal) pred točo Dejanovih močnih in natančnih udarcev ...
Dejan je v celotnem dvoboju pokazal veliko boljšo taktično pripravljenost, tekmeca je vedno znova presenečal z različnimi rešitvami. Argentincu je za uspeh manjkala predvsem večja nepredvidljivost in raznolikost; samo z vztrajnostjo in napadi iz jeze pač ne moreš ogroziti svetovnega prvaka ...
Šampanjec za novinarje ...
Po opravljenih dopinških kontrolah sta se borca s svojim spremstvom kakšno uro po dvoboju pojavila na tiskovni konferenci. Ta se je na pobudo Dejana začela na zelo zanimiv način: „V tem trenutku sem se odločil, da vam podarim veliko steklenico šampanjca, tudi vi, novinarji, fotografi in kamer-mani, ste si s svojim delom zaslužili nagrado."
„Zagotovo sem vesel te prve ubranitve naslova svetovnega prvaka, saj je ta v vseh statistikah najtežja. Sam sem imel pred dvobojem jasno izdelan načrt, ki sem mu sledil ves dvoboj: nikakor nisem želel tekmecu ponuditi priložnosti za takšnem udarec, ki bi me lahko zamajal. Že tretjič mi je na zadnjih dvobojih v Sloveniji hitro otekla leva roka (proti Catikasu, Mirandi in sedaj Martinezu), zaradi česar je bilo potrebno nekoliko spremeniti taktiko. Kljub temu sem popolnoma obvladoval položaj v rin-gu, obenem pa sem imel proti koncu dvoboja še dovolj moči za napad. Upam, da so bili gledalci s prikazanim boksom zadovoljni, rad pa se bi jim zahvalil za glasno podporo," je svoje misli nato strnil svetovni prvak in se po 29. profesionalni zmagi že obrnil v prihodnost. „To je bila prostovoljna obramba naslova, naslednjo določa organizacija IBF. Ker je sedaj prvi izzivalec stari znanec, Poljak Rafal Jackiewicz, bo prav on najverjetneje moj naslednji tekmec. Po zdajšnjih predvidevanjih bi lahko bil dvoboj konec junija ali julija."
Precej zgovoren je bil tudi Martinez, ki je vse dni v Ljubljani nosil nogometni dres s številko 10. „Zahvaljujem se
Sloveniji, novinarjem in vsem ostalim za pravi boksarski spektakel. Dolgo pot iz Argentine sem prepotoval z mislijo, da bom tukaj osvojil pas svetovnega prvaka. V mislih sem imel tudi velikega Maradono, ki se je prebijal do svetovne slave iz revnejših slojev, ki jim pripadam tudi sam. Ker mi danes ni uspelo zmagati, sem seveda po tej plati razočaran, a se obenem zavedam, da sem imel za tekmeca pravega šampiona," je bil po dvoboju realen Martinez, ki je nato podal še zanimivo opravičilo: „S tem, ko sem s kretnjami vabil Zavca, češ „napadi me", nisem želel kazati nespoštovanja ali podcenjevanja do svetovnega prvaka, ampak je to enostavno del mojega temperamenta in del borbe. Vsekakor spoštujem Dejana Zavca, saj je pokazal, da ni zaman svetovni prvak. Tudi v prihodnosti mu želim veliko uspehov." Po teh besedah je požel velik aplavz vseh zbranih ...
Zelo se je razvnel tudi Marti-nezov manager Santos Nicoli-ni, ki je dejal: „Rodolfo zame ni poraženec v klasičnem smislu, saj ni izgubil proti komerkoli, ampak proti enemu izmed petih najboljših boksarjev velter-ske kategorije na svetu. Sem že precej star in verjemite mi, da sem na svojih številnih boksarskih potovanjih videl že veliko dobrih boksarjev, sam sem skrbel za nekaj največjih argentinskih borcev, tudi za svetovne prvake. In z vso odgovornostjo trdim, da je Dejan Zavec eden najboljših kar sem jih videl!"
Podobno razmišljanje je podal tudi Jean Marcel Nartz, eden največjih nemških poznavalcev boksa in tisti, ki od-
Foto: Črtomir Goznik
loča o tem, kateri boksar se bo meril s katerim. „Videli smo odlično boksarsko predstavo dveh pravih borcev, ob kateri zlahka pozabim na tiste, ki jih kaže npr. Kličko ali kateri koli drugi težkokategornik. V vel-terski kategoriji je konkurenca pri vrhu strašna in Dejan Zavec spada v sam vrh," je povedal Nartz, ki sicer običajno ne skopari s kritikami.
„Prav zato me je ta njegova izjava zelo presenetila in mi zares nekaj pomeni; doslej si namreč z gospodom Nartzem nisva bila preveč simpatična.
Morda si bova odslej za odtenek bolj," je v smehu povedal Dejan.
Tudi Ulf Steinforth, De-
janov manager, je dodal svoj ščepec hvale na račun svojega varovanca: „S tem poslom se ukvarjam že deset let in v tem času sem videl že precej dobrih dvobojev; tale je bil med boljšimi. Čestitke Dejanu in tudi tekmecu, ki se je odlično upiral. Odlično delo so opravili tudi organizatorji, zato bomo morali tudi dvoboj proti Jacki-ewiczu organizirati tukaj. Nikomur ni preveč do potovanja na Poljsko," se je pošalil Ulf, ki je bil v Katovicah, po Dejanovem edinem porazu doslej, izjemno jezen na sodnike.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejanova ekipa je svojega varovanca odlično pripravila na dvoboj, saj je brez težav zdržal vseh 12 rund napornega boja.
Dejanovi najbližji (od desne: žena, tast, tašča in brat) so bili med dvobojem precej na trnih. Napetost je popustila šele ob koncu ...
Kako na boks gledamo ženske
Začelo se je že okoli sedme ure zvečer, ko smo se navijači začeli zbirati pred halo Tivoli. Ker smo vedeli, da naš prvak boksa šele ob desetih, smo se udobno namestili pred bar, kjer so potekale težke debate o boksu, padale so stave, v kateri rundi bo Dejan svojega nasprotnika spravil na tla, hkrati pa je z vsako minuto rasla napetost, ki so jo z dobro voljo preganjali zvesti navijači, ki so v trumahprihajalipred dvorano. Neverjetno je videti ljudi, ki verjamejo v Dejana, to niso samo ljudje iz naših krajev, Dejan je združil celo Slovenijo, ki je do zadnjega trepetala in navijala zanj. Prihod v polno dvorano
-	napeta atmosfera, iščeš svoj sedež, in ko ga najdeš ter ugotoviš, da imaš dober pogled v ring, si pomirjen. Minute tečejo in bliža se začetek, dvorana je na trnih. Mimohod predsednika vlade Boruta Pahorja in njegove delegacije le še stopnjuje napetost pred tekmo. Sledila sta prihoda obeh boksarjev, prvi je proti ringu prišel Martinez, ki ni ravno požel navdušenja obiskovalcev, je pa njegov prihod pomenil, da bomo kmalu videli tudi našega Dejana. Z njegovim prihodom je bila dvorana na nogah, vonj kurentov, ki nas je že prej žgečkal v nosovih, se je sedaj zlil še z njihovim glasom, prav čudovito je bilo videti špalir kurentov, ki so slovesno sprejeli našega prvaka, ki se je, za razliko od Martineza, sprehodil po celi dvorani in pozdravil vse gledalce. Sledili sta obe himni in posrečeno je bilo videti Dejanovega nasprotnika, ki se je nemirno zibal v ritmu svoje himne. Pohvaliti je treba slovensko izvedbo himne, zapel jo je namreč postavni OmarNaber.
Če sem prej govorila o napetosti, se je ta z začetkom boksa šele začela. Dejanov nasprotnik je izgledal kot majhen pete-linček, ki je brezglavo skakal okoli njega in udarjal v prazno, Dejan pa kot izkušeni maček, ki je taktično vedel, kaj počne. Kljub temu pa nas je pustil v dilemi vse do zadnje runde, ko je bilo vse jasno. Vmes je dvorano zajela evforija navdušenja, staro in mlado je navdušeno kričalo in vpilo njegovo ime, slišati je bilo le Dejan, Dejan, Dejan... in prav gotovo mu je tudi to dalo moč in pogum, da nas ni pustil na cedilu. Spretno se je izmikal udarcem, sam pa jih je dajal enega za drugim. Nasprotnik seje kljub številnim udarcem dobro držal, skoraj predobro, vse stave o tem, v kateri rundi ga bo, so že bile izgubljene in postajali smo rahlo nervozni, kako bo. Nasprotnik, ki je že kazal znake utrujenosti, se ni vdal, vdali pa se nismo tudi mi, cela dvorana je bila v zadnjih rundah na nogah, v upanju, da vidimo razplet, ki smo si ga zamislili in tako se je tudi zgodilo. Navijači in obiskovalci smo bili po razglasitvi starega novega svetovnega prvaka navdušeni, hkrati pa tudi brez glasov, vendar je to najmanjša žrtev, ki smo jo naredili, da smo Dejanu pomagali in ga spodbujali.
Toliko ljudi, toliko upanja, toliko vere v našega junaka, vse to vzbuja neopisljiv občutek, občutek, da smo tudi mi zmagali z njim, da je tudi njegova zmaga malo naša in da je on naš
-	naš junak.
Patricija Babosek
Nogomet m 1. SNL
Milko Djurovski ni več trener Drave, Koprčani že zelo blizu prve zvezdice
V tem krogu so nogometaši Kopra storili velik korak k osvojitvi prvega naslova državnega prvaka, saj so v Ljubljani visoko premagali Interblock, edini zasledovalec, Maribor, pa je izgubil v Lendavi (šaljivi gledalec na Mestnem stadionu se je vprašal, ali je to spoštovanje do NK Maribora ...). Prednost Primorcev sedaj znaša že ogromnih 11 točk, kar je pred zadnjimi šestimi krogi praktično neulovljiva prednost. Miran Pavlin je s kadrovanjem in igranjem v Kopru dokazal, da pozna ta posel, precej več težav pa ima klubsko vodstvo, ki nikakor ne more slediti njegovemu tempu. Naslov bo zagotovo skril del težav, vseh zagotovo ne .
Nekoliko drugačna pa je zgodba na Ptuju, kjer se je po uspešno zaključeni prisilni poravnavi posla v vlogi športnega direktorja in igralca lotil Zoran Pavlo-vič. Ta je po številnih odhodih igralcev poskušal sestaviti konkurenčno ekipo, ki bi se lahko enakovredno borila za obstanek, vendar je pri tem naletel na številne težave. »Komunikacija in odnosi med igralci in vodstvom so preslabi;
za nikogar ne vem več, ali se lahko nanj zanesem,« je obupan Pavlovič. Po sobotni tekmi s Celjani je od projekta dvignil roke še trener Milko Djurovski (na sliki), s katerim sta sicer zgledno sodelovala.
Kaj bodo prinesli naslednji dnevi je v tem trenutku vprašanje za milijon dolarjev, možnih scenarijev pa je več: trener bi naj znova postal Franci Fridl, Pavlovič bi se z nekaterimi igralci poslovil od Ptuja, do konca prvenstva bi igrali predvsem mlajši igralci, mesto poslovnega direktorja bi naj zasedel (že zaseda) Beno Majhenič ...
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 30. kroga:
Nafta - Maribor 3:1 (1:0); strelci: Miljkovic 20., Benko 47., 48.; Tavares 58. R. K.: Bačino-vič 44./Maribor
Interblock - Luka Koper 0:5 (0:0); strelci: Radujko 47., Vršič 66., 85., 86., Pavlin 90.
H iT Gorica - Domžale 2:3 (2:0); strelci: Osterc 5., Brečevic 9.; Perme 47., Zatkovič 68., N. Mevlja 90./ag.
Rudar - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: Kronave-ter 30.; Ibraimi 16., 82., Kašnik 33.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	30	1S	9	3	S0:2B	B3
2. MARIBOR	30	1B	4	10	S3:41	S2
3. NAFTA	30	13	S	12	4B:4B	44
4. CM CELJE	30	12	B	12	44:49	42
5. RUDAR VELENJE	30	13	2	1S	3S:44	41
6. OLIMPIJA-2	30	12	B	12	42:29	40
7. HIT GORICA	30	11	T	12	S3:S1	40
8. DOMŽALE	30	11	B	13	42:S0	39
9. INTERBLOCK	30	9	S	1B	33:4S	32
10. LABOD DRAVA	30	B	S	1B	2S:4S	2S
Pari 31. kroga: petek, 16. 4, ob 16.30: Olimpija - Maribor; sobota, 17. 4.: ob 15.30: Luka Koper - Hit Gorica; ob 16.30: Labod Drava - Nafta; ob 18.00: CM Celje - Interblock; ob 20.00: Domžale - Rudar.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 30. krog
Je obstanek še realnost?
LABOD DRAVA -CM CELJE 0:1 (0:0)
Glavni sodnik: Tošeski, pomočnika Kokolj in Rojk; gledalcev: 400 STRELEC: 0:1 Duspara (89.) LABOD DRAVA: Fink, Lun-der, Filipovič, Grabus (od 46. Roškar), Zečevič (od 77. Stepa-novic), Kulčar, Skubic, Trojak (od 60. Kurež), Pavlovič, Ogu John, Medved. Trener: Milko Durovski
CM CELJE: Mujčinovic, And-elkovic, Brezič, Dvorančič (od 79. Duspara), Bezjak, Lovrečič, Purišic (od 79. Urbanč), Kačič-nik, Gobec, Popovič (od 70. Mo-čič), Rep. Trener: Milan Duričic RUMENI KARTONI: Rep (12.), Gobec (47.), Brezič (61.), Kačičnik (68.), Kulčar (79.) RDEČI KARTON: Močič (74.)
Po petkovem spektaklu v hali Tivoli in odlični predstavi Dejana Zavca je bil sobotni preklop v slovensko nogometno sivino zelo zahteven. Še eno v nizu pomembnih srečanj so nogometaši Laboda Drave pričeli v zelo okrnjeni zasedbi, saj trener Milko Durovski iz različnih razlogov ni mogel računati na kar nekaj igralcev iz standardne začetne postave (Kelenca, Rakoviča, Ekpokija, Zajca, Zilica, Žilica, Balažica). Ptujčani so se pred tekmo zavedali, kaj jim prinaša zmaga, saj je bilo malo tistih, ki so verjeli v poraz vodilnega Kopra v Ljubljani proti Interblocku. Ob morebitni sobotni zmagi bi bila razlika med zadnjeuvršče-nima le še tri točke ...
Kljub vsem težavam so do prve priložnosti že v 4. minuti prišli domači nogometaši, Ogu John je sprožil močan udarec z več kot 25 metrov, žoga je končala v prečki. Gostujoči nogometaši so prvič nevarno zapretili v 11. minuti, ko je Dvorančič z neposredne bližine z glavo meril zelo na-
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Sladko maščevanje Kidričanov
Dravinja Kostroj -Aluminij 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Milec (52. z 11 m), 1:1 Firer (55), 1:2 Kmetec (78)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Krajcer, Bajlec, Milec, Rotman, Me-hič, Djokič, Vračko (od 75. Kmetec), Rešek (od 86. Krajnc), Medved. Trener: Bojan Flis.
Dravinja je pred kratkim visoko premagala Kidričane, zato
se le-ti v tekmo vstopili popolnoma drugače, kot v tistem srečanju; začeli so odločno, takoj so prevzeli pobudo na igrišču in domačini so le redko prišli na njihovo polovico. V prvem polčasu je dve stoodstotni priložnosti zapravil Vračko, eno pa Rotman, zato se mreža domačega vratarja ni zatresla in je ostalo pri začetnih 0:0.
V sedmi minuti drugega polčasa pa je vendarle prišlo do
tančno, a je bilo to premalo za odličnega domačega vratarja Finka. V nadaljevanju prvega polčasa je bila pobuda večinoma na strani domačinov, ki so tudi pokazali nekaj več želje po zadetku. Naslednjo lepo priložnost je v 35. minuti imel po odlični podaji Pavloviča z desne strani Kulčar, ki pa žoge z glavo ni najbolje zadel. Nekaj minut za tem je Lunder z dobrih 25 metrov sprožil močan udarec, žoga je končala tik nad prečko.
