FOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ŠT. 30. © 19. JULIJA 1957 ® LETO XVI. © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! BBS OB DN EVU VSTAJ E - ^ OB DNEVU VSTAJE VSEM DELOVNIM LJUDEM BORBEN DELAVSKI POZDRAV REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV SLOVENIJE IN »DELAVSKA ENOTNOST« V______________________________J n ju, so na kongresu razlagali delegati organov delavskega samoupravljanja konstruktivne predloge za nadaljnji razvoj našega ekonomskega sistema in mehanizma upravljanja. V teh razlagah je jasno vidna dvojna težnja: okrepiti v rokah organov družbene skupnosti vsa tista ekonomska in družbena opravila, preko katerih se zagotavlja harmoničen razvoj našega gospodarstva, smotrn napredek proizvodnih panog, uspešna afirmacija naše gospodarske skupnosti na svetovnem tržišču in podobno, in povečati pravno in ekonomsko samostojnost organov delavskega in družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah in v komunah v pogledu prostej-šOi rok pri urejevanju zadev, M se tičejo sožitja v gospodarski organizaciji, oziroma v komuni. Vse to so sadovi boja, kateremu so naznanili začetek prvi streli iz upiomlškth pušk pred šestnajstimi leti, sproženi zoper nasilje fašističnih osvajalcev. Ti sadovi boja in dela našega delovnega ljudstva, ki sl je znalo utreti v življenju svoj način oblikovanja socialističnega družbenega sožitja, pa »o pomembni ne samo za našo ožjo domovino, temveč so vredni pozornosti celotnega delavskega gibanja. Ti sadovi so sMna in trmasta priča o tem, da je mogoče socialistično družbeno sožitje ustvarjati samo tedaj, če je to ustvarjalno delo neposredno v rokah delovnih ljudi samih. Socializma delovnim ljudem noče in ne more zgraditi nihče drugi, kot delovni ljudje sami. Zgodovinska vrednost naših komunistov je prav v tem da so znali vzbuditi, negovati in razviti to spoznanje v delovnih množicah, da so v njih utrdili vero v moč organiziranega demokratičnega gibanja delovnega ljudstva in da so znali razviti ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi samih. Ne prepiri o tem, kdo je bol) ali manj demokratičen, v bistvu pa borba za strankarski prestiž, ampak neumorno delo pri angažiranju delovnih množic v praktičnem ustvarjalnem delu za oblikovanje socialističnega družbenega sožitja, to je najčistejši in najdemokratlčnej-ši princip, ki so ga komunisti naše dežele tako plemenito in vztrajno uveljavili v našem družbenem sožitju. S takimi mislimi se letos spominjamo dneva revolucionarne vstaje delovnih ljudi naše dežele, vstaje, ki pomeni slej ko prej zibel, čeprav krvavo in trpko, v kateri je bilo porojeno vse to, kar smo danes in bomo jutri počeli za izoblikovanje socialističnega družbenega sožitja pri nas. Roman Albreht Menda pa res ni več trezno kov povzročajo oblikovanju tn napredno mislečega ter socialističnega sožitja težave razsodnega človeka v svetu, in mu skušajo stopati'na pot. ki ne bi za trdno vedel, da je Prav tako kot je bila videti naša revolucionarna vstaja, v svojih začetkih oborožena spočeta e na videz neboglje- vstaja brezupen poskus, prav nem uporu v začetku povsem tako so zelo pogosto pred na-neoboroženih delovnih lju- širni delovnimi ljudmi vzkli-di naše dežele, od prvega iz- ie težave, ki so se zdele ne-bruha nosila v sebi klice premagljive. Toda, vselej do družbenega procesa, klice sedaj, od tistih julijskih dni družbene preobrazbe, ki je od leta 1941, ko so iznenada pad-odsihdob pri nas v teku. ti streli na fašistične osvajal- Prav ta družben proces, v ce pa do danes, je vedno zno-katerem se pri nas porajajo prvine socialističnega družbenega sožitja jasno govori, da so ljudje, ki so pred šestnajstimi leti prijeli v naši deželi za uporniške puške to storili ne vsled tega, ker bi pod težo surovega fašističnega nasilja izgubili glave in iz obupa planili v upor, ampak so planili v upor premišljeno, preudarno, z jasnim smotrom, kaj hočejo z bojem doseči. To »malenkosU so sicer prva leta naše vstaje in še čas po osvoboditvi mnogi politiki, vojni strategi in diplomati, ki so se spuščali v presojanje smotrnosti naše vstaje, prezrli. Računali so samo s številkami: divizije, puške, avtomatsko orožje, tanki, letala itd. Po tej računici je bila seveda naša vstaja že pred pričetkom obsojena na popoln polom. Toda, ta enostranska vojna računica se je pokazali kot povsem zgrešena, V njej manjka neverjetno važna in visoka postavka: srca in misli zavestno se borečih ljudi, ki vedo, kaj hočejo v boju doseči. Osvobodilni boj, ki ga je bojevalo naše uporniško ljudstvo in se v ta namen v samem boju organiziralo v vojaško, politično silo, je namreč črpal svojo osnovno moč iz dveh glavnih virov: trdne odločitve upornih delovnih množic, da vzamejo svojo družbeno usodo v svoje lastne roke in iz neomajne odločnosti, da prevzamejo nase urejevanje družbenega sožitja v deželi. Ta odločitev, storjena v dneh nepopisnega nasilja nad delavnimi ljudmi naše dežele, je dala sicer skromnim, miru željnim in dobrim srcem delovnih ljudi nezlomljivo bojevito moč, je dala njihovim sicer preprostim, poštenim in dobrohotnim ustvarjalnim mislim tako prodorno moč, da je iz neoboroženih upornikov zrasla učinkovita organizirana vojaška sila, ki je bila po svoji vojni udarni sili kos mehaniziranim fašističnim krvnikom in ki je bila sposobna varovati ustvarjanje novega družbenega sožitja pred domačimi izkoriščevalskimi lastniki. Od tistih dni, ko so bili na va prišlo do Izraza velika surove fašistične osvajalce iz- vrednost src in misli zavestno streljeni prvi streli iz uporni- se borečih delovnih ljudi, ki ških pušk, je minilo šestnajst veda kaj hočejo v boju ali v iet. V ta skop in kratek čas delu doseči, ki nas loči od izbruha vstaje, prj oblikovanju socialistič-■e vpleteno bogato dogajanje nega družbenega sožitja pa se boja za sociali stično družbeno je na^e delovno ljudstvo zna-Preobrazbo rase dežele, za ob- u0 