Prvo lepo priložnost v drugem polčasu so v 51. minuti imeli Celjani: po lepi akciji Pu-rišiča in Repa je do strela prišel Dvorančič, slednji pa je žogo poslal visoko čez vrata. Ptujča-ni so hitro odgovorili in si že tri minute kasneje po lepi podaji Medveda pripravili priložnost za zadetek, vendar Trojak ni zadel. V nadaljevanju smo videli na obeh straneh še nekaj poizkusov, pri tem sta prednjačila Dvorančič pri gostih in Pavlo-vič pri domačih. V 69. minuti je po lepi samostojni akciji okvir vrat stresel mladi Rajko Rep in tako izenačil tudi razmerje v zadetih prečkah. Oba trenerja sta se trudila, da bi s številnimi menjavami spremenila potek srečanja. Eden izmed igralcev, ki so v igro vstopili v nadaljevanju (Močič), si je v 74. minuti privoščil veliko neumnost, saj je ob robu igrišča brez potrebe namerno udaril Medveda in si upravičeno prislužil rdeči karton. Do konca srečanja niti igralec več domačim ni pomagal, saj nikakor niso znali unovčit številčne prednosti. Zadnji udarec so Celjani zadali domačinom tik pred koncem tekme, ko se je po podaji Bez-jaka pred golom najbolje znašel Duspara in žogo potisnil v mrežo - 0:1. S tem porazom so možnosti modrih za obstanek med slovensko nogometno elito še manjše.
Janko Bezjak
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec (Aluminij) je prvi načel mrežo Dravinje.
spremembe rezultata: domačini so bili neprevidni in so storili prekršek za najstrožjo kazen. Iz enajstmetrovke je zanesljivo zadel Martin Milec - 0:1. Veselje nogometašev Aluminija pa ni trajalo dolgo, saj je tri minute kasneje domači napadalec Ivan Firer (nekdanji član Aluminija) izkoristil napako gostov in rezultat izenačil - 1:1. Ta zadetek pa ni zmedel gostov, ki so še naprej igrali svojo
Šentjur in Krško presenetila vodilna
Največje presenečenje v tem krogu so pripravili nogometaši iz Krškega, ki se z gostovanja proti Primorju vračajo s pomembno točko v borbi za obstanek. Dragocene zmage so se veselili tudi nogometaši Šentjurja, ki so v gosteh ugnali drugouvr-ščeno moštvo Triglava. Namesto da bi se Krajnčani z morebitno zmago Primorju približali na samo točko zaostanka, znova zaostajajo za pet točk, ob tem pa se jim je približala še Bela krajina. Mura 05 je ponovno igrala slabo in na domačem igrišču prejela pol ducata zadetkov od Šenčurja. Končno so znova slavili tudi
Bojan Flis - trener Aluminija: "Po nekaj porazih in slabših predstavah so tokrat igralci pokazali veliko željo po zmagi in uspeh zaradi tega ni izostal."
igro in so bili boljši nasprotnik. To se jim je obrestovalo v 78. minuti, ko je v polno zadel izkušeni Marko Kmetec, ki je v igro vstopil tik pred tem - 1:2. Gostje iz Kidričevega so zadržali vodstvo do konca srečanja, čeprav so zadnje minute igrali brez izključenega Mehiča.
Danilo Klajnšek
Kidričani in tako obdržali svojo prednost pred zasledovalci.
REZULTATI 19. KROGA: Dravinja Kostroj - Aluminij 1:2 (0:0), Primorje - Krško 0:0, Triglav Gorenjska - MU Šentjur 0:1 (0:0), Primorje - Krško 0:0, Bela krajina - Livar 1:0 (0:0), Mura 05 - Garmin Šenčur 0:6 (0:2).
1.	PRIMORJE	19 12	6 1	39:6	42
2.	TRIGLAV GOR.	19 11	4	4	25:13	37
3.	BELA KRAJINA	19 10	3	6	23:24	33
4.	MURA 05	19 7	6 6	28:34	27
5.	DRAVINJA KOS.	19 7	4	8	25:21	25
6.	ALUMINIJ	19 7	3	9	29:26	24
7.	GAR. ŠENČUR	19 5	7	7	21:22	22
8.	LIVAR	19 5	4	10	15:26	19
9.	MU ŠENTJUR	19 5	4	10	23:35	19
10.	KRŠKO 19 2 7 10 10:31 13

Foto: Črtomir Goznik
Zaradi okrnjenega igralskega kadra je Nejc Skubic (Labod Drava, modri dres) igral v zvezni vrsti; ob njem Dejan Purišič (CM Celje, beli dres), nekdanji igralec Aluminija.
Milko Durovski, trener Laboda Drave: „Čestitke Celjanom za zasluženo zmago. Tekma je bila zelo težka, obe ekipi sta na sredini igrali zelo agresivno, kljub temu pa si nismo uspeli ustvarjati večjih priložnosti za zadetek. In brez tega, da dosežeš zadetek, pač ne moreš pričakovati zmage. Še enkrat več v spomladanskem delu prvenstva smo prejeli zadetek tik ob koncu srečanja. Če želimo obstati v prvi ligi, bi morali nujno zmagovati, a na žalost sam ne vidim poti do zmag. Po tekmi bom v miru premislil, a kot kaže ta trenutek, bom najverjetneje vodenje ekipe prepustil komu drugemu."
Milan Duričic, trener CM Celje: „Ob koncu smo lahko zadovoljni, saj smo z igralcem manj prišli do treh zelo pomembnih točk. Z igro predvsem v prvem polčasu ne moremo biti zadovoljni, saj je bilo prisotno veliko nervoze in tudi zaradi pomembnosti tekme nobena ekipa ni uspela razviti svoje igre. V drugem polčasu smo igrali nekoliko bolj povezano, čestitam svojim igralcem za borbeno igro in pomembno zmago."
Kolesarstvo m KK PP
Bajt slavil prvo zmago v karieri
Kolesarji treh slovenskih moštev (Obrazi Delo Revije, Sava Kranj in Perutnina Ptuj) so nastopili na krožni dirki Thermenland Grand Prix v Avstriji. Že v drugem krogu od sedmih je pobegnila skupina 12 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Slovenci Bajt (Perutnina), Zrimšek (Sava) ter Omu-lec in Rakuša. V zadnji 21 km dolgi krog so ubežniki zapeljali s triminutno prednostjo, ki je samo še naraščala. 10 km pred ciljem se je na zadnjem rahlem vzponu v ubežni skupini naredila selekcija, tako da je v ospredju ostalo le še pet kolesarjev. O zmagovalcu je odločal ciljni sprint, ki ga je prvič v karieri prepričljivo dobil Dejan Bajt iz Perutnine, Jure Zrimšek je bil drugi.
Dejan Bajt: »Nekoliko nepričakovano in hitro se je zgodil ta pobeg, ki ga noben od nas ni posebej načrtoval. V ospredju sem bil od Ptujčanov edini, zato na začetku nismo bili prepričani, da je ta beg ravno dober za nas. Kasneje je nekaj kolesarjev odpadlo, pa tudi prednost je naraščala, tako da je bilo potrebno razmišljati o tem, da lahko v tej skupini odločimo o zmagovalcu. Poldrugi kilometer do cilja sem napadel, vendar so me ujeli, kasneje je sledil napad Avstrijca, ki ga je pokril Zrimšek, kasneje sem še priključil jaz. Zadnjih 300 metrov sem šel na polno in tako uspel slaviti prvo zmago v karieri. Vesel sem, da mi je to uspelo v Perutnini.«
Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Dejan Bajt (KK Perutnina Ptuj) je slavil na krožni dirki v Avstriji.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž), 1. B SRL
Visoki porazi proti favoritom
1. A SRL (ž): Krim Mercator - Mer-cator Tenzor Ptuj 52:28 (26:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 9, Majcen 2, Korotaj
3,	Ciora 2, Močnik 1, Strmšek 1, Bolcar, Erhatič, Brumen 2, Sivka, Tumpej, Belec, Prapotnik 8. Trener: Nikola Bistrovič.
Gostovanje ptujskih rokome-tašic pri večkratnih državnih in pokalnih prvakinjah iz Ljubljane ni prineslo nič dobrega, saj so visoko izgubile. Gostje so sicer dosegle prvi zadetek na tekmi, vendar so nato krimov-ke kaj hitro postavile stvari na svoje mesto in povedle kar 10:1. Tudi v nadaljevanju so Ljubljančanke izkoristile vsako napako Ptujčank in jo pretvorile v zadetek. Ne glede na visoki poraz pa je to srečanje ena izkušnja več za mlado ptujsko ekipo, ki bo v sredo ob 19. uri v športni dvorani Center gostila Krko iz Novega mesta.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): Celje PL - Jeruzalem 38:26 (18:13)
CELJE PL: Štochl (15 obramb), Rezar (2 obrambi), Lapajne; Marguč, Vugrinec 2, Pajovič 5, Razgor, Toskic 10, Ranevski, Kojic 3, Gorenšek 1, Koljanin 5, Kokšarov 7 (4), Zorman
4,	Dačevic 1. Trener: Zvonimir Ser-
1. A SRL (ž) -				
od 1. do 6. mesta				
REZULTATI 4. KROGA: Krim Mer-				
cator - Mercator Tenzor Ptuj 51:28				
(26:14), Krka - Celeia Žalec 20:24				
(12:12), Zagorje -	GEN I	-	Olimpija	
30:36 (14:16).				
1 KRIM MERCATOR 4	4	0	0	52
2. OLIMPIJA 4	4	0	0	47
3. ZAGORJE GEN -I 4	2	0	2	40
4. CELEIA ŽALEC 4	1	1	2	34
5. MER. TENZOR PTUJ 4	0	1	3	24
6. KRKA 4	0	0	4	24
darušic.
JERUZALEM: S. Žuran, Belec (4 obrambe), Vujovic (3 obrambe); Kor-par 1, Krabonja 2, Melnjak 3, Rajšp, Bezjak 2 (1), B. Čudič 5 (3), Ivanuša, Sok 4 (2), Hebar 1, R. Žuran 3, Hudž 5, Planinc. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Celje PL 5/4; Jeruzalem 9/6. IZKLJUČITVE: Celje PL 10; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Richard Štochl (Celje PL).
V Zlatorogu so vodilni Celjani lažje od pričakovanega visoko ugnali Ormožane, ki
so doživeli tretji visoki poraz v gosteh v Ligi za prvaka. Glede na potek igre ni kazalo, da bodo varovanci trenerja Saše Prapotnika ponovno doživeli visok poraz, vendar so številni zapravljeni zicerji rokometa-šev Jeruzalema v zadnji četrtini tekme popeljali Celjane do končnih 12 zadetkov prednosti, 38:26. Gostje so na tekmi povedli le enkrat (1:0), nato so vse niti igre prevzeli gostitelji, ki so že v 1. polčasu prispeli do razlike sedmih golov (18:11). Na začetku drugega dela smo videli nekoliko boljšo predstavo Ormožanov, ki so zmanjšali zaostanek na 4 zadetke, 23:19. Zaostanek bi lahko bil še precej nižji, če bi Ormožani imeli mirnejšo roko pri izvajanju se-demmetrovk in zaključkih protinapadov. Štochl (15 obramb) je praktično zaprl svoja vrata in zaustavil nalet Ormožanov. Po izključitvah Korparja in Melnjaka v 43. minuti je padla dokončna odločitev o zmagovalcu. Dva igralca več v polju
Rok Zuran odhaja na Češko
Moška članska reprezentanca se je v nedeljo zbrala v Zrečah, kjer bo do torka pod vodstvom selektorja Zvonimirja Serdarušica opravila kratke priprave za mednarodni turnir, ki se bo ta teden odvijal na Češkem. Poleg gostiteljev Čehov in naše reprezentance bodo nastopili še Rusi in Avstrijci. V četrtek se bo Slovenija pomerila s Češko, v petek z Rusijo in v soboto z Avstrijo. Prvič je na zboru članske reprezentance tudi Rok Žuran, ki na klubski sceni brani barve Jeruzalema iz Ormoža. Žuran ima tako lepo priložnost, da se dokaže selektorju Serdarušicu in si prisluži poziv v reprezentanco tudi na naslednjih akcijah.
uk
1. A SRL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 4. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 38 :26 (16:15), Slovan - Trimo Trebnje 33:33 (15:17), Cimos Koper - Gorenje 32:30 (16:15).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 24	20	4	0	44
2.	CIMOS KOPER 24	17	3	4	37
3.	GORENJE 23	16	3	4	35
4.	TRIMO TREBNJE 23	11	3	9	25
5.	SLOVAN 24	10	4	10	24
6.	JERUZALEM ORMOŽ24 7	5	12	19
so Celjani odlično izkoristili in ušli na prednost osmih zadetkov, 27:19. Zmagovalec je bil odločen in oba trenerja sta ponudila priložnost igralcem s klopi, ki so jo bolje izkoristili celjski rezervisti, ki so v zadnji sekundi tekme prvič povedli z 12 točkami. Prvi imeni srečanja sta bila vratar Štochl in krožni napadalec Alem Toskic, ki je bil z 10 zadetki nerešljiva uganka za Ormožane na šest-metrski črti. Naslednji, 5. krog,
1. B SRL
REZULTATI 19. KROGA: Sevnica
-	Moškanjci Gorišnica 44:22, Ajdovščina - Radeče MIK Celje 33:30, Grosuplje - Krka 26:34, Šmartno 99
-	Alples Železniki 30:24, Istrabenz
Športni napovednik
Nogomet
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
V	sredo bodo v 2. slovenski nogometni ligi odigrali srečanja 20. kroga. Nogometaši Aluminija bodo ob 16.30 gostili Muro 05. Preostali pari so naslednji: Dravinja Kostroj - Krško, Livar - Triglav Gorenjska, MU Šentjur - Primorje, Garmin Šenčur - Bela krajina.
REGIONS CUP
V	torek ob 17. uri bo na ptujskem Mestnem stadionu odigrano srečanje v okviru Regions - cupa. Reprezentanca MNZ Ptuj se bo pomerila z reprezentanco MNZ Maribor. Ogled tekme je brez vstopnine.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
V	sredo bodo ob 19. uri v športni dvorani Center rokometašice Mer-catorja Tenzorja Ptuj gostile ekipo Krke iz Novega mesta.
Danilo Klajnšek
je na sporedu 24. aprila 2010, ko na Hardeku gostuje Slovan iz Ljubljane.
UK
1. B SRL: Sevnica -Moškanjci Gorišnica 44:22 (20:7)
plini Izola - Grča Kočevje 26:24, Sviš					MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Vincek,
Pekarna Grosuplje -	- Celje Pivovarna				Zorli 4, Lozinšek 3, Valenko, Golob
Laško B 28:28.					1, Mesarec 2, Cvetko, Petek 5, Korez
1. KRKA 19	19	0	0	38	1, Lukaček, Bedrač, Balas, Arnuš,
2. ŠMARTNO 99 19	15	0	4	30	Bračič 5, Prejac, Dimec. Trener: Ivan
3. AJDOVŠČINA 19	9	4	6	22	Hrupič.
4. SVIŠ GROSUPLJE 19	10	2	7	22	Na gostovanje v Sevnico so
5. CELJE PIVO. LAŠKO 19	9	2	8	20	rokometaši Moškanjcev-Go-
6. SEVNICA 19	9	1	9	19	rišnice odpotovali brez Matija
7. GROSUPLJE 19	6	4	9	16	Bediča, ki je bil v torek operi-
8. GRČA KOČEVJE 19	6	4	9	16	ran zaradi zlomljenega prsta
9. ALPLES ŽELEZNIKI 19	6	2	11	14	na roki, in brez Sama Koreza,
10. RADEČE CELJE 19	4	3	12	11	ki ni nastopil zaradi delovnih
11. ISTRABENZ IZOLA 19	4	3	12	11	obveznosti.
12. MOŠKANJCI- GOR.19	4	1	15	9	Po začetnem otipavanju in
rezultatu 3:2 so rokometaši Sevnice naredili delni izid kar 11:0 ter povedli 14:2. S tem je bilo že na začetku tekme praktično konec vseh upanj gostov na uspešni razplet in morebitno točko. V 20. minuti prvega polčasa so Gorišničani dosegli komaj tretji zadetek na tekmi, pred tem pa so zastreljali 13 napadov, naredili 13 tehničnih napak.
V drugem polčasu je bilo na strani gostov nekoliko bolje, vendar je bil še vedno prisoten šok iz prvega polčasa, po katerem se enostavno ne moreš pobrati. Sevničani so igrali svojo igro, da pa so prišli do visoke zmage, so jim v veliki meri "pomagali" gostje iz Gorišnice, ki so očitno "pregoreli" v preveliki želji, da bi naredili vse kar najbolje.
DK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Ml | I V	■ ■	A	V	■	■■■■■	m	lil	■
Bistricani in Ormožani nadaljujejo zmagoviti niz
3. SNL - vzhod: sreča Celjanov
Kljub temu da je Paloma že praktično odpisana, je na gostovanju pri vodečem Simer šampionu skoraj pripravila presenečenje. Gostje s Sladkega Vrha so izenačili v predzadnji minuti in bili s tem zelo blizu remiju. A v nogometu se igra do zadnjega sodnikovega žvižga in tega pravila so se držali Celjani, ki so v zadnjih trenutkih tekme le dosegli zmagoviti zadetek. Do zmage so na domačem igrišču prišli tudi nogometaši iz Stojncev, ki so odpor nogometašev iz Rogatca zlomili v drugem polčasu. Očitno se ne šalijo nogometaši Čarde, ki še kar naprej vztrajajo na drugem mestu.
REZULTATI 19. KROGA: Stojnci -Mons Claudius 2:0 (0:0), Zreče - Teh-nostroj Veržej 1:0 (0:0), Tehnotim Pesnica - Koroška Dravograd 2:3 (0:1), Čarda - Malečnik 2:0 (0:0), Simer šampion - Paloma 2:1 (0:0), Šmartno - Kovinar Štore 4:0 (3:0), Odranci - Tromejnik G Kalamar 4:1 (2:0).
1.	SIMER ŠAMP.	18	11 5 2	39:13	38
2.	ČARDA	18	12	2 4	40:15	38
3.	ŠMARTNO	18	10 4 4	45:28	34
4.	DRAVOGRAD	18	9	5 4	38:22	32
5.	STOJNCI	18	9	4 5	32:22	31
6.	ZREČE	18	8 7 3	25:23	31
7.	MALEČNIK	18	9	3 6	37:33	30
8.	ODRANCI	18	6 4 8	37:33	22
9.	KOVINAR ŠTORE 18	6 4 8	25:30	22
10.	VERŽEJ 18	6	2	10	34:35	20
11.	TROMEJNIK 18	5	5	8	21:29	20
12.	PESNICA 18	5	4	9	21:30	19
13.	MONS CLAUD. 18	2	2	14	20:67	8
14.	PALOMA 18	1	3	15	18:52	6
STOJNCI - MONS CLAUDIUS 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Milošič (67), 2:0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Carrere Optyl iz Ormoža so z goloma Zadravca slavili v Gerečji vasi.
Ferčec (73. avtogol)
STOJNCI: Simonič, Kokot (od 46. Janžekovič), Meznarič, Milošič, Korez, Železnik, Golob, Pernek (od 80. Muršič), Fridauer, Zagoršek, Ne-žmah (od 60 Klinger). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga
Oba vodeča kluba sta v tem krogu slavila zmagi. Nogometašem izpod Pohorja v srečanju z Bukovci po prvem polčasu ni kazalo nič dobrega, saj so bili v zaosta nku. V zadnjih tridesetih minutah pa so vendarle dosegli kar tri zadetke in zmaga je pričakovano ostala doma. Kar precej težav so imeli tudi Ormožani v Gerečji vasi, na koncu pa so z dvema zadetkoma
Zadravca prišli do zelo pomembne zmage. Tudi tretjeuvrščeni trgovci iz Šmarij pri Jelšah so slavili, in sicer v Podvincih; k njihovemu uspehu pa je precej pripomogla izključitev igralca Podvincev že v 19. minuti.
REZULTATI 19. KROGA: LKW
Jack Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 1:2 (0:1), AHA EMMI Bistrica
-	Bukovci 3:1 (0:1), Koroške gradnje
-	Boč Poljčane 0:0, GIC Gradnje Rogaška - KIV Vransko 5:1 (2:1), Partizan Fram - Peca 2:4 (1:3), Pohorje - Šoštanj 0:2 (0:0), Podvinci
-	Trgovine Jager 0:3 (0:2).
1.	A. E. BISTRICA	18 13	3	2	52:22	42
2.	CARRERA O.	18 12	3	3	33:17	39
3.	TRGOV. JAGER	17 9	4	4	31:15	31
4.	GEREČJA VAS	18 8	4	6	39:31	28
5.	GIC ROGAŠKA	18 9	1 8	40:32	28
6. PODVINCI 18	8	3	7	35:34	27
7. PECA 17	7	4	6	37:29	25
8. KOROŠKE GR. 18	7	4	7	24:24	25
9. BOČ POLJČANE 18	7	4	7	16:17	24
10. POHORJE 18	6	5	7	28:31	23
11. ŠOŠTANJ 17	5	4	8	22:41	19
12. PARTIZ. FRAM 18	5	2	11	23:47	17
13. BUKOVCI 18	1	7	10	23: 38	10
14. KIV VRANSKO 17	2	2	13	22:61	8
LKW JACK GERECJA VAS - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Zadravec (20), 0:2 Zadravec (69), 1:2 Petek (74. z 11
m)
LKW JACK GERECJA VAS: Zupa-nič, Petek, Draškovič, Medved, Šešo, Miha Lešnik, R. Sagadin, D. Hertiš
(od 73. Lončarič), Gerečnik, Emeršič, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
CARERERA OPTYL OTMOŽ: Šnaj-der, Mihalič, Druzovič, Piberčnik (od 60. Jurčec), Kozar (od 46. Košnik), Mlinarič, Habjanič, Zorman, Strmšek, Zadravec, Prapotnik. Trener: Aleš Jurčec.
AHA EMMI BISTRICA -BUKOVCI 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Belšak (22), 1:1 Beranič(60), 2:1 Emeršič (68), 3:1 Stegne (78)
BUKOVCI: Golc, Kokot, M. Mez-narič, Vajda, Hrga, Bratec, Antolič, Rajh, Kozel, Belšak (od 71. Cebek), Habrun (od 68. T. Meznarič). Trener: Rudi Habjanič.
PODVINCI - TRGOVINE JAGER 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Neskič (19), 0:2 Čakš (27), 0:3 Asllanaj (83)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, K. Brumen, Kuserbanj, D. Brumen, Lah, Bezjak, Marinič (od 46. Novak), R. Petrovič (od 71. Mori), D. Petrovič, Benko (od 75. Juršek). Trener: Damjan Bezjak.
1. liga MNZ Ptuj: enajstica Zavrča ...
REZULTATI 14. KROGA: Rogozni-ca - Oplotnica 1:1, Zavrč - Prager-sko 11:0, Središče - Hajdina 2:3, Vi-
1:5, Dornava - Apače - Markovci 1:2.
4 12		1	1	68:11	37
4	9	2	3	39:24	29
4	8	4	2	24:11	28
4	7	3	4	37:31	24
4	6	4	4	30:34	22
4	5	2	7	28:29	17
4	5	2	7	28:38	17
4	4	2	8	36:49	14
4	3	5	6	26:44	14
4	3	4	7	19:27	13
4	3	4	7	25:36	13
3	2	1	11	21:47	7
dem - Skorba 0:1, Gorišnica
1 ZAVRČ
2.	APAČE
3.	OPLOTNICA
4.	ROGOZNICA
5.	HAJDINA
6.	GORIŠNICA
7.	VIDEM
8.	SKORBA
9.	PRAGERSKO
10.	DORNAVA
11.	SREDIŠČE
12.	MARKOVCI
2. liga MNZ Ptuj: ... in Grajene
REZULTATI 14. KROGA: Lovrenc - Podlehnik 1:1, Makole - Cirkulane 7:1, Tržec - Slovenja vas 0:1, Hajdo-še - Spodnja Polskava 1:1, Lesko-vec - Grajena 4:11. V tem krogu je bila prosta Zgornja Polskava.
1.	LOVRENC	13	8	3	2	26:12	29
2.	GRAJENA	13	8	1 4	44:24	25
3.	ZG. POLSK. -1	12	8	1	3	33:20	24
4.	SLOVENJA VAS	13	7	1 5	22:18	22
5.	HAJDOŠE	13	6	3	4	24:24	21
6.	MAKOLE	12	6	2	4	32:21	20
7.	PODLEHNIK	13	6	2	5	20:13	20
8.	TRŽEC	13	6	1	6	33:28	19
9.	SP. POLSKAVA	13	3	3	7	21:30	12
10.	CIRKULANE 12 2 2 8 10:30 8 11 LESKOVEC 13 0 1 12 15:59 1
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
REZULTATI 11. KROGA: Pomur-je Beltinci - Dornava 6:2 (2:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Krka 1:3 ( 1:1), Jevnica - Maribor 4:3 (3:2), Velesovo Kamen Jerič - Rudar Škale 1:6 (0:5).
1 KRKA 11 10 0 1 61:7 30
2.	POMURJE - BEL. 11 8 1 2 56:17 25
3.	HV S. GRADEC 11 7 1 3 31:16 22
4.	JEVNICA 11 7 0 4 41:23 21
5.	RUDAR ŠKALE 11	7	0	4	33:17	21
6.	MARIBOR	11	3	0	8	24:34	9
7.	VELESOVO	11	1	0	10	9:81	3
8.	DORNAVA	11	0	0	11	12:72	0
POMURJE BELRINCI -DORNAVA 6:2 (2:1)
STRELKA ZA DORNAVO: Katja Nežmah v 30. in 51. minuti.
DK
torek • 13. aprila 2010
Šport, pogovori, reportaže
Štajerski	15
Futsal • 1. SFL
Ptujski igralci malega nogometa so v drugem domačem srečanju v ligi za obstanek pokazali svojo moč. Svoje tekmece iz Sevnice so gladko premagali ter jim nasuli pol ducata zadetkov. S svojo drugo zmago so naredili ogromen korak k začrtanemu cilju - obstanku v slovenskem elitnem razredu futsala. Trener domačih Mitja Jontez je po tekmi dejal: "Pohvaliti moram moje fante, saj so igrali vrhunsko, natančno tako, kot smo se dogovorili pred začetkom. Sevnica je nastopila v oslabljeni postavi, a je naša zmaga zaslužena. To potrjuje tudi rezultat."
REZULTATI 2. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Sevnica 6:1 (3:1), Glin Nazarje - Tomi Press Bronx 3:8 (2:3).
1.	KRONA B. PTUJ 2
2.	TOMI PRESS B. 2
3.	SEVNICA 2
4.	GLIN NAZARJE 2
2 0 1 1 0 1 0 0
10:4 14:9 7:12 6:12
DK
Krona bar - Sevnica 6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 B. Kupčič (9), 2:0 Emeršič (20), 3:0 S. Kupčič (20), 4:0 B. Kupčič (23), 4:1 Štamcar (33), 5:1
Atletika
Zimsko prvenstvo v metih: Domjanova najdlje vrgla disk
Zadnjo soboto v marcu so v Brežicah organizirali zimsko državno prvenstvo v metih. V kategoriji pionirk se je izkazala Veronika Domijan, ki
je zmagala v metu diska. Zmago si je priborila z metom, ki je meril 31,08
B. Kupčič (35), 6:1 Lovrenčič (36).
KRONA BAR PTUJ: Trop, Emeršič, S. Kupčič, Belšak, B. Kupčič, Don-čec, Lovrenčič, Hebar, Ilešič, Haler, Divjak. Trener: M. Jontez.
Zaradi zasedenosti dvorane (rokometna tekma) se je tekma pričela s polurno zamudo, več kot 100 bučnih gledalcev pa je tokrat videlo tekmo s številnimi zadetki. Gostitelji so kaj hitro prevzeli pobudo in z agresivno obrambo niso dovolili, da bi Sevniča-ni razvili svojo igro. Gostujočega vratarja Gorenca so ogrožali predvsem brata Kupčič, Dončec in Belšak, prvi pa je v polno zadel Boštjan v 9. minuti. Pri gostih je z močnimi volej udarci poskušal predvsem Lindič, pa tudi Drobne ni izkoristil priložnosti. Na zvišanje vodstva domačinov smo morali počakati do zadnje minute prvega dela, ko sta vodstvo zvišala lan Emeršič in Sašo Kupčič. Visoko vodstvo je bilo dobra popotnica za nada-lnjevanje, ki so ga gostitelji uspešno pripeljali do konca. Z igro gostiteljev smo lahko zadovoljni, saj so prikazali svojo pravo vrednost. Sedaj jih čakajo tri zaporedne tekme v gosteh, kjer si bodo poskušali dokončno zagotoviti obstanek.
anc
metra. Njena klubska kolegica Mela-ni Hentak je bila četrta v metu diska z rezultatom 38,64 metra. Članici Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj sta dokazali, da se z mladimi na Ptuju dobro dela, za njune uspehe pa je zaslužen trener Gorazd Rajher. S tekmovanjem v Brežicah se je zaključila zimska atletska sezona, poletna pa se začne kmalu, konec tega meseca.
Uroš Esih
Veronika Domjan je najboljša pionirka v metu diska.
Miro Cerar • Nekdanji slovenski olimpijec
»V športu je pomembno, kaj znas, ne kaj si po poklicu ali izobrazbi ...«
V Leposlovni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo 15. aprila ob 19. uri večer s slovenskim telovadcem, olimpijcem in pravnikom Miroslavom Cerarjem. Ob tej priložnosti bo ugledni gost predstavil svojo biografijo pod naslovom Miroslav Cerar in njegov čas, ki je izšla pri Gimnastični zvezi Slovenije ob njegovi 70-letnici, ki jo je praznoval v lanskem letu. Izkupiček od svoje knjige bo v celoti namenil za novo gimnastič-no telovadnico v Ljubljani, ki ima že zarisano svoje mesto, je povedal pred obiskom na Ptuju.
Lani ste praznovali častitljivi jubilej, 70 let nadvse plodnega in ustvarjalnega življenja, ki je bilo in je še danes vzor številnim. Kako človek postane šampion-ska legenda? Pri vas se je v bistvu začelo pri devetih letih, ko ste prvič prestopili prag gimnastične dvorane Partizan Narodni dom v Ljubljani.
»Svoje športne aktivnosti prav gotovo nisem pričel z namenom, da bi bil nekaj posebnega, kaj šele legenda! Telovaditi sem pričel zato, ker sem bil šibak in mi je takšno krepitev zdravja priporočil moj telovadni učitelj. Res pa je, da sem telovadbo vzljubil in osvajal nova in nova znanja ne le s talentom, temveč s pridnostjo, zavzetostjo, poglabljanjem in posnemanjem boljših od sebe. Tako sem tudi sam postajal boljši in boljši in dosegel uspehe, zaradi katerih ste me tako poimenovali v svojem vprašanju.«
Na vaši izjemni športni poti so bili tudi padci, čeprav ste bili dvakrat olimpijski zmagovalec, štirikrat svetovni prvak in desetkrat evropski prvak, vaše orodje ni bil samo konj z ročaji, na katerem ste zmagovali z izredno eleganco in vir-tuoznostjo, uspešni ste bili
Gabrnik • S sprejema za Dejana Zavca
Dejan skrbi za občinske veselice
Športno življenje zahteva dolg in miren spanec, zato Dejan Zavec v času, ko je v petek komaj stopil v ring, po navadi leže k nočnemu počitku. A to ga ni oviralo, ko je slabo uro pred polnočjo k spancu pospremil Rodolfa Martineza. Konkretno je udarjal po njem, kot da je sredi belega dneva. Pa tudi na zabavi, ki je sledila, se bojda ni nikomur mudilo spat. Sobota je bila za svetovnega prvaka spet mirna, v nedeljo pa se je na veliko slavilo v domačem Gabrniku. Pred gasilskim domom se je zbralo okrog tristoglava množica. Z vodnim tušem so mu dobrodošlico pripravili gasilci in ga tudi oblekli v uniformo, saj jim je obljubil, da se jim bo ob priliki pridružil. Zaenkrat je dal to misel še malo na stran. »Tako kot sem sam gasil s šampanjcem, zna gasiti vsak. Čas mi takšnih aktivnosti trenutno še ne dopušča, ko pa bom za-
ključil aktivno kariero, se bom zagotovo priključil kakšni njihovi akciji,« je povedal Dejan Zavec. »Mislim, da bo gasilec, kot se spodobi. Prvi pogoj je, da si dobro fizično pripravljen, kar Dejan zagotovo je. Znanja, da opravi vseh dvanajst izpitov, pa mu bomo že mi dali,« je povedal Jože Mohorič, poveljnik GD Gabrnik.