pred pionirsko nalogo: letovanje dejanskega sociali- meljni načeli za zasnovanje in stičnega družbenega sožitja. V izoblikovanje socialističnega tem boju, ki seveda še ni do- družbenega sožitja kot sta ne-bojevan, so se naši delovni posredno sodelovanje delov-liudje znašli pred trdimi, tež- nih ljudi pri upravljanju kimi in napornimi opravili. Od družbenih zadev in uveljav-skrbi za zagotovitev vsako- Ijanje socialističnih družbe-dnevnega kosa kruha do de- nih, ekonomskih in moralnih la v zvezi z o ganizacijo druž- norm je bilo treba uveljaviti bene. proizvodnje, z snova- v praktičnem življenju, to je. njem gospodarskega in druž- speljati organizacijsko, uprav-benega sistema, do nenehnih no, s pravnimi in .ekonomski-bojev z vsemi tistimi, ki Iz mi normami itd V teh priza-kakršnih koli pobud ali vzro- devanjih se je porodilo de- de lovskih svetov Jugoslavije začudili predstavniki iz vseh vetrov sveta, ko se srečali z ljudmi, ki so trezno, preudarno, kritično razsodno razmo-trivali o gospodarskih, družbenih in organizacijskih problemih naše družbene stvarnosti tn z neverjetno jasnostjo prihajali na dan s predlogi za nadaljnje izpopolnjevanje našega družbenega sožitja. Namesto sebičnih, lokali-stičnih, anarhističnih in po- dobnih zahtev, kakršne so nekateri pričakovali, misleč, da poraja delavsko samoupravljanje anarhičnost in sebičnost v gospodarskem življe- lavsko in družbeno upravljanje, ki je pravzaprav sprostilo na najdemokratičnejših osnovah ustvarjalno silo delovnih množic. V letih, odkar delovni ljudje upravljajo gospodarstvo in družbene službe neposredno, smo imeli v našem gospodarskem in družbenem življenju opraviti s tolikšnimi težavami in napori, ki so nekajkrat presegali normalne ekonomske zmogljivosti naše dežele. Zn vendar smo jih obvladali zato, ker se je v premagovanje teh težav vključila nezlomljiva ustvarjalna sila delovnih ljudi. V tem razdobju je prišlo jasno do izraza, da delavska demokracija, zasnovana na delavskem in družbenem samoupravljanju ni stvar, ki je sama sebi cilj, ampak je predvsem sredstvo za oblikovanje socialističnega družbenega sožitja in za uspeš- izpopolnjevanje gospodarskih in ostalih družbenih opravil. Če je pred šestnajstimi leti In potem vzbudil revolucionarni upor in osvobodilni boj pozornost naprednega človeštva, potem je enako pozornost vzbudila leta 1950. uvedba delavskega upravljanja v našem gospodarstvu in v na- slednjih letih uvedba družbenega upravljanja v ostalih družbenih službah. V , obeh primerih je prišlo jasno do izraza, da je vzelo usodo naše dežele delovno ljudstvo neposredno v svoje roke. Iz upora, iz skromnih uporniških enot je znalo in zmoglo delovno ljudstvo organizirati moderno, vojaško sposobno, uspešno vojno silo, državno organizacijo in pokazalo svojo organizatorično sposobnost. Enako raste iz sistema delavskega in družbenega samoupravljanja nov družben in ekonomski mehanizem, v katerem se vse jasneje uveljavljajo povsem nova načela družbene in ekonomske organizacije družbenega sožitja. Ta proces je trenutno v polnem razmahu. Povsem razumljvo je, da je nastane k in razvoj delavskega samoupravljanja razburit nekatere činitelje po svetu: zakupniki toliko opevane zahodne demokracije so začeli kar vse vprek očitati, da u-vedba in razvoj delavskega samoupravljanja nasprotuje temeljnim načelom demokratičnega družbenega sožitja, konservativni zagovorniki ka-sarniškega, birokratskega, okostenelega »socializma« pa so začeli proglašati uvedbo delavskega in družbenega samoupravljanja za revizijo marksistične misli in prakse. Vendar pa je res, da je življenjska praksa, zasnovana na življenjski praksi delovnih množic, ki jih sprošča sistem delavskega in družbenega upravljanja zavrgla zaprašena kabinetska modrovanja o demokraciji in reviziji, ker se je jasno pokazalo, da je delavsko samoupravljanje Iz dneva v dan učinkovitejše sredstvo za uspešno urejevanje gospodarskih in družbenih vprašanj v deželi na tak način, da se istočasno z njimi razvijajo socialistična razmerja med ljudmi To je prišlo zelo zgovorno do izraza zlasti na prvem kongresu delavskih svetov Jugoslavije. Prav tako kot so se nekateri ob koncu osvobodilnega boja začudili, ko so iz gmajn in host prišli ne razdivjani rokovnjači, ampak organizirani, izurjeni vojaki, ki so bil i v vojaškem pogledu sposobni meriti se z vsemi modernimi vojskami na svetu tn ki so bogato izpopolnili veščino sodobnega vojskovanja, prav tako so se ob kongresu DAN VSTAJE 9 V Beogradu so 19. julija ustanovili Zvezo crometa ln zvez, v katero so včlanjeni sindikat železniških, prometnih, pomorskih in sindikat PTT delavcev. Tako so izpolnili enega izmed sklepov III. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, saj bodo le tako najuspešneje reševali skupne probleme, kot so na primer perspektivni plan razvoja prometa, predpise o prometu, plačni sistem itd. W Nov način delitve dohodka gospodarskih organizacij ima nekaj prednosti pred vsemi dosedanjimi. Nekaj pa je še slabosti, ki bi jih kazalo odpraviti. Zato bo okrajni sindikalni svet v Ljubljani organiziral o teh problemih razprave v podjetjih, da bi čimpreje rešili posamezna pereča vprašanja. S V jeseniški železarni je zdaj na počitniški praksi precej študentov iz drugih krajev naše države in sorodnih delovnih kolektivov. Pri jeseniških kovinarjih si bodo obogatili v šolah pridobljeno teoretično znanje. V delovni proces so vključili tudi učence III. letnika Metalurške-industrijske šole in dijake srednjih in višjih strokovnih šol Kranja, Ljubljane, Zagreba, Beograda, Nikšiča in Skopi j a. Jeseniška železarna bo tako tudi v bodoče ostala kovačnica mladih metalurgov. — U. Z. ® V občini Ljublj ana-Center bodo v delovnih kolektivih pripravili širša zasedanja delavskih svetov, kjer bodo govorili delegati o delu kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Razen tega bodo organizirali posvetovanja, ki se ga bodo udeležili delegati kongresa in predstavniki posameznih podjetij. 