Domačini so mu pripravili sladko presenečenje, kar dvojno torto - en del za zmago, drugi del za 34. rojstni dan, ki ga je 13. marca praznoval v Magdeburgu. V kulturnem programu so mu zapele ljudske pevke, ki so prav zanj spesnile rime po zmagi v Južni Afriki. Da je zajec in da je močnejši kot afriški slon, so pele. Zdaj bodo morale pričeti dodajati še druge živali, začeti bi morale s kakšno majhno, a krepko, »žilavo«, a prepustimo to njihovi inspiraciji. Dobro razpoložen je bil tudi Dejan, ki
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Cerar: »Mladim želim, da bi šport dojemali kot veselje, krepitev zdravja ter druženje z vrstniki in prijatelji.«
tudi v šesteroboju. Kako ste jih premagovali oziroma iz kakšnega testa mora biti športnik, da lahko premaguje vse težave, s katerimi se srečuje na poti do olimpa?
»Tekmovalci v šesteroboju - preskok, parter, bradlja, krogi, drog in konj z ročaji in še na vseh teh orodjih - smo imeli tako na svetovnih kot evropskih prvenstvih obvezne vaje in še poljubne vaje. Tako je bil to pravzaprav dvanajsteroboj. Za takšne napore je bilo treba veliko priprav, neštetokrat sem moral stisniti zobe, ker so me pestile poškodbe, potrgali so se žulji na rokah, bolele so mišice in za dosego tistega, kar bi moral pokazati na tekmah, si moral znati več, da si dosegel v sebi potrebno samozavest in gotovost. Pot do olimpa vodi preko trdega dela, doslednosti pri izvajanja elementov in izvedbi in končno prave umerje-nosti in samopremagovanja. Ni dovolj le znati, treba je znanje tudi pravi čas pokazati, zlasti je bridko, kadar na najtežjih tekmah, kot so olimpijade, vrhunskim športnikom spodleti in ne realizirajo svojih zmožnosti.«
Vedno ste tudi vedeli, da
se od športa ne bo dalo živeti, da je potrebno gledati tudi vnaprej. Ob uspešni karieri vam je uspelo v petih letih dokončati tudi zahteven študij prava. Delali ste kot advokat. Tako kot v športu ste znali oceniti, kdaj je potrebno izklopiti tudi v poklicnem delu.
»Že od mladih let so nas vaditelji v telovadnici vzgajali za življenje. Od nas so zahtevali dobre šolske uspehe in šele takrat so dovolili, da smo telovadili. Pa še en pogoj so nam postavili, morali smo vaditi mlajše. Jasno je bilo, da se bo moral vsak od nas usposobiti za svoj poklic, da bo koristen in spoštovanja vreden član družbe tudi po tem, ko zaključi športno pot. Tako sem tudi sam končal gimnazijo in pravno fakulteto ter po končani športni karieri opravljal odvetniški poklic.«
Koliko ste še danes povezani z gimnastiko? Kar zadeva pogoje za treninge, se za naše telovadce niso bistveno spremenili od takrat, ko ste še vi bili aktivni tekmovalec. Za izboljšanje razmer si tudi sami zelo prizadevate. Tudi izkupiček
knjige o vašem življenju in športni poti pod naslovom Miroslav Cerar in njegov čas bo šel za te namene.
»Imam stike z mlado telovadno generacijo in kot funkcionar v olimpijskem komiteju, pa tudi kot ambasador za toleranten šport (fair play) se trudim, da bi izborili boljše vadbene pogoje, kot sem jih imel sam. Trenutno je v ospredju boj za novo telovadnico, ki ima v Ljubljani že zarisano svoje mesto. Izkupiček knjige o mojem življenju bo v celoti šel v te gimnastične namene.«
Ob gimnastiki ste vedno našli tudi čas za nogomet, od nekdaj pa ste tudi velik ljubitelj hribov.
»Znano je dejstvo, da je gimnastika eden od najbolj vsestranskih športov, ki zahteva takšne spretnosti, da je osnova za vrsto drugih športov. Tako se telovadci še danes radi podimo za žogo, sam pa sem bil nekaj časa tudi navdušen nogometaš. Od nekdaj sem imel rad naravo, posebej hribe, tako je še danes.«
Kaj vam pomeni družina?
»Družina je temelj našega življenja. Pomeni varnost, med-generacijsko sodelovanje in številna veselja ob dogodkih v njej. Ko zadiši v kuhinji, se družina zbere za mizo, vzpostavi se skupnost in beseda steče. Beseda in dotiki nas združujejo, končno gremo od vsepovsod na koncu vedno domov. Tam mora biti lepo.«
Kakšno je vaše sporočilo mladim, ki se podajajo na športno pot?
»Mladim želim, da bi šport dojemali kot veselje, kot krepitev zdravja in druženje z vrstniki in prijatelji. V športu ni pomembno, kaj si po poklicu ali izobrazbi, kaj si po položaju ali kako si finančno močan. Pomembno je, kaj znaš. V športu se sklepajo tovarištva in prijateljstva, če ga pravilno razumemo ali kakor danes rečemo, toleranca in pravilni odnosi do soigralcev v športu prinašajo poleg zadovoljstva nad rezultati tudi občutek osebne vrednosti.«
MG
se je z ženo Natašo celo zavrtel po plesišču. Raje to, kot da bi pel, je pripomnil. »Takšni sprejemi me motivirajo, da delam naprej. Sicer pa so dokaz, da smo si blizu. Večkrat bi si vzel čas za sovaščane, pa nimam časa. Rad se poistovetim z Ga-brnikom, tukaj sem doma in dobro se počutim. Sprejeli so me za svojega in več kot to, si je skoraj nemogoče želeti,« je dejal svetovni prvak. Kakšnih posebnih praznikov v občini Juršinci zadnje čase skorajda ni več treba organizirati, za kar dve zabavi v zadnjih štirih mesecih je z uspehoma poskrbel Zavec. »Naj še desetkrat zmaga, mi mu bomo prav tolikokrat pripravili sprejem. Zelo bomo veseli zanj. Takšne stvari delamo s posebnim veseljem, vključi se veliko društev in posameznikov, tudi Občina poskuša pomagati,« je dejal jur-šinski župan, Alojz Kaučič.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
V Gabrniku so sovaščanu Dejanu Zavcu pripravili prisrčen sprejem, gasilci pa so mu podarili gasilsko obleko, v kateri je prvo »mokro vajo« opravil kar s šampanjcem.
Starše • Z 20. redne seje občinskega sveta
Sprejeli rebalans letošnjega proračuna
Svet občine Starše je na 20. redni seji sprejel poslovni in finančni načrt javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za leto 2010 ter poslovno razvojni program do leta 2013, ki predvideva v občinah članicah izgradnjo 700 stanovanj; sprejeli so tudi prvi rebalans proračuna za letošnje leto ter soglašali s tehničnim popravkom odloka o prostorsko ureditvenih pogojih.
Sicer pa so na seji v sredo, 7. aprila, z enajstimi točkami dnevnega reda svetniki občine Starše opravili v slabih treh urah. Po uvodnem delu so se najprej lotili informacije o trendih varnostnih pojavov v občini Starše v minulem letu 2009, ki jih je pripravil Tomaž Urleb, komandir policijske postaje Rače. Sami podatki so sicer razmeroma zadovoljivi, saj so bile prometnovarnostne razmere ugodnejše kot predlani, nekatere svetnike pa je motilo, ker na seji ni bilo nobenega iz policijske postaje, ki bi lahko zadeve podrobneje pojasnil. A pomiril jih je župan Vili Ducman, ki je svetnike seznanil, da so policisti polno zasedeni, saj je po povečanem prometu na bližnjem mariborskem letališču, zaradi nadomestnih letov iz brniškega letališča, ki je v rekonstrukciji, nujno potrebna povečana prisotnost policistov na terenu.
Sicer pa so v minulem letu na področju kriminalitete v občini Starše obravnavali 98 kaznivih dejanj ali za 17 odstotkov manj kot predlani. Zmanjšanje pripisujejo tudi dokončanju avtocestnega odseka Slivni-ca-Draženci, oziroma zaprtju gradbišč na območju občine Starše. Na področju javnega reda in miru so lani obravnavali 38 kršitev ali za sedem odstotkov manj kot predlani, obravnavali so tudi štiri požare. Ugodnejše pa je bilo tudi
Markovci • Občine podpisale aneks z gasilci
Letos za gasilstvo dobrih 600.000 evrov
Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj ter društva, vključena v zvezo, bodo v tem letu gospodarili z dobrimi 600.00 evri. Toliko namreč znaša znesek občin Ptuj, Markovci, Hajdina, Cirkulane in Zavrč, namenjen požarni varnosti in delovanju javne gasilske službe. Anekse k tripartitni pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službe so predstavniki omenjenih občin (župani ali njihovi namestniki) s predstavniki gasilske zveze in društev podpisali v Markovcih konec meseca marca.
gasilskega doma poteka tudi v Cirkulanah. V občini Markovci so sredstva rezervirana za PGD Sobetinci, medtem ko ostalih večjih nabav gasilske tehnike ni načrtovanih. Občina Markovci je sicer v lanskem letu zagotovila sredstva za nakup specialnega gasilskega vozila GVC 16/25 za PGD Prvenci-Strelci. Nakup tovrstnega vozila pa je v bodoče načrtovan tudi za društvo Markovci ali Stojnci. V občini Hajdina smo zaradi poškodb po neurjih morali prekriti strehe več gasilskih domov, čaka pa nas tudi nabava vozil za društvi Gerečja vas in Hajdoše. Na območju mestne občine Ptuj letos, ko PGD Ptuj slavi 140 let, načrtujejo nakup treh novih vozil.«
Zupan Vili Ducman: »Medtem ko so v nekaterih občinah letošnji proračun šele sprejeli, smo v občini Starše sprejeli že njegov prvi rebalans!«
stanje na področju prometne varnosti, saj so lani na območju občine Starše obravnavali le 44 prometnih nesreč, kar je za 15 odstotkov manj kot predlani. V omenjenih prometnih nesrečah je lani umrl le en udeleženec, v tem primeru kolesar. Splošna ocena policistov je torej izboljšanje stanja na vseh področjih njihovega delovanja, zato so tudi svetniki občine Starše s prometnovarnostnimi razmerami na njihovem območju upravičeno zadovoljni.
Nato so se lotili vsebine predlaganega poslovnofinanč-nega načrta javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za leto 2010, pri čemer so ugotovili, da naj bi se v naslednjih treh letih na območju občin, ki so zajete v skladu, zgradilo okoli 700 no-

Foto: M. Ozmec

vih stanovanj, zato so soglašali tudi z razvojnim program tega sklada za obdobje od leta 2010 do 2013. Za sedaj pa niso podprli predlaganih sprememb odloka o ustanovitvi javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, saj so menili, da novi predlog jemlje preveč pristojnosti posameznim občinskim svetom oziroma občinam ustanoviteljicam tega sklada ter na drugi strani daje možnosti za pretežni del odločanja mestni občini Maribor.
Po krajšem pojasnilu župana Vilija Ducmana so sprejeli že prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna, s katerim povečujejo prihodke za 14.335 evrov, odhodke pa za 784.600 evrov, tako da imajo sedaj v letošnjem proračunu 5.135.000 evrov skupnih prihodkov in

..-.J

" "V
• ■.i- _

Foto: M. Ozmec
Promet skozi središče Starš je z odprtjem avtocestnega odseka Slivnica-Draženci močno upadel, tako da so se prometnovarnostne razmere že izboljšale.
7.895.000 evrov skupnih odhodkov. Negativno razliko, ki znaša dobrih 2,7 milijona evrov, pa bodo nadoknadili s preostankom prihodkov v minulem letu. Med novimi postavkami letošnjega proračuna je izgradnja pločnika v Zlatoli-čju za kar so na javnem razpisu dela že oddali, ter izgradnja hišnih priključkov na kanalizacijski sitsem, za kar bodo namenili okoli 370.000 evrov. Nekaj sredstev pa so namenili tudi za izgradnjo ceste od telovadnice do športnega igrišča ter za posodobitev zastarele javne razsvetljave. Odškodnino za igrišče v Brunšviku, gre za okoli
38.000 evrov, ki so jih prejeli od podjetja Geoplin zaradi izgradnje plinovoda čez igrišče v Brunšviku, pa bodo razdelili tako, da bodo del sredstev namenili za obnovo doma krajanov v Brunšviku, del sredstev pa športnemu društvu Brun-švik, ki nekaj časa svojega igrišča ne bodo mogli uporabljati.
Soglašali so tudi s predlogi komisije za nagrade in priznanja, oziroma predsednice te komisije Marice Tenko, za podelitev občinskih nagrad in priznanj ob letošnjem prazniku občine Starše, vendar dobitniki za sedaj ostajajo še skrivnost. Po krajši razpravi pa
so se strinjali tudi s tehničnim popravkom sedanjega odloka o prostorskoureditvenih pogojih za podeželje, kar je bilo potrebno zaradi neskladnosti veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega plana. Zato so sprejeli popravek, ki bo sedaj omogočil izdelavo gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega vrtca v Marjeti, tako da bodo lahko vsa predvidena igrišča uredili na dodatno pridobljenih zemljiščih. Ob koncu pa je župan Vili Ducman svetnike občine Starše seznanil še z nekaterimi drugimi aktualnimi dogodki na območju občine.
M. Ozmec
Zbrani župani, predstavniki OGZ Ptuj in predsedniki gasilskih društev ob podpisu aneksov k pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službe
Pred podpisom pogodbe so župani dr. Štefan Čelan, Franc Kekec in Radoslav Simonič ter podžupana Peter Vesenjak in Jože Klinc navedli naložbe, za katere bodo občine iz svojih proračunov namenile sredstva. Govorili so tudi o naravnih in drugih nesrečah, s katerimi se soočajo prebivalci podravskih občin in pri katerih gasilci nudijo interventno pomoč. Po podatkih iz gasilskih vrst je zadnja leta intervencij zaradi požarov vse manj, več kot polovico vseh intervencij predstavljajo reševanja ljudi in premoženja zaradi posledic neurij in drugih naravnih ujm.
Predsednik OGZ Marjan Me-glič se je predstavnikom lokalnih skupnosti zahvalil za sodelovanje in finančno podporo ter poudaril, da gasilska dru-
štva tudi v tem letu čaka veliko nalog, med drugim izobraževanje, nabava gasilske tehnike in obnove gasilskih domov. »Verjamem, da bomo z denarjem, ki nam ga namenjajo občine, dobro gospodarili in sredstva s svojim delom ter trudom še dodano oplemenitili,« je ob podpisu aneksa k tripartitni pogodbi med občinami, zvezo in društvi podaril predsednik Meglič ter naštel investicije, ki so načrtovane po posameznih občinah: »Na Ptuju se obnavlja in dograjuje gasilski dom. Za to investicijo so sicer sredstva zagotovljena izven pogodbe, ki smo jo danes podpisali. Tudi v Zavrču se obnavlja gasilski dom, v lanskem letu so nabavili novo gasilsko vozilo, ki pa so ga na letošnjem občnem zboru že predali namenu. Obnova
Foto: MZ
Okoli sveta (37) • Piše: Filip Kovačič
Na koncu še Amerika...
otovanje se je počasi zaključevalo. Zadnji obiskani kontinent je bila Amerika. Pravzaprav je bil to bolj obisk prijateljev na moji poti okrog sveta. Po dolgih in neprespanih skoraj devetih urah nočnega leta sem dopoldne prispel v eno največjih in najbolj zasedenih letališč na svetu, Los Angeles. V Kaliforniji me je pričakalo presenetljivo čisto ozračje ter neverjetna gneča v zračni luki mesta angelov. Časa na pretek ravno nisem imel, saj sem že čez tri ure letel proti mestu San Jose in nato naprej na ameriški severozahod, v Seattle. Vstop na ozemlje ZDA je vedno precej dolgotrajen postopek, saj emigracijski uradniki radi sprašujejo neverjetne stvari. Tokrat
Nad Los Angelesom
Foto: Filip Kovačič
sem zaradi vsega političnega dogajanja pričakoval, da bo še huje. Na mojo srečo in začudenje pa je bilo, kljub dolgi vrsti, dobro organizirano. Vse je bilo
San Francisco
Foto: Filip Kovačič
urejeno izredno hitro, celo prijazno. Ponovno sem bil na tleh države, ki je v času predsedovanja Busha ni maralo veliko ljudi po svetu. Tudi na moji poti po obiskanih državah sem bil kar nekajkrat priča temu, kako so bili ameriški popotniki zasmehovani. Nekateri so se raje kot Američani predstavljali na primer kot Kalifornijci ali pač po mestu, iz katerega so prihajali. Precej prijetneje je v današnjem času biti Evropejec, še zlasti Slovenec, do katerega nihče po svetu ne goji kakšnih zamer. Bolj verjetno je, da moraš pogosto razlagati na vse pretege, kje ta, za njih eksotična državica Slovenija sploh leži ...
V ZDA so bile znamenite pomladanske počitnice, in to, kar je sledilo na vseh letališčih, ki
sem jih prečkal, je bilo zame skoraj preveč. Po vseh teh majhnih, umirjenih, počasnih, lenobnih letališčih na Tiho-morskih otokih so se tukaj vile nepregledne množice ljudi, celo izven letališke stavbe. Ker sem že imel izkušnjo, kako lahko je v Ameriki zamuditi letalo, po drugi strani pa sem vedel, kako v Ameriki ljudje potrpežljivo in vljudno čakajo v vrstah, sem se odločil in na hitro zaigral vlogo rahlo neolikanega Balkanca. Čisto mirno sem se vrinil skoraj na čelo vrste. Kaj kmalu sem zaslišal ostre glasove za menoj, ki so me opozarjali, naj takoj stopim iz vrste in grem na začetek. Poizkušal sem z različnimi ugovori, vendar je situacija postajala neprijetna. Stopil sem na rob in se pomaknil kaka dva metra nazaj. Ko sem opazil, da nihče več ne obrača name posebne pozornosti, sem pristopil k mlajšemu moškemu ter ga vprašal, če se mu lahko pridružim v vrsti. Mladenič je bil iranskega rodu. Ko sem mu omenil, da sem pred tremi leti potoval po njegovi rodni deželi, je bil navdušen. Pogovor je stekel, začuda se nihče za menoj ni več razburjal in sploh nisem opazil, da sem bil pred okencem za rezervacijo sedeža na letalu ...
Seattle, mesto Boeinga, Billa Gatesa, Jimija Hendrixa in Nirvane, če naštejem le nekaj znanih imen, ki so ponesli to mesto na svetovni globus, me je pričakalo v aprilskem hladu. Zvečer je celo snežilo. Da pa le ni bilo hladno, sta dokazala dobra prijatelja in potovalna kolega Vince in Earl, ki sta me pričakala na letališču. Seattle mi je že kar domač, prvič sem ga obiskal leto prej v mesecu maju in je pravzaprav netipično obmorsko ameriško velemesto s povprečno izredno izobraženim in liberalnim prebivalstvom. Na severozahodu Amerike se počutim super, vse je tako drugačno kot na Floridi na primer. Vince in Earl sta imela že pripravljen načrt, kam gremo v nočni Seattle proslavit in se skupaj spominjat na čudovit Madagaskar, ki smo ga pred meseci skupaj prepotovali. Nedeljska noč se je že zdavnaj prevesila v ponedeljek, ko smo zapuščali zadnji pub.
Naslednja dva dneva sem preživel v hiši oziroma posebni depandansi za goste pri prijatelju Vincu. Njegova družina, žena Danielle in štiriletna hčerkica Charlotte so me prisrčno sprejeli. Pri njih se res zmeraj počutim kot doma. V torek sva se z Vincem z avtom odpravila čez ameriško-kanad-sko mejo proti enemu najlepših mest na svetu, Vancouvru, kjer imata z ženo stanovanje s čudovitim pogledom na središče mesta ter morje in gore v ozadju. Vancouver je svetovljansko mesto in je že nekaj let zaporedoma bil izbran med najboljša tri mesta na svetu po lepoti in kvaliteti življenja. Če bi le bil vsaj kakih dvajset geografskih stopinj južneje, bi bil tudi zame eno najidealnejših mest. Tako pa so mi še vedno bližje vroča in temperamentna obmorska mesta .
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 13. april Danes goduje Ida.
1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj: osvojitev Egipta.
1605 je umrl ruski car Boris Godunov.
1901 se je rodil francoski psihoana1itik Jacques Lacan, ki je postal znan kot razlagalec del Sigmunda Freuda. 1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota.
1943 so nemške čete odkrile množične grobove poljskih oficirjev v Katynu.
1945 so enote Rdeče armade zavzele Dunaj. Sreda, 14. april Danes goduje Valerij.
1629 se je rodil nizozemski matematik, fizik in astronom. Z izboljšanim teleskopom je prvi odkril Saturnov satelit Titan. 1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske.
1865 je bil v Fordovem gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je naslednji dan umrl. 1871 se je rodil grški general in politik Joannis Metaxas, ki je od leta 1936 kot ministrski predsednik v soglasju s kraljem Jurijem II. vladal v Grčiji kot diktator in združil sile proti italijanskemu napadu. 1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik.
1960	so v NDR (Nemški demokratični republiki) po sovjetskem vzoru izpeljali kolektivizacijo kmetijstva.
1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavretanija razdelila Špansko Saharo. Četrtek, 15. april Danes goduje Helena.
Danes je svetovni dan mladih prostovoljcev. 1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci. 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Ross. S stricem Johnom Rossom sta odkrila več otokov in obal in tudi severni magnetni pol.
1843	se je rodil ameriški pisatelj Henry James, najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma v anglosaški književnosti.
1865 je za posledicami atentata umrl predsednik ZDA Abraham Lincoln.
1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. Petek, 16. april Danes goduje Bernarda.
1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Mansart. Po njem se imenujeta mansardna streha in podstrešna sobica. 1660 se je rodil Hans Sloan, zdravnik in predsednik kraljeve družbe, ki je zapustil družbi svojo zbirko, iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu.
1844	se je rodil se je francoski pisatelj Anatole France.
1867 se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright, ki je skupaj z bratom Orvillom 17. 12. 1903 opravil prvi polet z motornim letalom, ki ga je sam konstruiral.
1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1917 se je Lenin vrnil iz emigracije v Švici in tudi praktično prevzel vodstvo upora in revolucijo v Rusiji.
1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj oddaj Peter Ustinov. Sobota, 17. april Danes goduje Rudi.
Danes je svetovni dan hemofilije.
1520 je papež Leon obsodil enainštirideset predlogov za izboljšanje položaja v Rimskokatoliški cerkvi, ki jih je predlagal nemški teolog Martin Luter.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin Parmentier,
ki je v Franciji in tako tudi v Evropi uveljavil krompir.
1790 je umrl je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin.
1885 se je rodila danska pisateljica Karen Christence Blixen. Pisala je
fantastične novele in zgodbe iz afriškega življenja.
1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Sergeje-
vič Hruščov.
1897 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder.
1961	je prišlo je do spodletelega poskusa izkrcanja na Kubi v Prašičjem zalivu.
Nedelja, 18. april Danes goduje Konrad.
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1905	se je rodil hrvaški slikar in grafik Marijan Detoni.
1906	je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za blaženo. Čez enajst let so jo proglasili tudi za svetnico, pred 478 leti pa so jo Angleži sežgali na grmadi. Ponedeljek, 19. april Danes goduje Leon.
1713 je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola. 1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna.
1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor. 1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Cu-rieja.
1956 se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III. 1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyjevskega nadškofa Georgea Careya.
AvtoD£OM
Terenec tudi s hibridnim pogonom
Očitno ogromni cestni terenci zaradi svoje teže, okornosti, visokih izpustov in požrešnosti niso več tako zaželeni, kot še pred nekaj leti, a pri Volkswagnu so na te očitke našli odgovore. Touareg je sedaj še prostornejši, za 208 kilogramov lažji od predhodnika, hkrati je karoserija za okoli 5 odstotkov bolj vzvojno trdna, po želji pa je lahko opremljen tudi s hibridno tehnologijo. Nemški inženirji so izboljšali tudi aerodinamiko vozila, če lahko pri terencih sploh govorimo o ugodni aerodinamiki. Touareg ostaja športni terenec s stalnim štirikolesnim pogonom, ki lahko vleče do 3,5 tone težko prikolico in se brez težav zapelje po zahtevnem terenu. Manj sprememb je opaznih navzven, četudi na touaregu naj ne bi bilo nobenega nepredelanega elementa od predhodnika.
Touareg, kot značilni predstavnik športnih terencev, je v osmih letih uspel prepričati okoli pol milijona kupcev, ki so z njim redkokdaj zapeljali na kakšno brezpotje. Tokrat so se nemški strokovnjaki ukvarjali tudi z zakoni fizike, zato je avto nekoliko nižji in bolj ploščat od predhodnika.
Po Volkswagnovi tradicionalni filozofiji se več novosti njihovih avtomobilov skriva v notranjosti, kot pa jih opazimo s prostim očesom. Sedeži so po novem udobnejši,
zadaj je zaradi dolžinsko premične klopi (16 centimetrov) več prostora za noge, mogoče je tudi uravnavati naklon hrbtnega dela, na voljo pa je od 520 do 1641 litrov prtljažnega prostora.
Za dodaten denar si kupec lahko omisli dinamično prilagodljive ksenonske žaromete, kjer posebna kamera uravnava moč in usmerjenost svetlobnega snopa glede na osvetljenost ceste ali številne elektronske sisteme: okolico vozila lahko nadzirajo do štiri kamere, voznik pa dogajanje spremlja na osrednjem barvnem LCD zaslonu, na voljo je tudi sistem za nadziranje smeri vožnje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu ali prilagodljivi tempomat ter elektronika za zaviranje v sili.
V touarega nove generacije so vgrajeni do 25 odstotkov varčnejši stroji, izbira pa je sedaj večja. Začne se z 3,6-litrskim bencinskim šestvaljnikom V6, ki zmore 280 KM in porabi 10 litrov goriva na 100 kilometrov. Slovenski kupci bodo lahko izbirali še med dvema dizloma, in sicer 3,0-litrskim TDI z
240 KM in skromno porabo 7,4 litra goriva na 100 kilometrov. Osemvaljni TDI s 4,1 litra delovne prostornine zamenjuje dosedanjega desetvaljnika in zmore 340 KM. Novi volkswagen bo prvi evropski športni terenec, ki bo na voljo tudi s hibridno tehnologijo. Sestavljata ga bencinski motor TSI z močjo 336 Km in elektromotor z močjo 46 KM. Skupaj torej dobimo kar 382 KM in 580 Nm navora, povprečna poraba naj bi znašala 8,2 litra na sto kilometrov, izpust ogljikovega dioksida pa 193 gramov na kilometer vožnje. Naj še omenim, da bo hibridno različico z osemstopenjskim DSG menjalnikom moč pognati do hitrosti 240 km/h.
Pri nakupu novega vozila vedno več kupcev zanimata podatka o izpušnih emisijah in o porabi goriva. Za slednje je pri Volkswagnu odgovorna tehnologija blue-motion, pod katero se skriva sistem start in stop, k manjši porabi pripomore tudi novi serijsko vgrajen osemstopenjski samodejni menjalnik, saj sta sedma in osma prestava namenjeni predvsem zniževanju porabe goriva ob nizkih vrtljajih motorja, terenec pa se tudi zato lahko spopade z do 3,5 tone težkim tovorom.
V prid ugodni porabi goriva so pri Volkswagnu prilagodili tudi serijski štirikolesni pogon. Osnovno izvedbo za vse touarege predstavlja štirikolesni pogon s samodejno zaporo diferenciala Torsen. Podobno kot tiguan track&field ima tudi touareg terenski vozni program, ki po pritisku na tipko prilagodi zavorni dodatek ABS, elektronsko zaporo diferenciala EDS in regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR za terensko vožnjo, aktivira asistenco za nadzorovani spust in prilagodi prestavne čase samodejnega menjalnika. Touareg z šestvaljnim TDI motorjem je namesto z diferencialom Torsen proti doplačilu lahko opremljen s paketom terrain tech, ki vključuje diferencial, ki je prilagojen zahtevam terenske vožnje, reduktor in možnost stoodstotne zapore sredinskega diferenciala in diferenciala na zadnji premi.
Z uporabo lažjih materialov, aluminij je na primer zamenjal jeklo, so prihranili ogromnih 70 kilogramov teže na podvozju in karoseriji. Nekateri deli podvozja so zato lažji, kar se pozna tudi v vožnji ter vodljivosti, saj se touareg sedaj pelje bolj odločno, čvrsto in učinkovito blaži udarce tudi s kratkih grbin.
Novi, občutno lažji volkswagen touareg, ki bo na voljo tudi kot hibridna različica, bo k nam zapeljal maja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
V specialistični kirurški ambulanti (6.)
11. Zobna implantolo-gja
Implantati ali zobni vsadki so zobni nadomestki iz titana in služijo za nadomeščanje posameznih ali več zob, v primeru brezzobe ali delno ozobljene čeljusti pa bistveno izboljšajo nošenje protez. Neobhodni pogoji za uspeh so odlična ustna higiena, zdravi preostali zobje in obzobna tkiva, dobro načrtovanje in postavitev, brezhibna izdelava protetičnega izdelka ter skrbno vzdrževanje. Oskrba
z implantati obsega dva dela: kirurški del (vstavitev im-plantata in njegovo odprtje potem, ko se zraste s kostjo) in protetični del (izdelava posamezne prevleke, mostička ali proteze na implantatih). Kirurški del običajno izvede specialist oralni kirurg ali parodontolog, protetični del pa specialist stomatološke protetike. Uspešnost implan-tatov danes dosega 98,5 %, v nekaterih pogojih je možno vstaviti implantat takoj po izgubi zoba ter ga tudi takoj
Implantat, ki nadomešča posamezni zob.
obremeniti.
12.	Diagnostika in zdravljenje benignih patoloških stanj (ciste, tumorji) ustne votline in čeljusti
Ciste v čeljustnih kosteh so votline, obdane z ovojnico in napolnjene s tekočino, največkrat nastanejo v povezavi z mrtvim zobom (radikularna cista) ali neizraslim zobom (folikularna cista). Običajno ne povzročajo težav. Zakaj jih operiramo? Ker z rastjo deformirajo čeljust, spreminjajo položaj zob (razrivajo zobe), lahko toliko oslabijo čeljust, da se zlomi, lahko se vnamejo, lahko so le videti kot ciste, v resnici pa so tumorji.
13.	Zgodnja diagnostika malignih tumorjev
Rak ustne votline in ustnega dela žrela predstavlja 3 % vseh rakov in je v Sloveniji na 5. mestu po pogostnosti, letno zboli v Sloveniji približno 200 bolnikov, petletno preživetje je 55 %, najpomembnejšo vlogo imata kajenje in prekomerno uživanje žganih pijač, zlasti kombinacija, moški obolevajo dvakrat pogosteje kot ženske, večina bolnikov je starejših od 50 let. V ustni votlini je rak najpogostejši na ustnici, stranskem robu jezi-
Foto: Črtomir Goznik
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg.
ka in ustnem dnu. Še vedno dokaj slabo preživetje gre v veliki meri na račun poznega odkrivanja raka. Vsaka sprememba v ustni votlini (ranica, razjeda, bula), ki se ne zaceli oz. izgine v 14 dneh, je potencialno nevarna in zahteva obravnavo pri specialistu. Za izboljšanje preživetja lahko največ storimo z zgodnejšim odkrivanjem rakavih sprememb, za kar so odgovorni predvsem zdravniki in zobozdravniki na primarnem nivoju.
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg. Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Moje cvetje
Pomlad prihaja s počasnimi koraki
Mnogi so precej nesrečni, ko je po toplem koncu marca april hladnejši in oblačen. Vendar verjemite, da je za rastline in naravo vedno bolje, če pomlad počasi in nežno prebuja novo življenje. Saj se tudi vi raje počasi prebujate in je grobo prebujanje za vsakega velik šok. Tako bodo rastline odpornejše na hladnejše noči, ki so možne vse do sredine maja.