9 Na Hotavljah so pred kratkim odkrili ploščo v spomin 15. obletnice ofenzive na Blegaš. Spominsko ploščo so odkrili na kraju, kjer je padlo 27 borcev Poljanske čete. — I. V. • Generalna direkcija PTT je predlagala, naj bi bile plače uslužbencev in delavcev po tarifnem pravilniku iste za vso Jugoslavijo. Teritorialni odbor sindikata PTT pa je na svoji seji ta predlog zavrnil, češ da bi s takim načinom plačevanja kršili- načelo individualnosti posameznih gospodarskih organizacij, ki imajo različne pogoje dela in različno organizacijo. Obenem pa bi kršili tudi načelo delavskega upravljanja. 9 V jeseniški železarni so končali s pripravami za polletno sindikalno konferenco. V poročilih za to konferenco so analizirali uspehe, napake in pomanjkljivosti dosedanjega dela sindikalne organizacije. — TJ. Z. 9 Glavni odbor Ljudske tehnike je tudi letos priredil v Kamniku tečaj ročnih spretnosti za učitelje in šolske inšpektorje vse Slovenije. 9 Preteklo nedeljo je bil v Medvodah občinski praznik. Ta dan so Medvodčani izbrali za svoj praznik v spomin na dogodke v juliju 1942, ko so bile na Osolniku borbe škofjeloške čete z Nemci. Štirinajstega julija leta 1943 je bil medvoški domačin Franc Rozman-Stane imenovan za komandanta Narodnoosvobodilne vojske in . Partizanskih odredov Slovenije. Od 7. do 15. julija 1944 pa so Nemci izselili iz medvoške občine v taborišča okrog 60 družin. • Zužemberška občina je med najmanj elektrificiranimi področji na Dolenjskem. Računajo, da bodo letos elektrificirali Ajdovec ter nekaj okoliških vasi. • V Idriji so tudi letos slovesno proslavili 3. julij, Dan rudarjev. Tradicionalnega rudarskega praznika so se udeležili tudi drugi delovni ljudje iz Idrije. • Ob rudarskem prazniku sta nogometni klub -Rudar in uprava kočevskega rudnika organizirala tradicionalni sindikalni nogometni turnir za prehodni rudarski pokal. Nastopila so moštva rudarjev, zidarjev in tekstilcev. Zmagali so rudarji. ® V Kranju so ustanovili klub gospodarstvenikov pri Okrajni trgovinski zbornici. Na ustanovnem sestanku so sprejeli program letošnjega dela ter pravilnik, in izvolili sedemčlanski upravni odbor kluba gospodarstvenikov. 9 V trboveljskem okraju so končali z zadnjimi seminarji za člane delavskih svetov. Priredili so jih okrajni in občinski, sindikalni sveti. Seminarjev je bilo 20, obiskalo pa jih je nad 600 članov delavskih svetov. 9 Pred nedavnim je bilo v tovarni .Plamene v Kropi predavanje 6 pomenu krvodajalstva. 116 članov tega kolektiva se je prijavilo, da bo oddalo kri. • Železniški delavci in uslužbenci so ustanovili že več stanovanjskih zadrug, ki uspešno delujejo tako v Ljubljani kakor na Jesenicah, Novem mestu in Mariboru. Do sedaj so člani teh zadrug zgradili že 49 stanovanjskih hiš, 80 jih gradijo, medtem ko 93 članov še želi zgraditi svoje stanovanjske hiše. Železniško transportno podjetje v Ljubljani pa bo dalo denarno pomoč 10 milijonov dinarjev, 7 milijonov so prihranili, ker je graditeljem omogočila železnica brezplačen prevoz gradbenega materiala. • V tovarni vijakov .Plamen« v Kropi, je v prvi polovici letos narasla proizvodnja za 7,9»/». Pri istem številu zaposlenih delavcev so izdelali 128,500 kg več izdelkov kot lani. DB ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE IN UDSKE SKUPŠČINE LB SLOVENIJE Krepitev vodilne vloge proizvajalcev Zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine in zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je izredno pomembno za nadaljnji razvoj komunalnega sistema pri nas. Zvezna ljudska skupščina je dne 8. julija sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, Ljudska skupščina LRS pa je dne 12. julija sprejela Zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, razen tega pa še Zakon o spremembi območij okrajev in občin v LR Sloveniji in Zakon o izvedbi priključitve odpravljenih občin in okrajev. vij ati kot demokratično obliko tere delavski razred z demo-uveljavljenja,, vpdilne vloge de- kratičnim mehanizmom zago-iavskega razreda v družbenem tšvlja svoje neposredno sode-- Razvoj našega komunalnega sistema je dozorel že do tiste stopnje, ko je potrebno prenesti vrsto pristojnosti iz okrajev na občine, zlasti pa pristojnosti s področja gospodarstva. Praksa nas opozarja, naj bi bili v bodoče okraji le skupnost komun in naj bi v giavnem opravljali kontrolne in usmerjevalne posle, prav to pa zahteva uposta-vltev področno večjih in močnejših okrajev.: V skladu s tem so potrebne določene spremembe in dopolnitve Spiošnega zakona o ureditvi Občin in okrajev, ki ga je Zvezna ljudska skupščina sprejela na svojem zadnjem zasedanju. Dve najpomembnejši novosti, ki sta jih uveljavili Zvezna ljudska skupščina in Ljudska skupščina LRS. sta upostavitev zbora proizvajalčevi kot drugega sveta v ljudskih odborih vseh občin in delegatski sistem za volitve obeh svetov okrajnega ljudskega odbora. Zbore proizvajalcev smo uvedli pred leti za to, da bi neposredni proizvajale; neposredne) e vplival; na politiko ljudskih odborov in skupščin, zlasti vplivali in soodločali pri urejanju gospodarskih in socialnih vprašanj. Zbori proizvajalcev, ziast; zbori proizvajalcev na občinah, ki so doslej obstajali samo v Ljudski repubvk-i Hrvatski, in sicer v določenih občinah, so se zelo dobro obnesli. Predstavniki proizvajalcev so sodelovali prek svojih zborov mnogo bolj aktivno pri obravnavanju raznih gospodarskih vprašanj. Prek teh organov $o proizvajalci vplivali na ukrepanje tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih. Čedalje pogosteje je bilo slišati zahtevo, naj bi zbore proizvajalcev uveljavili tudi pri občinskih ljudskih odborih, kot drugi svet ljudskega odbora. Tudi številni delegati na I. kongresu so to poudarjati in v resoluciji I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije je rečeno da: »je treba zbore proizvajalcev tudi v prihodnje krepiti in raz- razvo.ju, v neposrednem sodelovanju proizvajalcev pri razdelitvi dohodka in pri razpolaganju s presežkom dela, pr; določanju ciljev gospodarske • politike, kakor tudi pri obravnavanju vseh gospodarskih in socialnih pogojev ter potreb delovnih ljudi.« Več razlogov govori za upo-stavitev zborov proizvajalcev prj občinskih ljudskih odborih. Pomanjkljivost dosedanjega sistema je bila na primer v tem, da so bili okrajni, republiški 'in zvezni zbori proizvajalcev od-dvojeni - od občinskih ljudskih odborov, bili pa so tudi dokaj slabo povezani z delavskimi sveti in volivci. Deiavskj sveti namreč nimajo sedaj nobene neposredne vloge pri kandidiranju ne pri volitvah za člane zborov proizvajalcev. Odborniki zborov proizvajalcev niso dolžni, tako, kot ostali ljudski odborniki, sklicevati zborov volivcev v določenem roku. Naš državni sistem sroni ,na istih načelih od občine do federacije, to je na stopnjah obltasti. Zaradi . te. enotnosti načel zahteva organizacija državne uprave upostavitev zboira proizvajalčev kot" drugega sveta v ljudskem odboru. Dosedanja praksa je pokazala, da so zbori proizvajalcev v bistvu politična oblika, prek ka- io vanj e v organih oblasti. Sedanja struktura prebivalstva pri nas, kakor tudi sestav ljudskih odborov, še ne more povsod zagotoviti zadostno uveljavitev delavskega razreda ter ostalih proizvajalcev v teh organih. Ne gre torej samo za večjo udeležbo delavcev pri usmerjanju gospodarske in splošno komunalne politike, temveč gre za krepitev vloge proizvajalcev naspioh, to je vioge neposrednih proizvajalcev tudi v kmetijstvu, obrti in drugih gospodarskih panogah. To so osnovni razlogi za upostavitev Zborov proizvajalcev v občinah. Delegatski sistem za volitve okrajnega ljudskega odbora, ki je bii uzakonjen na teh zasedanjih. je logična posledica načela. da je okraj skupnost občin — komun. V bodoče odpadejo torej neposredne volitve v okrajne Ljudske odbore. Delegatski sistem volitev v okrajne ljudske odbore ne pomeni zmanjšanja demokratične odgovornosti, temveč celo njihovo povečanje, kajti ljudski odborniki okraja bodo poslej odgovarjali za svoje delo predvsem naši osnovni družbeno-poritični celici — komuni, razen odgovornosti, ki jih je že doslej vezala pred volivci in okrajnim ljudskim odborom. UPOKOJENI RUDAR O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Delovna doba, kvalifikacija, plača V zvezi e pripravami izdaje novega pokojninskega zakona vam pošiljam naslednje moje misli: Popolnoma nerazumljivo, da, celo krivično se mi zdi dvajset pokojninskih razredov! Raztimem dvajset plačilnih razredov ali stopenj, kljub temu, da sem jih svoj čas pozna, manj, n. pr. v rudarstvu, kjer sem si zaslužil popolno pokojnino. V teku službovanja pa tudi delavec napreduje, tako, da si v 35 letih le pridobi nekaj znanja in s tem tudi večje pravice do socialnih dajatev in pokojnine. V naravi pa je tako, da nismo vsi istih duševnih in telesnih zmožnosti. Telesno zaostali (pohabljeni) s še večjim trudom opravljajo delo, in so zaradi svojih hib, ki sl jih niso sami krivi, vso delovno dobo prizadeti! Z novim zakonom pa vse življenje!? Tukaj je novi zakon slabši od prejšnjega, ki je daja, pravico do višje pokojnine na službena leta in to za kakih pet let en razred in omogočil, da le tudi duševno ali telesno. zaostali na stara leta ime, nekaj od svoje vztrajnosti pri delu. Rudarska dela so akordlrana in dajejo zdravemu, telesno razvitemu In utrjenemu rudarju možnost do večjih zaslužkov, ki precej presegajo zaslužke ne-akordnih delavcev. Dejstva pri- zavoda za socialno zavarovanje LRS. Predvsem moramo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da je osnu- čajo, da .rudarski akordanti za . tek novegš pokojninskega zako- _Z SINDIKALNE PODRUŽNICE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V NAZARJIH Solčavce so obiskali Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev Nazarje je sklenila prirediti več obiskov zdravstvenih delavcev v kraje, oddaljene od zdravstvenih ustanov. Prva akcija, ki je bila organizirana v kraj Solčavo s pomočjo SZDL, RK in krajevnega urada iz tega kraja, je v celoti uspela. Zdravstveni delavci so pregledali ter nudili ambulantno tn zobozdravstveno pomoč 128 osebam. Patronažna služba je obiskala otroke in nosečnice na domovih in jim svetovala, kako hraniti dojenčke in kaj storiti za preprečevanje raznih bolezni. Upravni odbor Zdravstvenega doma v Nazarjih je na predlog sindikalne organizaci- IZ NOVE GORICE Anketa med zavarovanci Pri Izplačevanju kratkoročnih dajatev, ki jih izplačuje socialno zavarovanje, je veliko zastojev. Zato, da bi jih odpravili in zavarovancem prej izplačali razne kratkoročne dajatve (nadomestila plače, potne stroške itd.), je Okrajni zavod ra socialno zavarovanje v Novi Gorici pooblastil večja podjetja, da te dajatve obračunajo sama in izplačujejo skupno z mesečnimi prejemki delavcev, nato pa od zavoda zahtevajo povrnitev ustreznih zneskov. Prav bi bilo, da bi taka pooblastila prejelo čim več podjetij, kar bi bilo vsekakor le v korist in zadovoljstvo zavarovancev. Podjetja se tega dela ne bi smela braniti, kakor se ga ponekod branijo. Zato. da bi zboljšal svoje delo, je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novi Gorici razpisal med zavarovanci anketo o poslovanju zavoda in podružnic ter službe socialnega zavarovanja sploh. Skupščina zavoda bo na prihodnjem zasedanju razpravljala o odgovorih in sklepala o potrebnih ukrepih. je zdravstvenih delavcev predložil občinskemu ljudskemu odboru Mozirje ustanovitev upravnih odborov kot posvetovalnih organov pri področnih zdravstvenih postajah v Mozirju in Gornjem Gradu. S tem bi dosegli boljše urejanje zdravstvene službe. Upravni odbori naj bi obravnavali vprašanja, ki so čisto lokalnega značaja za eno od omenjenih postaj, hkrati pa bi upravnemu odboru Zdravstvenega doma Nazarje uspešneje prikazali