Sobne rastline
Upam, da ste topel cvetni teden izkoristili za presajanje vseh tistih rastlin, ki so že prerasle svoje lončke, in tistih, ki ste jih nabavili na novo pozimi. Vseeno naj vas opomnim še enkrat, sobnih rastlin ne presajamo v prevelike posode, raje to delamo vsako leto v samo eno številko večjo posodo. Pri nekaterih pa sploh velja, da morajo ostati nagnetene, če želimo njihov cvet. Med njimi so prav gotovo klivije in kale. Prav letos so v nekaterih samopostrežnih trgovinah prodajali prekrasne kale različnih barv. Kale se bolje počutijo zunaj, zato jih postavite nekam v vlažen, svetel kotiček, kjer pa sonce ne bo peklo predolgo neposredno po njih. Najbolje se počutijo ob vodi, če jo imate na vrtu. Pri nas niso prezi-mno trdne, čeprav pogosto prezimijo, zato jih je bolje posaditi kar v lončku, ki ga bomo v jeseni izkopali in postavili nekam na hladno. Sploh jih ni potrebno zalivati, saj bolje cvetijo, če se čez zimo izsušijo, da ostane samo gomolj. Šele v januarju ali februarju jih postavimo na severna okna, pričnemo nežno in počasi zalivati in kmalu bodo pognale liste in za njimi še cvetove. Nato celotno vajo spet ponovimo.
Balkonske rastline
Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Za sajenje je sedaj še prezgodaj, saj je pred nami še en hladen teden, potem pa se bo akcija začela. Lahko pa si pripravimo korita in posode. Plastične posode lahko samo umijemo s hladno vodo in dobro skrtačimo, glinena, keramična ali lesena korita pa moramo dobro umiti, potem pa še razkužiti z vrelo vodo. Sama jih kar polijem z njo. Nekateri pa imajo pri hiši visokotlačne čistilnike na toplo vodo. Ti so idealni tudi za pranje korit in njihovo razkuževanje.
tf-Vv
m
Foto: Miša Pušenjak
Glinena korita moramo nekaj dni pred sajenjem dati na prosto, najbolje kar na mokro travo, da se navlažijo. Prinesena iz kleti so namreč ekstremno suha in lahko po sajenju izsušijo korenine novoposajenih rastlin, tudi če vse skupaj dobro zalijemo.
Zadnjič smo spoznali, kaj lahko posadimo, če smo se odločili za modro barvo. Danes pa naj vam predstavim belo cvetoče balkonske lepotice. Seveda bom pričela z begoni-jami, danes dobite take za senco in tiste za na sonce. Tudi begonije »zmajeva krila« in bolivijske begonije dobite že v beli barvi cvetov. Tudi vodenke cvetijo belo. Novost letošnjega leta, bujno cvetoč, dišeč in povešav grobelnik, sem vam tudi že predstavila na tem mestu. Zelo uporaben, tudi za različne kombinacije k rdeči barvi, je drobnocvetni mleček. Vendar njega prestavimo na prosto šele, ko je resnično toplo. Do takrat pa naredimo tako, da posadimo v korita vse preostale rastline, namesto mlečka pa postavimo prazne lončke. Tako ne bo težko dosaditi mlečka, ko se bo pričela resnično topla pomlad. Tudi že dobro poznana bakopa nam lahko služi kot kombinacija bele barve, predvsem k pokončnim pelargonijam. Seveda danes dobimo tudi številne sorte belo cvetočih bršljank in petunij, te imajo majhne, srednje velike in celo polnjene cvetove.
Seveda obstajajo številne marjetice, ki pa jih sama nimam preveč rada, saj v vročem delu poletja rade opešajo in pričnejo cveteti šele proti jeseni. Tudi redno odstranjevanje od-cvetelih cvetov potrebujejo, da ne prenehajo cveteti. Ravno nasprotno pa je z avstralsko marjetico ali brahikomo. Če se potrudimo, jo je možno najti tudi v beli barvi. Tudi nekateri javorčki, pokončni in povešavi, cvetijo v beli barvi. Javorčki so obenem tudi strukturne rastline. Zelo lep in nenavaden je tudi plazeči rman, ki ga lahko vidite na sliki.
Za višino v koritih, kjer se večina rastlin poveša, lahko služi tudi belo cvetoča angelonija, le da ji moramo zagotoviti dovolj prostora in sonca. Tudi gavra je rastlina močnega sonca in nam lahko na balkonih zagotovi višino korita in nekaj lepega tudi tistim, ki sedijo na balkonu, ne samo tem, ki gredo mimo balkonov od spodaj. Samo povešave rastline se namreč na balkonu sploh ne vidijo, vidimo samo njihova navadno gola stebla.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Madonna je v Veliki Britaniji največkrat predvajana izvajalka zadnjega desetletja. Pred dnevi so predstavili uradne podatke britanske agencije za avtorske pravice (PPL), po katerih je 51-letna kraljica popa z naskokom največkrat predvajana izvajalka na britanskih radijskih postajah, TV-postajah, gostinskih objektih in vseh ostalih javnih prostorih. Madonna je za sabo pustila
ljubljence britanske publike Beatlese, ki so končali na drugem mestu, in Robbia Williamsa in skupini Queen in Take That, ki so na omenjeni lestvici zasedli tretje, četrto in peto mesto. Zanimivo je tudi, da je Madonna edina ženska izvajalka, kiji je uspela uvrstitev med prvih deset.
®@® Legendarni ameriški glas-
Bob Dylan
Te je že kdaj zanimalo, kdaj boš umrl, oziroma kdaj se bo iztekel tvoj čas na Zemlji? Ne sprašuj se več, saj je pred tabo izredno inovativna aplikacija, ki ti bo glede na vnešene osebne podatke izračunala verjetni čas tvoje smrti. Seveda pa še ni prepozno, da se prihodnost spremeni, če glede na napoved spremeniš svoje navade.
Pošlji: TD URA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Death Clock je zabavna aplikacija in ne podja točnih rezultatov.
To je to
Madonna
benik Robert Allen Zimmerman, ki je veliko bolj znan pod svojim umetniškim imenom Bob Dylan, bo junija letos nastopil tudi v Sloveniji. Pevec se trenutno nahaja na azijski turneji, kjer pa mu ne gre vse po načrtih, saj je bil prisiljen skrajšati azijsko turnejo, potem ko so mu kitajske oblasti odrekle gostoljubje. Bob Dylan je tako odpovedal koncerte v Šang-haju, Pekingu, Tajvanu, Južni Koreji in Hong Kongu. Jeffrey Wu, Dylanov promotor, je za medije povedal, da so oblasti na Kitajskem po lap-susu z Bjorkpostale bolj občutljive za tuje glasbenike, zato Dylanu, ki je znan po svoji politični nekorektnosti, nastopa raje niso dovolile.
16-letni najstniški zvezdnik Justin Bieber je na ameriški glasbeni lestvici Billboard Top 200 dosegel zgodovinski uspeh. Postal je najmlajši moški solo izvajalec po letu 1963, ki mu je uspela uvrstitev na prvo mesto med najboljšimi albumi. Stevie Wonder je ta uspeh dosegel leta 1963, ko je imel komaj 13 let. Bieberov album My World 2.0 se je v prejšnjem tednu povzpel na vrh omenjene lestvice. Njegov drugi album My World je prav tako med prvimi petimi, s tem pa je postal najmlajši izvajalec v zgodovini, ki mu je to uspelo.
Popularni ameriški pro-ducent Timbaland se je lotil še enega zanimivega projekta. Sodeloval bo pri novem studijskem albumu ameriške pop kantavtorke Michelle Branch. Pevka se že daljše
obdobje trudi, da bi končala snemanje svojega četrtega studijskega albuma, ki bo nasledil njen zadnji album Hotel Paper iz leta 2003. Timbaland je znan po sodelovanju s številnimi znanimi svetovnimi izvajalci, kot so OneRepublic, Nelly Furtado in Justinom Timberlakom. S skupnimi močmi obljubljata, da bo novi album, ki bo nosil ime Everything Comes and Goes, izšel še letos. Prvi singel novega albuma pa naj bi bila skladba pod naslovom Sooner or Later. ®@®
Popularni pevecJackJohnson je pred dnevi končal snemanje svojega novega, žepe-tega studijskega albuma. Ta popularnipevec, ki prihaja s Havajev, je dosegel svetovno slavo leta 2005 z albumom In Between Dreams. Na albumu so bile nekatere velike uspešnice, kot so skladbe Good People, Sitting, Waiting, Wishing in Breakdown. Naslov novega albuma, ki bo izšel 4. junija, je To The Sea, znan pa je že tudi prvi singel, to je skladba You And Your Heart. Johnson je znan tudi po tem, daje velik borec za ohranitev narave in tudi zato je novi album posnet v
solarnem studiu.
®®®
Britanska dance glasbenica Sonique se je priključila humanitarnemu projektu za boj proti raku na dojki. Pevka, ki se tudi sama bori proti tej bolezni, se je pridružila številnim znanim izvajalkam, ki bodo posnele skladbo, s katero želijo opozoriti javnost na to, kako pomembna je preventiva in zgodnje testiranje pri tej
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RUDE BOY - RIHANNA
2.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
3.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
2.	TELEPHONE - LADAY GAGA FT BEYONCE
3.	SHE SAID - PLAN B
NEMČIJA
1.	SATELLITE - LENA MEYER - LANDRUT
2.	ALORS ON DANSE - STROMAE
3.	GEBOREN UM ZU LEBEN - UNHEILIG
Tibet & Kitajska
V teh dneh štajerska prestolnica gosti tibetanskega duhovnega vodjo Dalajlamo. Predava o morali in etiki, vse skupaj pa je namenjeno predvsem mladim. Lepo, da nas je obiskal, zdi pa se mi nekoliko nespoštljivo, da ga ni sprejel nobeden izmed naših politikov. Vsi se bojijo Kitajske in njihove strahovlade. Saj res, da so močan trg, kljub temu pa mi ni jasno, čemu ga nihče ni uradno sprejel. Slovenija ne bi umrla, če bi se poslabšali gospodarski odnosi s Kitajsko. Če bi se radi igrali, bi pa se pač igrali. Če ne drugo, je v vsaki vasi kitajska restavracija ...
Kitajske oziroma njihove vlade ne maram. Je diktatorska, neusmiljena, nestrpna, nasilna in komunistična. Deluje na principu strahu in krutosti. Sploh jim ni mar za katerekoli pravice, ne ljudi, kaj šele živali. Besede svoboda ne poznajo, tam je vse nadzorovano in cenzurirano. Cel svet se jih boji in nihče ne upa javno in uradno sprejeti Dalajlame, čigar nasveti, verjamem, da ne bi nikomur škodili. Krasen primer kitajske strahovlade smo videli, preden je Dalajla-ma prišel v Slovenijo. Takoj se je oglasil kitajski veleposlanik, ki je lepo povedal, da si ne želi, da bi se gospodarski odnosi med tema državama poslabšali . Le kaj neki je s tem mislil?
Kitajske zaradi takšnih stvari sploh ne maram. Mislijo, da si lahko dovolijo prav vse, pa naj bo to kruta usmrtitev Angleža zaradi tihotapstva droge, okupacija Tibeta ali pa vdor v Googlovo bazo podatkov. Zaradi slednjega se mi gabijo. Sploh mi ni jasno, kako si lahko dovolijo kaj takšnega. Se popolnoma strinjam s spletnim gigantom Googlom, ko se je tej neusmiljeni deželi zaradi tega vdora in cenzure postavil po robu. Vsaj nekdo na tem svetu! Če pa se lotim Tibeta pa ... Saj mi sploh ni jasno, kaj za vraga imajo z njim?! Zakaj ga končno ne pustijo pri miru? Verjamem, da je to zanje pomembna vojaška, strateška točka, vendar vseeno; to se ne dela! To, kar počnejo s temi Tibetanci, ni človeško. Nad njimi izvajajo to, kar je Hitler izvajal nad Židi. Potem pa še brez sramu povedo, da je Dalajlama terorist. On?! Saj vendar samo potuje po svetu in predava o miru, etiki in podobnih zadevah. Kaj neki so Kitajci, ki Tibetance brez razloga zapirajo, pretepajo in pobijajo, kakor da sploh niso živi. Tega si človek ne bi smel dovoliti . Oni so pač Kitajci in si lahko.
Matic Hriberšek
najbolj pogosti obliki raka pri ženskah. V projektu Race for Life se je združilo več kot 20 glasbenic, ki bodo posnele priredbo velike uspešnice Cyndi Lauper iz leta 1983 Girls Just Wanna Have Fun. Ob Sonique v tem projektu sodelujejo še Lisa Scott-Lee, Cheeky Girls, Liz McClarnon iz skupine Atomic Kitten in Su-Elise Nash iz zasedbe Mis-Teeq, kot tudi nekaj britanskih TV-zvezd in filmskih igralk. Skladba Girls Just Wanna Have Fun 2010 bo v Veliki Britaniji objavljena 26. aprila.
Kanadska pevka Alanis Morissette je za potrebe hit filma Prince of Persia (Princ iz Perzije) iz delavnice Wal-ta Disneyja napisala popolnoma novo skladbo, ki nosi naslov I Remain. Producent skladbe je Mike Elizondo, ki je znan tudi po sodelovanju z zasedbo Maroon 5, Mary J. Blige in Nelly Furtado. Omenjena skladba ni njun prvi skupni projekt, saj sta že sodelovala pri skladbi z naslovom Wunderkind, ki jo je Alanis napisala za film The Chronicles of Narnia: Prince Caspian (Zgodbe iz Narnije: princ Kaspijan).
Janko Bezjak
l_e s t v i
NAJ
1.	GIPSY - SHAKIRA
2.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
3.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
4.	FIREFLIES - OWL CITY
5.	SOLDIER OF LOVE - SADE
6.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
9.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
10.	I GOT YOU - LEONA LEWIS
11.	RUDE BOY - RIHANNA fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
bučke v omaki, kuhana govedina,
krompir
SREDA
carski praženec, solata ČETRTEK
štajerska kisla juha* PETEK
krompirjeva omaka, hrenovka SOBOTA
dušeno mleto meso, njoki NEDELJA
zelenjavna kremna juha, naravni zrezek, krompirjev zavitek**, solata
PONEDELJEK
Fižolova juha, rižev narastek z breskvami
*Štajerska kisla juha
1,5 kg svinjskih nogic in repov ali svinjske glave, jušna zelenjava, 1 čebula, 6 strokov česna, 3 lovorovi listi, nekaj zrn popra, brinove jagode, timijan, majaron, peteršilj, feferon, 2 dl vina, kis, 2 dl kisle smetane. Očiščene svinjske nogice, presekane ne
pol, svinjski rep in/ali dele svinjske glave damo kuhat v mrzlo vodo, solimo in pustimo, da nekaj časa vre. Dodamo narezano jušno zelenjavo (korenje, peteršilj, por, zelena, koleraba, zelje, cvetača, popečena čebula, strt česen) in začimbe razen popra. Ko se meso zmehča, v juho dodamo vino in kis ter poper. Stremo feferon, ga dodamo in povsem na koncu dodamo še kislo smetano.
**Krompirjev zavitek
400 g krompirja (naribanega), 100 g kisle smetane, 3 jajca, sol, poper, peteršilj, 4 liste kupljenega vlečenega testa, olje za mazanje.
Krompir olupimo operemo in naribamo. Pomešamo s kislo smetano in jajci. Dodamo sesekljan česen, peteršilj, solimo, popramo in vse skupaj dobro premešamo. Dva lista vlečenega testa položimo drugega na drugega pokapamo z oljem in do polovice nadevamo s polovico krompirjevega nadeva. Testo zvije-mo in položimo na pekač. Ta postopek ponovimo še enkrat. Zavitka premažemo z oljem in postavimo v segreto pečico na 170 stopinj za približno 60 minut. Postrežemo k mesu v omaki ali samostojno s solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kitajci: "Mladi se ne trudijo, starci se trudijo zaman."
-k-k-k
Kazahstanci: "Starec med mladimi otopi, mladenič se med starci zmodri."
•k-k-k
Hrvati: "Na svoj vrt, kadar hočeš, na tujega, kadar te pustijo."
-k-k-k
Nemci: "Več je vreden tuj osel kot domač konj."
Italijani: "Šal in tablet ni dobro žvečiti."
-k-k-k
Nemci: "Ne šali se z ljudmi, ki jih moraš navzgor gledati."
-k-k-k
Turki: "Škoda je sestra koristi."
-k-k-k
Stari Latini: "Bedak se po škodi pogaja."
-k-k-k
Nemci: "Ljubimci merijo čas z željami."
-k-k-k
Čehi: "Zaljubljenci in pijanci ne vedo, kaj delajo."
-k-k-k
Nemci: "Zaupanje je rastlina, ki počasi raste."
-k-k-k
Danci: "Nezaupanje in sovraštvo sta soseda."
Smeh ni greh
Dva črnca sta lulala iz mosta v reko in eden reče: "Joj, kako je danes mrzla voda!"
"Ja, pa koliko mulja je na dnu!" se je oglasil drugi.
Doktor je vprašal pacien-
SESTAVIL
EDI KLASINC
DELOVNA SKUPINA
Štajerski TEDNIK
TESNOBA
POSEBNA PRAVICA, UGODNOST
NEKDANJI VOJAŠKI BOBEN
IVAN TAVČAR
DEL LJUBLJANE
LETOVOŠCE
PRI OPATIJI
NAŠ GEOGRAF (ROMAN)
RIMSKA VOJNA LADJA
LINGVIST AASEN
REKA V PAKISTANU
PREDUJEM, ARA
NIKOLAJ ERDMAN
DARILO V SPOMIN
KITAJSKO MESTO
LUKA V IZRAELU
IME VEČ PAPEŽEV
PROCESNI RAČUNALNIK
INDIJSKI VERSKI REFORMATOR
TRETJA KOORDINATA
PROSTOR ZA SEKANJE DRV
NAČRT
NAZOR, PREPRIČANJE
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
SOVJETSKI KOZMONAVT (GERMAN)
DOBESEDNI PREVOD
PREBIVALEC VARNE
PISEC IDIL
SILVA VIVOD
LETAJOČ SESALEC, NETOPIR
DOLGUN
NAJVEČJI DEL, GLAVNINA
MESTO V
SIRIJI
REKTOR (LUDVIK)
^ IZ BESEDE ^ NANKA
NIZOZEMSKI REŽISER IVENS
AMERIŠKI PISATELJ (STEPHEN)
PREBIVALEC IRJA
ŠIVANKA
STARI PREBIVALCI JAPONSKE
POLOŽAJ PRI ŠAHU
ENOTA ZA ZR. TLAK
ŽGAJNAR UROŠ
TRGAČ KRP
SANJE
ta, ki so se mu zelo tresle roke: "Ali veliko popijete?"
"Sploh ne, saj več kot polovico polijem!"
"Predsednik vlade je imel pa danes dolg govor pred parlamentom!"
"Kaj ga niso pustili noter?"
"Vi ste bili pa gotovo čudežni otrok!" "Ali res tako mislite, šef?" "Da, verjetno ste pri šestih letih vedeli toliko kot zdaj."
Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je oče opravljal zakonske dolžnosti z mamo.
"Očka, kaj pa delaš?"
"Bratca ti bom naredil!"
"Prav! Ko boš končal, pa pridi še k meni, da mi boš naredil kolo!"
V psihiatrično ordinacijo vstopi možakar in reče: »Bog mi je rekel, da sem jaz Napoleon!«
»Ni res!« se zasliši iz čakalnice. »Nič mu nisem rekel!«
Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja.
"Zakaj ste ubili zajca, če niste član naše lovske družine?"
"Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine."
„Prosim, prinesite mi postrvi na mlinarjev način," reče gost natakarju.
„Meni tudi postrvi," se oglasi gost pri sosednji mizi. „Ampak sveže naj bodo!"
Natakar naroči v kuhinji: „Dvakrat postrvi, od tega enkrat sveže."
Fant in dekle se peljeta z vlakom, ki zapelje v zelo dolg predor. Ko so prišli spet na svetlo, je fant zašepe-tal dekletu: "Ko bi prej vedel, da bo tako dolg tunel, bi sek-sal s teboj!"
Dekle se zdrzne, pogleda potnike okoli sebe in prepa-deno reče: "Kaj nisi bil ti?"
Moški stopi iz lekarne in se odpravi po hodniku. Čez nekaj trenutkov prihiti za njim lekarnar in vpije, naj ga počaka. Moški se ustavi: »Kaj pa je?«
»Zmotil sem se!« pravi lekarnar ves zadihan. »Dal sem vam arzenik namesto sode bikarbone ... «
»In kakšna je razlika?«
»Arzenik je 5 evrov dražji!«
Ginekolog pregleduje žensko, ki pričakuje devetega otroka. Vpraša jo: »Ali vi sploh veste, kaj je kontrola rojstev?«
»Seveda, to pomeni, da ves čas veš, koliko otrok imaš.«
Ugankarski slovarček: APLI-KATA = tretja koordinata; BAALBEK = mogočno mesto v antični Siriji; CRANE = ameriški pisatelj (Stephen, 1871-1900); DRVOTAN = prostor za sekanje drv (prekm.); IPIN = kitajsko mesto ob reki Chang, tudi Yibin; KAZAH = pripadnik Kazahov; OPRESIJA = tesnoba; RAVI = reka v Pakistanu.
■UB0J|
'^eueN 'ejeui 'euejo 'seueue -Aes 'suor 'o|!ge|deu 'jejnipd 'u|d| 'epiiAl led 'uejoAjp 'JBA| 'JJ 'HZ '[izeiseuv 'Jnqiuei '^eqieeg 'A!ie$0J9Jd 'e|$! 'eljsejdo 'eu -¡Ao^jg 'nop! 'gnan epud 'Ar^e :ou -AejopoA la^uezjD) a) Asiisau
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íjiiztu!
RADIOPTUJ
tea. ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da se je minuli konec tedna pokazalo, kako malo časa je potrebno, da lahko nekdo zasede glavno mesto države. Štajercem je s pomočjo Dejana Zavca to uspelo v nekaj minutah.
...da mnoge že resno skrbi zaradi kritičnih razmer v slovenski prašičereji. Čudno, ko pa jih imamo vsepovsod toliko
... da bi graditelje krožišč na Potrčevi in Ormoški cesti lahko zlahka vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov - po najdaljši gradnji namreč. Da dela ne bi prehitro končali, baje zadnja dva tedna obe delovišči precej mirujeta.
... da se je središki župan pri naštevanju številnih gostov na proslavi ob krajevnem prazniku opravičil tudi tistim, kijih je namerno pozabil pozdraviti.
... da so nekateri občani v naših krajih šele na srečanju županov na Otočcu izvedeli, kako dobra je njihova občin-
ska uprava v komuniciranju z občani. Opazili kakšne ekstra komunikacije itak niso.
... da bi glede na dejstvo, da je požarov iz leta v leto manj in da je vse več drugih nesreč, humano gasilsko organizacijo zlahka preimenovali v „reše-valsko" organizacijo.
... da je baje Dejanov tekmec dva meseca samo treniral, spal in jedel. Od vsega trojega očitno preveč spal.
... da se mnogi bojijo, da bo Drava pričela teči proti svoje-
mu toku prej, kot bodo modri žogobrcarji spet zadeli kak gol.
Vidi se ...
. da bo predsednik državnega zbora dvakrat premislil, preden bo spet prišel med Štajerce. Na nedavni humanitarni prireditvi v šterntalski dvorani ga je namreč deklica pri vhodu pogumno pocukala za rokav, mu pokazala na košarico ter ga spomnila: »Stric, prostovoljne prispevke tudi zbiramo!«
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka je: Stanka Štagar, Senešci 18, 2274 VELIKA NEDELJA.
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat spet objavljamo fotografijo Eve Kamenšek iz Dražencev, ki smo jo izbrskali v arhivu, nastala pa je lani na rajskem otoku Kho Phi Phi. Na fotografiji so tipično okrašeni čolnički, najbolj praktična prevozna sredstva v tem delu države.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
7		9		6		3		5
4	8						1	7
	9		1		7		5	
1								2
	6		3		2		7	
3	2						8	9
8		6		7		5		1
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	000
Bit	VV	©	€€€	00
Dvojčka	VVV	©©	€	0
Rak.	VV	©©©	€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	VV	©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	V	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. aprila do 19. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Nekoč je rimski državnik in govornik Mark Tulij Cicero obedoval pri znancu, ki je gostom ponudil zelo slabo vino. Ko je videl, da se zanj ne morejo in ne morejo ogreti, jih je spodbujal: "Kar pošteno potegnite! Vino je staro že štirideset let!"
Cicero se ni mogel premagati in je odgovoril: »O, srečno
vino, ki se mu leta prav nič ne poznajo!«
***
Francoski skladatelj Hector Berlioz je mladega skladatelja, ki ga je prosil za oceno svojega dela, grobo zavrnil: »Nimate niti najmanjšega smisla za komponiranje. Priporočam vam, da se lotite namesto komponiranja česa drugega.«
Ko je mladenič odhajal, je bilo Berliozu žal ostrih besed. Stopil je k oknu in zaklical za njim: »Gospod, seveda vztrajam pri svoji sodbi, vendar bi vam rad povedal, da
so tudi mene na začetku tako ocenili.«
***
V prisotnosti nemškega pesnika Heinricha Heineja so citirali francoski rek: »Kdor poplača svoje dolgove, obogati.«
Heine je pripomnil: »To je laž, ki jo razširjajo upniki.« ***
Ko je bil francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco še mlad avtor, je poslal v oceno gledališkemu direktorju obsežen rokopis. Čez čas mu je direktor nasul cel kup pripomb, nasvetov, mu pojasnjeval, da stvar še ni zrela, in ga opogumljal, da naj nadaljuje z dramatiko.
Ionesco se mu je lepo zahvalil, vzel rokopis, vendar je
samo on vedel, da je oddal in vzel prazne liste.
***
Anatole France je dal svojemu služabniku 10 frankov in ga poslal na železniško postajo počakat prihod tašče. Služabnik ga je vprašal, kaj če tašče ne bo.
»Nič hudega,« je odgovoril pisatelj. »V tem primeru boš dobil še deset frankov.«
22 Štajerski1TEDNIK
Letošnje počitnice s Štajerskim tednikom
torek • 12. aprila 2010
S Štajerskim tednikom na letošnje počitnice: grški otok Chios
CHIOS: Homerjeva dežela mastike
Najpomembnejšo zgodbo tega edinstvenega grškega otočka, ki leži v Egejskem morju, blizu Male Azije, piše mastika. Zelena, izjemno uporabna rastlina, ki uspeva na južnem delu otoka, je prebivalce večkrat rešila - pred revščino in Turki. Ti so otoku leta 1822 prav zaradi te rastline prizanesli. Sicer so uničili glavno mesto, a se hkrati niso dotaknili nobene vasi, ki je pridelovala mastiko.
Legenda o mastiki pravi, da se je nekoč davno mladi grški bog Helios odločil obiskati zemljo in prišel na Chios. Zaljubil se je v lepo mlado deklico, a ga je zavrnila, ker je njeno srce bilo za drugega. Za uteho se je žalostni mladi bog sprehajal po dolgem in počez po otoku in na jugu začel jokati. Jokal je, dokler mu ni zmanjkalo solz. Tam, kjer so padale njegove solze, so zrasla posebna zelena mastikina drevesa, za katera pravijo, da še danes jočejo na chioško zemljo. Kljub veliki žalosti je mladi bog tako dal otoku lepo popotnico. Mastika namreč še vedno daje kruh velikemu delu prebivalstva na južnem delu otoka.
Magično zeleno drevo
te rastline: v obliki zdravila ali žvečilnega gumija je poznan v medicini, ker naj bi absorbiral holesterol, imel antibakterične lastnosti, učinkoval naj bi kot oralni antiseptik, pomagal pri prebavi, utrjeval dlesni, zdravil rane. Iz mastike delajo liker in ouzo, imenovan mastichato, v kulinariki jo uporabljajo pri pečenju sladic in izdelavi sladoleda, predelano pa tudi kot sestavino za zobne paste, šampone, parfume, kadila, loščila ...
Nesmrtni Homer
Ni sicer znano, ali je eden najbolj znanih poetov vseh časov Homer poznal vse te čudovite lastnosti mastike, gotovo pa je bil na otoku! Kar sedem mest v Grčiji se namreč ima za njegovo rojstno mesto in ni izključeno, da se je rodil prav na Chiosu. Če sklepamo po antičnih virih, pa je na Chiosu nekaj časa živel. Šola, v kateri je poučeval in recitiral svoja velika dela, se je domnevno imenovala Daskalopetra, kot se še zdaj imenuje vas. Na Chiosu še vedno obstajajo kraji, ki se imenujejo po Homerju. V Volissosu, kjer je menda stanoval, naj bi v gradu nekdaj hranili njegovo krsto.
Več stoletij se je prebivalstvo Chiosa ukvarjalo pretežno s poljedelstvom, dokler to ni v 18. stoletju upadlo zaradi potresa in velike zmrzali, ki sta uničila večino polj. Kljub trudu poljedelstvo ni nikoli več doseglo prejšnjega razcveta, so pa otočani zato svojo pozornost usmerili v ladjarstvo. Danes se s pomorskim transportom in komunikacijami ukvarja polovica prebivalcev. Izjema v poljedelstvu pa je, kot že rečeno, mastika. Vsako leto namreč pridelajo okoli 100 ton tega redkega in dragega proizvoda, ki ga izvažajo po vsem svetu. Zdravilci v antičnih časih so jo uporabljali proti kačjim pikom, vnetjem, želodčnim težavam, kašlju. Danes poznamo celo paleto načinov uporabe
Pobeg od vsakdanjosti
Sicer pa otočani še vedno stavijo na neokrnjeno naravo, blago podnebje, osamljene prodnato-peščene plaže. Srednjeveške vasice, kot so Pyrgi, Mesta in Olympi ustvarjajo vzdušje brezčasnosti. Tisočletni, občudovanja vredni samostan Nea Moni očara s svojimi zlatimi mozaiki iz bizantinskega žlahtnega obdobja, ravan Kampos med morjem in gorami pa s svojimi razkošnimi gosposkimi hišami, vodnjaki in čudovitimi vrtovi, polnimi divjih tulipanov, perzijskih ciklam in orhidej. Neskončni sadovnjaki
dišečih pomarančevcev in limonovcev ter bujni vinogradi pa pričajo o bogastvu iz preteklosti. Tujci so v teh krajih dobrodošli in brez pretiravanja lahko trdimo, da se je na Chiosu mogoče skriti pred hitrim sodobnim življenjem ter se predati brezskrbnemu otoškemu lagodju.
Zato ne oklevajte in kot naročnik Štajerskega Tednika izkoristite posebno akcijo počitnic na tem pristnem grškem otoku.
Prireditvenik
Torek, 13. april
11.00 Majšperk, v podjetju Albin Promotion, 5. mednarodni glasbeni sejem Majšperk
17.00 Ptuj, Mestno gledališče, območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, oddelčni nastopi Ptuj, razstavni prostor Mercatorjeve Blagovnice, razstava slik ptujske slikarke Rozine Šebetič - Pasteli
Sreda, 14. april
9.30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, javno ocenjevanje vin - Vino Ptuj 2010
18.00 Ptuj, dvorana refektorija minoritskega samostana, predstavitev monografije Dominikanski samostan na Ptuju, dr. Jože Mli-narič, akademik, zgodovinar, dolgoletni arhivist in Jože Curk, umetnostni zgodovinar, nekajletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj
19.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, oddelčni nastop učencev glasbene šole
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za izven
Četrtek, 15. april
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za šole in izven 14.00 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za šole in izven 17.00 Ptuj, prireditveni prostor v Osnovni šoli Ljudski vrt, literarni
večer Pesmi in zgodbe hodijo po svetu 17.00 Ptuj, pravljična soba Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, pravljična ura z jogo 18.00 Ptuj, koncertna dvorana glasbene šole Karola Pahorja, koncert
najmlajših kitaristov - učencev nižjih glasbenih šol 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, večer z olimpionikom in legendo slovenske gimnastike Mirom Cerarjem, ob njegovi 70-letnici 19.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, brezplačno predavanje o zdravem življenju
19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, dobrodelna dražba
slik za Majo Kostovo 19.30 Maribor, SNG, balet, 6. koncert Simfoničnega orkestra SNG
Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za izven
Petek, 16. april
16.00 16.00
19.30
19.30 19.30 20.00 20.00
Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za šole in izven Ormož, telovadnica Gimnazije, zaključek projektnih dni ormoških gimnazijcev Živim z okoljem
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer - Za družino in pravice otrok, Aleš Primc vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok
Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za šole in izven Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Cana Flamenca Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven
Mali oglasi
STORITVE
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
KMETIJSTVO
POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.KATRCA-Mamica
2.	NAVIHANKE - Študentska je težka
3.	Ans. VIHARNIK-Jubilejna polka
4.	Ans. INTERVAL - Tam kjer so dobri ljudje
5.	VAGABUNDI -Vrh planin
6.	Ans. ISKRICE-Z figo v žepu
7.	Ans. SVETLIN - Bog roko ven moli
1.	Ans. ROKA ŽLINDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
2.	NATALIJA VERBOTtN - Ti edini
3.	MARJAN - Srečen s teboj
4.	BRIGiTA ŠULER - Para me
5.	HLAPCI - Od šanka do šanka
6.	SAŠA LENDERO - Zob za zob
7.	NINO - Noro sva zaljubljena
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem zi Naslov: _
Glasovnice pofiljitc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM kosilnico Gorenje Rapid, obnovljeno, v odličnem stanju, in več motorjev Lambordhini za kosilnice Gorenje Muta. Telefon 051 376 732.