potrebe zdravstvene službe v teh krajih. Zdravstveni dom Nazarje bo v letošnjem letu dogradil svojo stavbo s pomočjo okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje Celje in občinskega ljudskega odbora Mozirje. S to dograditvijo bo pridobil sodobne prostore za splošno in zobno ambulanto, protituber-kulozni dispanzer, laboratorij in posvetovalnico za žene in otroke. Industrijsko in turistično središče v Zgornji Savinjski dolini bo s tem napredovalo v pogledu zdravstvene službe. Lado Košir ta večji zaslužek .predčasno Iztrošijo svojo teiesno moč, v mnogih primerih tudi zdravje ali celo življenje, zaradi tega jim ne gre oporekati njihovih zaslužkov, ki niso nikoli večji od vloženega truda, gotovo pa ni prav, da se ob upokojitvi upošteva le-tem le zaslužek zadnjih let. Zaradi predčasne izčrpanosti delajo 5, morda tudi 10 alt več let na neakordnem delu z minimalno plačo. Imen pa bi naj minimalno pokojnino. Kdo od delavcev zlasti še od akordnih more misliti, da mu ni delo stalna šoia! To velja zlasti še za akordante-rudarje, in vendar zakon predvideva za njih pokojnino odvisno od zaslužka, medtem ko umskemu delavcu, ki nastopi službo z vso potrebno teoretično izobrazbo lahko raste pokojnina po službenih letih tja do najvišjega razreda. Menim, da ne bi bilo prav, če bi novi pokojninski zakon vseboval takšne nesocialne postavke, kot so minimalne pokojnine, ki ne zadostujejo za življenje. Naj bo zadnja stopnja takšna, da bo zagotavljala minimalno preskrbo z vsemi potrebščinami, za ostaie pridne ln Izobražene pa po njih zaslugi... Po mojem prepričanju je dovolj 10 stopenj ali razredov. Ivan Glnllattl Zaprosil! smo za mnenje tovariša Jožeta Plevnika, predsednika skupščine Republiškega na naletel na tako živo zanimanje pri naših zavarovancih. To Je tudi razumljivo z ozirom nš njegovo vsebino, ki urejuje življenj siko vprašanje delavcev in uslužbencev potem, ko so prenehali z aktivnim delom v proizvodnji Ln javnih službah ter odšli v zasi.uženi pokoj. Prav ta razgibana razprava o reviziji pokojninskega zakona, ki je podvrgla kritiki dosedanji pokojninski sistem. Je povzročila, da novi zakon o pokojninskem zavarovanju še ni bil sprejet. V vseh dosedanjih osnutkih je bila na primer kvalifikacija' za temeljno izhodišče za določanje pokojninske osnove, števiuni predlogi im pripom.be k osnutku novega zakona, ki jih je sprejel tudi Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in CS ZSJ, pa so-pokazali vse slabosti določanja pokojninskih osnov po kvalifikaciji. Zato se je Centralni svet ZSJ odločil, da podpre predlog, Po katerem je osnova za določanje pokojnine plača. To predlagamo zato, ker Je plača vso delovno dobo delavca in uslužbenca osnovno merilo družbene vrednosti njegovega dela. Kvalifikacija pa je samo eden od predpogojev, da delavec ali uslužbenec na določenem delovnem mestu uspešno opravlja odrejeno delo. Na njihove prejemke pa vplivajo še: delovni učinek — kakovostno in količinsko. težima in značaj dela; de- OB ROBU lovni pogoji, odgovornost Itd. Zaradi fega, tudi obstaja znatna razlika v plačah med delavci in uslužbenci tudi v samem podjetju, kjer so zaposleni, ail pa med podjetji v isti gospodarski panogi, kakor tudi med poedi-nimi gospodarskimi p'amogaml. Seveda, da pri tem predlogu ne gre za podcenjevanje strokovne izobrazbe. Le-ta omogoča večini delavcev in uslužbencev, da v zadnjih letih svoje delovne dobe dosežejo skiadno z velikimi delovnimi izkušnjami, ki so si jih pridobili pri dolgoletnemu opravljanju svojega dela, višje strokovno znanje in tudi večje denarne prejemke. Zato bi kvalifikacija prišla tudi v predlaganem sistemu do polnega Izraza. Osnutek novega zakona o pojenj nins kem zavarovanju upošteva tudi dejstvo, da storilnost dela in s tem tudi plača rudarjev v zadnjih letih njihovega dela znatno pada. Zato tudi skrajšuje deiovno dobo rudarjev z.a dosego polne pokojnine tako, da se vsakih 9 mesecev" prebitih na jamskih delih šteje za 1 leto. Se ena stvar je. ki podpira ta predlog. To je. da vsako podjetje ali ustanova plačuje prispevek za socialno zavarovanje po višin; zasiUžka zavarovanca. To daje tudi pravico zavarovancu, da pri upokojitvi zahteva takšno pokojnino, ki bo v skladu z ustvarjeno vrednostjo v proizvodnji ali kakovostjo in količino dela v javni službi, ki mu jo je družba priznavala in upoštevala vso njegovo delovno dobo v višini plače. Jože Plevnik S tema dvema spremembama hočemo nadalje utrditi vlogo komune in zagotoviti kakovostnejši izbor in deio okrajnih ljudskih odborov ter utrditi medsebojno povezanost občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Praktično to pomeni, da lahko pričakujemo predvsem temeljitejšo obravnavo gospodarskih vprašanj v komunah, kar bo zlasti naloga novo uvedenih zborov proizvajalcev. Te novost; v našem komunalnem sistemu so tako pomembne, da bomo o njih v naše« listu še podrobno' spregovorili. IZ NOVEGA MESTA V SPODBUDO DRUGIM Sindikalna organizacija za vzdrževanje prog v Novem mestu je letos že dvakrat podelila denarno pomoč šestim bolnim članom. Tudi sindikalna organizacija podjetja »Mo-tomontaža« v Novem mestu j« z denarnimi sredstvi pomagala trem delavcem. Koordinacijski odbor sindikalnih organizacij, v katerem je 9j podružnic kmetijsko - gozdnega gospodarstva v Novem mestu, pa je letos dal denarno pomoč 13 članom. Te pomoči sindikalne organizacije ne dajejo kar povprek, temveč podrobneje proučijo primer vsakega, pomoči potrebnega člana. Naj navedemo nekaj primerov: N. M. je ti berkulozen, zdravi se na Golniku, živi pa v težkem gmotnem položaju. Nek drug tovariš je bil na operaciji. Je zelo izčrpan, njegove mesečni prejemki so majhni. Ima več nepreskrbljenih otrok. Cestni delavec M. N. je bolan že precej časa, tudi njegovi mesečni prejemki so majhni in ima več nepreskrbljenih otrok. Takih primerov je še precej. Prav bi bilo, če bi vse sindikalne organizacije taka lepo skrbele za svoje člane. Ne pozabimo na tiste tovariše, ki so še do včeraj marljivo delali v naši sredi, danes pa so zaradi nesreč ali bolezni priklenjeni na bolniško posteljo. Pomagajmo" jim, da bodo čimpreje okrevali in se spet vrnili med nas, zdrave delavce. N. M. NABIRALCI ZDRAVILNIH ZELIŠČI 1 Se lahko Izkoristite priliko za nabiranje: CVETJA: bezga osutega, bezga ■ peclji (100 din), mačjih tačic, rdeče deteljice, bele deteljice, žoltovine, male bele marjetice in lipe. LISTJA: šmarnice, ozkollstnega trpotca, pekoče koprive, lapuha, gozdne jagode, pelina, breze, melise, grenke deteljice in volčje češnje ali beladone. / RASTLINE: krvavega mlečka, materine dušice, ženiklja, gosje trave, navadne plahtice ali hrlb-ske rese, njivske mačehe, njivske preslice, ptičje kaše. vodne kreše, melise, kurjih črevc, ko-pttnika, zdravilnega jetičnika. LUBJE: krhlike, divjega oreha, češminovih korenin. KORENINE: šmarnice, baldrijana ln ženiklja. SEME: jesenskega podleska. SUHE GOBE — JURČKE PLAČUJE GOSAD PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH! Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GOSADU Ljubljana. Prečna ul. 4. Bliža se dan odločitve Zahodna Nemčija se pripravlja na parlamentarne volitve Med Rovinjem In Porečem leži turistični kraj V R S A R. Izkoristite svoj letni dopust v novoodprtem gostišču »UM«. Dnevni penslcn 550 do 600 din, za kolektive nad 20 oseb dnevni pension 500 din. — Za otroke do 8 let popust. Bogat športni ribolov. Pišite na naslov: »LIM«, ugostiteljsko poduzeče, VRSAR, Istra. Trafikant Schnltz, sodni pristav Hahn ln strojevodja Wlrtz Iz Zahodne Nemčije so v teh dneh postali »Cenjeni gospod Schnltz..»Ljubi gospod Hahn ...«, »Dragi gospod Wirtz ...«. To se zgodi vsake štiri leta. Tudi letošnje leto je leto »ljubih«, »dragih« in »spoštovanih gospodov«, kajti letošnje leto je leto parlamentarnih volitev v Zahodni Nemčiji. Volitve bodo šele 15. septembra, vendar se je predvolilni boj že razvnel na vsej fronti. Stranke napadajo druga drugo, očitki lete sem In tja ln nemalo je takihle dvobojev: Adenauer: »Morebitna zmaga socialnodemokratske stranke bi pomenila nesrečo za Nemčijo ...« Ollenhauer: »Nadaljevanje dosedanje politike krščanskodemokratske zveze bi bila za Zahodno Nemčijo največja nesreča...« Se slaba dva meseca in Zahodna Nemčija se bo odločila: za Adenauerja ali za Ollenhauerja. Ne gre za dva politika, gre za dve politiki — za Adenanerjevo krščan-skodemokratsko ali za Ollenhauerjevo so-socialnodemokratsko. In morebiti še za tretjo, za liberalnodemokratsko, ki nastopa kot jeziček na tehtnici. In ne gre le za Nemčijo. Tudi mednarodna javnost nestrpno pričakuje rezultate nemških volitev. Nemški problem je evropski in svetovni problem. Od tega, kdo vlada v Zahodni Nemčiji je v veliki meri odvisna rešitev tega problema in številnih drugih mednarodnih sporov. Zato na Vzhodu ln Zahodu čakajo in upajo... Najprej nekaj podatkov: Na volitvah 1949. leta so krščanski demokrati dobili 32°/o glasov, socialni demokrati 28,5»/», liberalni demokrati 11,5»/». Zavladal je Adenauer. V naslednjih štirih letih je Adenaner pridobil precejšen ugled. Temeljni kamen tega ugleda je bil ekonomski napredek, ki so ga razen nemških delavcev omogočili tudi Američani g svojo denarno in ekonomsko pomočjo. Razen tega je Adenauer zgradil svoj ugled na vedno večji vlogi, ki jo je v blokovskih načrtih Zahoda igrala Zahodna Nemčija. In tako se je zgodilo, da je Adenauer okrepil svoje pozicije. Leta 1953 so krščanski demokrati dobili v parlamentu (ki ima 487 sedežev) 244 mandatov (46°/» vseh glasov ali 14 več kot leta 1949); zanje je glasovalo 12 In pol milijona volivcev. Socialni demokrati so dobili 151 mandatov, kakih 8 milijonov glasov ali 30»/» 1 1 ■ pravega odpora. Ko so jih partizani presenetili, so pustili kar na mestu vso opremo, več pušk, bomb. uniform in celo dva motocikla. V svoji, vnemi so Ita-lajn; poskakali na dva lahka tanka in z njima odbrzel; proti Ljubljani. Drugi pa so pohiteli kar po jarkih, ki so bil; polni vode. Partizana so seveda šli za njimi, toda brez uspeha, kajti okupatorjevi vojaki so bili veliko hitrejši. Sledili so jih precej časa. Šeie pr: Pokritem mostu čez Iščico (pri Mokarju na Ižanski cesti) so jih ustavile granate, ki so padale z. Ljubljanskega gradu. Ker je bila zemlja mehka, je le maiokatera eksplodirala. Za ranjene partizane (ranile so jih granate) je poskrbel zdravnik Berce z Iga ln jih spravil v partizansko bolnišnico v Iškem Vintgarju. Prodor v dolino je popolnoma uspel, čeprav je bilo partizanov malo. so bili po vsem Barju in vaseh. Razen Iga so zasedti še Iško vas Tomlšel). Podkraj Črno vas, Zelimlje. Pjavo gorico in še nekatere druge vasi. Ponoči so patruljirali celo do Mokarjevega mostu, po Doienj-skl cesti do kolodvora in do Rakovnika. V tem času so proglasili svobodno ozemlje, od Rakitniške in Bloške planote pa tj s do predmestja Ljubljana TRGOVINA Z ZELENJAVO ALI RAZSTAVA PARADIŽNIKOV? Kadarkoli se žena vrne 2 živilskega trga, vselej moram poslušati kup tožb in kritik na račun trgovine in trgovanja, zelenih pomečkanih paradižnikov, gnilega sadja, visokih cen itd. itd. Z ženo se zavoljo teh tvori skoraj vedno spreva. Zatrjujem ji, da je preveč natančna, preveč kritična itd., in potlej je seveda ogenj v strehi. Pred 14 dnevi, v nedeljo pa mi je predlagala, naj kar sam kupim paradižnike, če hočem za večerjo solato iz paradižnikov. V Nazorjevi ulici sem krenil v nov lokal »Češnja«. Pred izložbo sem namreč kar ostrmel, ko sem. zagledal paradižnike, lepe, rdeče, prav nič nagnite ali pomečkane. Ko sem stopil v lokal in zahteval paradižnike, je prodajalka segla v zabojček, kjer so bili pomešani zelo slabi paradižnikovi sadeži, veliko slabši kot v izložbi. • »Prosim dajte mi te«, in pokazal sem na zabojček prav takšnih paradižnikov, kot so bili oni v izložbi. Prodajalka pa: »Veste, teh ne prodajamo, ti so samo za izložbo.