UGODNO prodam ladijski pod, bruna, opaž in kamen škril. Tel. 051 890 761._
PRODAM predsetvnik 3,60 m, hidravlično zložljiv, okopalnik koruze, raiser, dvovrstni, dvoosno kiper prikolico Tehnostroj, registrirano, in suho seno v okroglih balah. Tel. 041 521 863.
PRODAM ali menjam ovna ter podarim psa, starega tri leta, mešan-ca. Tel. 768 54 71.
PRODAM pujske. Tel. 051 342 491.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
NEPREMIČNINE
PRODAM dve gradbeni parceli v Podlehniku na lepi lokaciji. Tel. 031 305 696.
V NAJEM oddam poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, primerne za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
DOM STANOVANJE
V NAJEM vzamemo vikend v okolici Cirkulan. Tel. 031 346 765.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
DELO
IŠČEM DELO, pomoč pri zunanji opravilih, kot so zasajevanje in urejanje gredic, obrezovanje ... Inf. na tel. 051 858 775, Marjetka.
RAZNO
PRODAM usnjeno kotno sedežno, regal za dnevno sobo (les), posteljo 140 x 190 cm (les), ovalno belo kuhinjsko mizo s šestimi stoli. Tel. 041 870 239.
MAKSIM GASPARI slike, risbe, razglednice in vse ostalo kupim. Telefon 041 743 830.
PREKLICUJEM dijaško avtobusno karto, štev. 52321, na ime Larisa Rosič, Wilhelmova ulica 5 Ptuj, relacija Ptuj-Maribor-Ptuj.
BELA TEHNIKA
UGODNO prodam vgradni štedilnik Gorenje, temno rjave barve, dva plin in dva elektrika, in prosto stoječi hladilnik Gorenje, večji, bele barve. Tel. 031 627 270.
zaščita
za
Očistimo Slovenijo
A
bombaž	nylon
0,48 eur
0,43 eur 1.07 eur
nizek čevelj S1P
24,60 eur
Vse ceno so z DDV-jem
kombinezon, farmer hlače, telovnik, plašč po proizvodnih cenah In nagrada za vsak nakup
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., RogoznUka cesta 13,2250 Ptuj, tel,: 02/77971 11
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! (Neznan avtor)
V SPOMIN Dušan Kozel
IZ VELIKE VARNICE 44
13. aprila mineva leto dni, odkar je odšel naš dragi ati, partner, brat, stric in svak. Boleč je spomin na dan, ko smo ga za vedno izgubili, toda v naših srcih bo ostal za vedno, tako kot vsak dan ostaja v našem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in počastite spomin nanj.
Njegovi: Jožica, Monika, Janja in sestra Erika z družino
Pravijo,
je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Boleč je spomin na 11. april, ko nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra, svakinja, botrica in življenjska sopotnica
Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: mama, brat Boštjan z družino in Dušan
PIHALNI ORKESTER PTUJ
_
vabi
OB 155 LETNICI DELOVANJA
na
KONCERT
v soboto, 17. aprila 2010,ob 20. uri v športni dvorani Šolskega centra Ptuj
DIRIGENT: Fredi Simonič
SOLISTI: Nina Rogina- saksofon Jure Rogina - klarinet Grega Nestorov - ksilofon
PLESALCI PLESNE SKUPINE IZI PTUJ
PEVCA: Ela
Edvin Fliser
UUUDNO vabljeni:
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 13.4.
8.00 Revija folklornih skupin 9.20 Polka in majolka 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.00 Otroške folklorne skupine 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 14.4.
8.00 Materinski dan v OŠ in Dražencih 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Kronika občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 15.4.
8.00 Otroški zbori na Polenšaku 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Pod lipo - TD Polenšak 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 16.4.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Slovenija • So razlike v ceni malic osnovnošolcev upravičene?
Pica in hamburger sta žal zakon
Prehrana vseh šolarjev, od osnovnošolcev do dijakov in študentov, v zadnjem času ponovno dviga veliko prahu. Čeprav bomo letos najverjetneje dobili nov zakon, ta ne bo uredil vseh področij, mnogi pa ga ocenjujejo kot gasilski ukrep vlade, s katerim le »jemlje iz enega in daje v drugi žep«. Preverili smo, kako je trenutno z osnovnošolskimi malicami ter ali so velike razlike v ceni dejansko upravičene.
Nov zakon o šolski prehrani med drugim predvideva razširitev subvencij za prehrano na področje osnovnih šol, a obenem ukinja stoodstotno financiranje dijaške prehrane. Čeprav bo za osnovnošolce in njihove starše prinesel nekaj izboljšav, pa ostaja še kopica nerešenih vprašanj. Po predlogu novega zakona o šolski prehrani bo učencem pripadala splošna subvencija v višini 0,50 evra, dodatna subvencija v višini tretjine cene malice pa še tistim učencem, pri katerih dohodek na družinskega člana znaša do 30 odstotkov povprečne slovenske plače. Višina dodatne subvencije bo do 0,30 evra, kar pomeni, da bodo imeli zagotovljen brezplačen obrok, če malica znaša 0,80 evra.
»Tudi sedaj so na šoli učenci, ki so v celoti oproščeni plačila malice. Večji problem, kot je plačilo šolskih malic, pa predstavlja plačilo kosil, saj ne bo možnosti, da bi otroci, ki živijo v družinah z zelo nizkimi dohodki, prejemali subvencije za kosilo,« opozarja ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, ki meni, da gre za veliko nelogičnost.
Na šoli, ki jo vodi, je že sedaj od 800 otrok, kolikor jih imajo skupaj na OŠ Ljudski vrt in podružnici Grajena, 180 učencev oproščenih plačila malice, skorajda vsi v celoti.
Približno tretjini učencev, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačevati malic, pomagajo s subvencijami ministrstva tudi na OŠ Olge Meglič, nekaj manj, približno 20 odstotkov učencev pa je plačila malice oproščenih na OŠ Mladika.
Zakaj nekateri 0,53, drugi 1,33 evra?
Pred časom je na ravnatelj-skem portalu izšla pregledna
tabela, iz katere je razvidno, da so cene malic v Sloveniji zelo različne. Čeprav šole načeloma ponujajo podobno hrano, so razlike velike. Cena posamezne malice se giblje od 0,53 evra pa vse do 1,33 evra, kar je najbolj zanimivo, pa je dejstvo, da gre pri najdražji in najcenejši malici med primerjanimi za šoli, ki imata podobno število otrok.
Razlike pa niso samo v ceni malic, ampak se nekatere šole poslužujejo tudi različnih cen med učenci posamezne predmetne stopnje. Medtem ko je na določenih šolah cena enaka za vse učence, je v drugih za določeno skupino otrok cenejša. Gre bodisi za prvošolce bodisi za učence prve triade, ponekod pa za učence do druge triade.
Da razlike v cenah niso upravičene, meni večina ravnateljev, temu v prid pa govori tudi dejstvo, da so jedilniki podobni in da bistvenih razlik v kvaliteti ni.
Cene malic na nekaterih ptujskih šolah
Za sodelovanje pa smo zaprosili tudi nekaj ptujskih šol, ki so nam posredovale podatke o ceni malice. Tako na OŠ Ljudski vrt, podružnici Grajena in OŠ Olge Meglič starši za posamezno malico odštejejo osemdeset centov. »Mislimo, da je ta cena primerna. Za malico vedno ponujamo dva jedilnika -mlečno in mesno ponudbo. Vedno je zraven tudi napitek, sadje, otrokom je vedno na voljo tudi voda, čaj ali limonada oz. oranžada iz svežega sadja. Ponujamo topel in hladen obrok. Naši jedilniki so objavljeni na oglasni deski pred jedilnico in na spletni strani šole. Oblikuje jih komisija za prehrano, ki se sestane enkrat mesečno. V komisiji so glavna kuha-
Na vseh osnovnih šolah je poudarek na zdravi prehrani.
Tatjana Vaupotič: »Problema kosil, ki niso subvencionirana, nova zakonodaja ne bo uredila.«
rica, organizatorka šolske prehrane - učiteljica, predstavnica staršev, predstavnica Zdravstvenega doma Ptuj - medicinska sestra, predstavnika učencev 8. in 9. razreda, svetovalna delavka in ravnateljica.
Jedilnik sestavljamo v skladu s Smernicami za zagotavljanje zdrave prehrane otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Z vsem tem sledimo tudi konceptu Zdrave šole, kjer smo prav tako dejavno vključeni. V tem šolskem letu pa sodelujemo tudi v projektu EU Shema šolskega sadja. Sadje in zelenjavo dodatno ponujamo enkrat tedensko izven obstoječih obrokov,« je pojasnila ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak-Sabath.
Kot je še dejala, si ne želi, da bi na račun več subvencij osnovnošolskim obrokom okrnili obstoječi standard srednješolcem. »Vsi si zaslužijo brezplačen topel obrok. Mnogi prihajajo v večja mesta iz oddaljenejših krajev, so ves dan odsotni od doma in v odraščanju potrebujejo topel obrok. Družine so finančno zelo obremenjene, zato je prav, da država daje ta prispevek za njihove otroke. Slovenija je kljub vsem težavam še vedno dovolj bogata, da lahko poleg tega poskrbi tudi za osnovnošolce in vsem zagotovi subvencijo ali celo brezplačno malico,« je prepričana Bohak-Sabatho-va.
So razlike upravičene?
Enako kot na OŠ Olge Me-glič, torej 0,80 evra, za mali-
co odštejejo tudi na OŠ Mladika. »Združenje ravnateljev Slovenije je zbiralo podatke o cenah po slovenskih šolah in iz anket je razbrati, da so cene različne: od 0,64 do 1,25 evra. Težko rečem, če so razlike upravičene, zlasti tako velike, saj MŠŠ zagotavlja vsa sredstva za plače in druge stroške kuharjev, občine pa naj bi zagotavljale sredstva vsaj za elektriko, vodo, nabavo kuhinjske opreme in sprotna vzdrževalna dela. Seveda pa so tu še stroški čistil, nabave posode, serviete, ki jih lahko plačujejo starši sami ali pa občina. Stroški so tudi različni zaradi velikosti šol, kuhinj, od tega, če otroci jedo v jedilnici ali v učilnicah, kjer so (kot je na primer na naši šoli) potrebne za vsak oddelek še tri dodatne posode za prenos malic, in nenazadnje tudi od tega, če se živila nabavljajo preko javnih naročil velikih ali malih vrednosti. V okviru Zdrave šole in seveda tudi v okviru Zakona o OŠ mora vsaka šola zagotavljati zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave. Zato skrbi organizatorica
šolske prehrane, ki skupaj z vodjem kuhinje to upoštevata pri sestavi jedilnikov,« je pojasnila Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika, ki še dodaja, da bo z novim zakonom o prehrani učencev veliko bolje, saj bodo učence imeli malico ceneje, kar bo gotovo vplivalo, da se bo še več učencev odločilo tudi za kosila.
Pestrost in kvaliteta jedilnika sta glavni vodili tudi na OŠ Ljudski vrt, kjer enkrat mesečno za svoje učence pripravijo tudi malico ali kosilo presenečenja. Kot pravi ravnateljica Tatjana Vaupo-tič, ostaja nesporno pravilo, da mora biti malica zdrava. »Zdravo hrano otroci slabo sprejemajo. Pica in hamburger sta zakon, zdrava prehrana pa je že problem,« je pojasnila Vaupotičeva, ki je prepričana, da slabe prehranjevalne navade izvirajo iz družine in da je otroke težko navaditi na zdravo hrano, če doma večinoma jedo hitro pripravljen hrano, ki je otrokom najbolj všečna.
Dženana Bečirovič
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Ko rasa, Vičanci 23, Velika Nedelja
-	deklica Nina; Mateja Ertl, Rošnja 26 a, Starše - deček Jan; Simona Emeršič, Vareja 16 b, Videm pri Ptuju - deček Jakob; Danica Podlesnik, Morje 54 a, Rače Fram - deklica Ajda; Tonja Zagoršek, Na postajo 61, Ptuj - deček Tilen; Adrijana Meško, Podgorci 2 a, Podgorci - deček Jan; Bernarda Sedlašek, Drbetinci 14, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah - deklica Tinkara; Sabina Vido-vič, Skorišnjak 34, Zgornji Leskovec - deček Tilen; Biserka Ovčar, Ložina 37, Podlehnik - deček Luka; Majda Okretič Tomažič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj
-	deček Gašper; Marija Senekovič, Velika Varni-ca 122, Zgornji Leskovec
-	deček Tai; Aleksandra Braček, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - deklica Mara; Nadja Vajdič, Pobrežje 62
а,	Videm pri Ptuju - deček Aljaž; Sonja Marinič, Brano-slavci 27, Ljutomer - deklica Petra; Brigita Čuček, Biš 11, Trnovska vas - deček Anže; Lidija Žgeč, Dornava 83 a - deček Tjan; Tomi-slava Očko, Hofmanova ul. 3, Rogatec - deklica Aisha; Jožica Kovačec, Sveti Tomaž 48 - deklica Aneja; Andreja Kurnik, Zg. Voliči-na 2, Voličina - deček Filip; Saša Emeršič, Lancova vas 79, Videm pri Ptuju - deček Luka; Natalija Frangež, Zgornje Jablane 13, Cir-kovce - deček Teo; Janja Pažon, Trlično 21, Rogatec
-	deček Gašper.
Umrli so: Štefanija Kurbus, rojena Kranar, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj, rojena 1939 - umrla 30. marca 2010; Viktor Lobenwein, Kungota pri Ptuju 87, rojen 1939 - umrl 2. aprila 2010; Neža Trunk rojena Feguš, Zamušani 15, rojena 1937 - umrla 3. aprila 2010; Jožef Eberl, Stogov-ci 6, rojen 1936 - umrl
б.	aprila 2010; Hildegard Rizner, rojena Silzer, Gori-šnica 111 a, rojena 1936
-	umrla 7. aprila 2010; Ivana Zelenik, rojena Ver-tič, Nova vas pri Markovcih 16, rojena 1939 - umrla 7. aprila 2010; Eva Ovčar, rojena Mohenski, Spodnja Hajdina 60, rojena 1924 -umrla 6. aprila 2010. Poroke - Ptuj: Anton To-polovec, Kraigherjeva ulica 28, Ptuj, in Nina Lečnik, Mariborska cesta 39, Ptuj. Mitja Zamuda, Spolenako-va ul. 23, Ptuj, in Helena Kokol, Dravinjski Vrh 9 a. Franci Plajnšek, Kočice 54, in Dragica Kreft Presekar, Janžev Vrh 74 a, Radenci.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bodo padavine od jugovzhoda spet zajele večji del Slovenije. Meja sneženja bo med 600 in 900 metri nadmorske višine. Predvsem na Vipavskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne jutri od 3 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C.
V sredo bo sprva oblačno, padavine bodo ponehale. Čez dan se bo delno razjasnilo, vendar bodo še krajevne plohe. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe.
Foto: DB
Foto: DB