« Ko sem ji odpel levite, takšne kot jih včasih odpoje žena moji malenkosti, je ta metoda prepričevanja le toliko vplivala na prodajalko, da mi jih je godrnjaje odmerila iz zabojčka »za izložbo«. Človek sedaj res ne ve, ali je trgovina s sadjem in zelenjavo res trgovina ali aranžerska delavnica. Kakšna morala je to, da daješ lepo blago v izložbo, prodajaš pa, kar ti pride pod roko Ko smo že pri sadju in zelenjavi, še nekaj. Človek ne bi godrnjal zavoljo visokih cen sgdja in zelenjave, če bi tisto, kar plačaš drago, res tudi lahko zaužil. Toda kar poglejmo po stojnicah, ne samo v Ljubljani, kjerkoli hočete. Užitno in neužitno, nagnito in zdravo, vse je v enem zaboju, vse po enakih cenah. Potrošnik bi bil nedvomno bolj zadovoljen, če bi plačal nekaj dinarjev več za zdravo sadje in nekaj dinarjev manj za nagnito. Prav tako bi bil zadovoljen, 'če bi uveljavili takšno prakso glede zelenjave. O tem bi morali razmisliti delavski sveti trgovskih podjetij in 'vodstva sploh, kajti če prodajalca opozoriš na te stvari in zahtevaš za svoj denar res samo dobro blago, potem ti odgovori, mi moramo prodati vse, kar jim pripeljejo v trgovino. Pod besedo vse razumejo seveda tudi nagnito sadje, pokvarjeno zelenjavo, drugače, pravijo, ne dobimo polnih plač. Torej zaradi malomarnosti nekoga, ki zmeče vse v en koš, naj potrošnikov žep pripomore k polni plači trgovskih delavcev. P. D. Ljubljana KAKO DOLGO BOM ŠE ČAKAL? Na sindikalnem sestanku ln občnem zboru naše sindikalne podružnice sem že nekajkrat omenil težak položaj, v kakršnem sem. To vedo tudi na občinskem ln okrajnem sindikalnem svetu, toda kot je videti, se položaj ne bo spremenil. Glejte za kaj gre. V letu 1952 sem zaradi ukinitve oziroma združitve krajevnega ljudskega odbora ostal brez službe — seveda ne po svoji krivdi. Meseca maja leta 1953 sem se ob pomoči posredovalnice za delo zaposlil pri podjetju v Pečovniku. Še isti mesec sem zaprosil na stanovanjskem uradu v Celju za družinsko stanovanje. Prošnje sem še nekajkrat vložit, zame je posredovala pisarna maršala ta in občini Celje, oziroma stanovanjskim organom je Izvršni svet naše republike priporočil, naj vendarle rešijo moj primer. Stanovanjski organi pa so samo odgovarjali, do stanovanj ni. Vendar sem prepričan, da je dobila najmanj četrtina prosilcev med tem časom stanovanja, četrtina, ki ne živi v tako težkem položaju kot jaz s svojo družino. S težko muko in ob uvidevnosti stanovanjske komisije sem prišel na vrstni red upravičencev za stanovanje in sicer kot 34. v letošnjem prvem polletju. Stanovanjska komisija pa je pred kratkim podala ostavko, ker njenih sklepov niso upoštevali in so stanovanja razdeljevali mimo plana, mimo njene vednosti. Sedaj me hoče občinski stanovanjski svet črtati iz spiska in priporočiti podjetju, kjer delam, naj poskrbi stanovanja za svoj kolektiv, to je, naj gradi stanovanjska poslopja. Naš kolektiv je majhen in kaj takega ne zmore. Sedaj spet nisem na vrsti, nisem upravičen do stanovanja. Toda položaj v kakršnem živim bo vsakomur pojasnil, da sem do stanovanja več kot upravičen. Od leta 1953 živim s svojo petčlansko družino na treh, da celo na štirih straneh. Zena živi s sedem let starim sinom v našem starem stanovanju v Dobju pri Planini. Sam stanujem v Celju v mali sobici. Sin je v Ljubljani in obiskuje Srednjo tehnično šolo. Hčerka je obiskovala gimnazijo v Celju, se nekaj časa stiskala pri sorodnikih, nekaj časa pa je bila pri meni . o sobici. Zaradi slabe prehrane, saj ne morem nikjer pošteno kuhati, je zbolela, bila več kot pol leta v bolnišnici in potem doma pri materi, da je imelo dietno hrano. Ker je bila hčerka stara že 16 let, sem izgubil zanjo otroški dodadek. Končno se je zaposlila kot gojenka vrtnarske šole v Medlogu pri Celju. Zanjo je treba plačati 5.000 dinarjev mesečne oskrbnine. S svojo skromno plačo moram torej skrbeti za nas vse, za obleko, obutev, perilo in druge potrebščine. Zaradi tolikšne neuvidevnosti stanovanjskih organov danes fizično ir materialno propadam in zgubljam živce. Vprašam vas, kdo jih ne bi izgubil. Star sem 55 let, naslednjo, to je peto zimo, bom moral prebivati v mali, nezakurjeni sobici, ločen od družine Ce hočem poskrbeti, da ne bodo otroci prikrajšani, se ne smem hraniti v menzi ali v gostišču, temveč si moram- kuhati hrano sam. Tako se dostikrat zgodi, do ostanem brez kosila in večerje, kajti predno pridem iz službe, nakupim živila, skuham, to zaužijem in operem posodo, minejo ure. Verjemite mi, to bi človek trpel mesec ali dva, toda tako že živim peto leto. Oh današnji stanovanjski stiski ponekod rušijo lepa stanovanja (na primer blizu Tovarne emajlirane posode). Stanovalce, ki so bili zadovoljni s prejšnjimi stanovanji, selijo drugam, selijo jih tja, kamor bi lahko prišli drugi, stanovanja prepotrebni delovni ljudje. Kako dolgo bom še čakal? A. P. Apnenih, Pečovnik Opomba uredništva: Res, vaš primer je kričeč in treba ga je čimprej rešiti Ker ste sedaj brez svoje krivde izgubili prednostno pravico za dodelitev stanovanja, je prav in potrebno, da nujno, kajti to je dolžnost sindikalne organizacije, da se sindikalna podružnica, katere član ste, zavzame za vas, svetuje stanovanjskim organom, 'da spet pridete na prednostno listo in da staiovnnie res tudi čimprej dobite. »V težkih dneh, kijih preživlja slovenski narod, so prav komunisti Slovenije poklicani dvigati samozavest in borbenost naroda ter vero v skorajšnjo esvoditev, v boljšo in srečnejšo bodočnost. Komunisti Slovenije mojo biti tista vez, ki naj sp aja borbo slovenskega naroda z borbo vseh ostalih narodov Jugoslavije za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev...« (Iz sklepov konference Komunistične partije Jugoslavije meseca maja 1941 — »Proleter« glasilo CK KPJ čt. 3, 4, 5, marec, april maj 1911.) Nebo je bilo v nedeljo zjutraj čisto kot komaj pomito okno, sonce je vabilo na bregove rek, stotero in stotero kolesarjev je hiteiO na Ježico in v Medvode, sazn pa sem se tisto jutro nameni,. v Cekinov grad, kakor še pravimo stavbi Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Hčerka me je prosila, naj jo popeljem s seboj. Obljubil sem ji, da jo bom popeljal v muzej drugič, na praznik, na Dan vstaje, Sam samcat sem hotel biti tisto jutro v dvoranah, izogniti se vprašanjem in odgovorom, se predati spominom partizanskih let, spominom na prve dneve vstaje, spominom, ki še žive v nas in se ob mislih na nje razživimo, zakaj v nas so še topli in sveži, čeprav leta neznansko hitro teko. • Obstal sem v preddverju dvorane. Posvečeno je narodnim herojem — organizatorjem upora. Njih Imena &o izpisana na plaketah, njih orožje in predmeti potoženi v dve vitrini. Ob levi in desni steni vise kakor v pozdrav padlim junakom partizanske zastave, izvezene s toplo ljubeznijo do tistih, ki so se borili, do tistih, ki so padli za osvoboditev. - In g. e j te, tisti trenutek, ko sem s spoštljivostjo zrl na zastave, ko sem razmišljal, da so del naše zgodovine) del naše revolucije, da bi lahko pisatelj o vsaki napisal zajeten roman, sem se spomnil na partizansko prisego, sto tisočkrat izgovorjeno: »... prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje ...« Živo, kot da je bilo včeraj, sem se spomnil na zastavo in prisego naše enote, prisego, ki smo jo izrekli borci Visočko-fojničkega odreda tam daleč nad Busovačko planoto, sredi Bosne. Jutro je Mio jesensko, megleno, vlažno, ko smo prisegali, razvrščeni v četverokotnik In srh nam je ob tem svečanem dogodku spreletaval kožo. Prav tedaj, ko smo prisegati, je v dolin; pod nami zaropotalo. Patrulja, ki je ostala v vasi, se je spoprijela z Nemci. Pohiteli smo ji na pomoč, v boj, zastavonoša na čeru, mi. komaj zapriseženi borci, za njim. V preddverju vise partizanske zastave, obledele, zakaj leta in leta jih je žgalo sonca, pral sneg in dež. • Tišino v sobani so motili le moji koraki in enakomerno brnenje električnega števca. In vendar se mi je zdelo, da sem slišal prav tedaj tisto oholo govorico nemške solda.teske, ki je pridrvela v aprilskih dneh k nam kakor pobesnela drhal; da sem slišal nadute glasove tirolskih kravjih dekel — novih učiteljic v naših šoiah — ki so učile naše otroke tuje govorice, jim vtepale v glavo novo modrost, da je Štajerska sestavni del velikega nemškega raj-ha in da Slovencev spioh ni na svetu. Zdelo se mi je, da sem slišal krik mater in očetov, Jok otrok, ki so morali sred; noči zapustiti domove in oditi neznano kam, da sem slišal tiste zioglasne strele za zidovi begunjske in mariborske jetnišmi-ce, ko so gestapovski krvniki pobijali najboljše sinove našega ljudstva... Te privide so ml priklicali v spomin pogledi na fotografije o vkorakanju nemškega Wer-machta na Jesenice, o prihodu Himmlerja in Hitlerja v Maribor. fotografije o vkorakanju italijanskih črnosrajčnikov v Ljubljano, o streljanju talcev, preseljevanju, pogledi na zlovešče rdeče lepake, razglase, obvestila... • Težko je bilo tiste dni. Na vse nas je leglo nekaj morečega. Sonce' je sijalo kot vsako leto, pa vendar tega nismo čutili. V srcih nas je stiskalo, kot da se svet podira, bilo nam je, ko da stojimo na pragu nečesa neznanega, našim mislim nepojmljivega.. ponižujočega. In takrat ko smo bili najbolj ponižani ika je biloi miš e ljudstvo zasramovano in opljuvano, smo se uprli. Naš upor ni bil nepremišljeno niti nepripravljeno dejanje. • Hodil sem od letaka do letaka, od fotografije do fotografije. do vitrin z orožjem prvih partizanov, prebiral podatke o ustanavljanju partizaaskta čet v teh prvih dneh boja, boja. k{ se je z vsakim dnem boij razraščal. se raarastel v vseljudsko vstajo, boja, v katerem je nastajala država v državi, s svojo vojsko, -politično organizacijo, tiskom, radiom, bolnicami, delavnicami, s svojo varnostno obveščevalno službo ... Dne 12. aprila 1941. leta se je na stranski cesti nad Trebnjem sestal Centralni komite KPS na kratko sejo. Njegovi sklepi so bili jasni in jedrnati: priprava na vstajo. April 1941. leta. Proglas Centralnega komiteja KPS slovenskemu narodu: »... Delavci! Strnite svoje vrste, kujte krepko proletarsko enotnost v boju za vaše pravične zahteve. Vi ste najzavednej-ši in najbolj borbeni del slovenskega naroda, zato na vas, najboljših sinovih tega naroda, leži njegova usoda in bodočnost. Stopite na čelo osvobodilnega boj,a slovenskega naroda ...« Progras Centralnega komiteja Niko Pirnati Bombaš KPS 22. junija 1941. leta slovenskemu narodu: > ... Slovenci! Komunistična partija Slovenije vas pozive, da strnemo svoje vrste v enotno osvobodilno fronto proti imperialističnim okupatorjem!...« Dne 16, julija 1941 je Glavno poveljstvo sklenilo Preiti iz pri-, prav zia narodnoosvobodilno borbo v dejansko oboroženo vstajo... e Tedaj, ko sem se ozrl na zemljevid -naše de-žeie, na kraje, kjer so se zadnje dni julija 1941. leta zbrale prve partizanske čete in bataljoni, ko šem prebiral razglase, si ogledoval orožje, se mi je zazdelo, da je sprva pritajeno, potem pa vse glasneje začeio klicati sto, tisoč, deset tisoč borcev: »Na upor! Smrt vohunom in izdajalcem! Preženimo okupatorja! Osvobodimo našo domovino!...» Zazdelo se mi je, kot da slišim pesem tedaj neznanega pesnika, ki jo je izgovarjalo več in več glasov: Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul, Blegaš jo bo čui. Krim odmev 'bo dal; v vse vetrove jo bom tresel eden jo bo na Pohorje nesel. Zadnje dni julija leta 1941, ko se je nemška ih italijanska soidateska še brezskrbno šopirila po naših krajih, so se zbirale prve partizanske čete: Na Obroču na Mežaklji Jeseniška četa — Ivana Cankarja imenovana, Rašiški in Smarnogorsld skupini sta se združili v Raši-ško četo. V Moln-iški četi so imeli 25 pušk in 5 lahkih strojnic. V Revirski je bilo 47 partizanov, pa še Jelovška, Trži-ško-kranjska, Pohorska četa, Savinjska... Prvi dnevi vstaje, prve čete partizanov, prvi napadi... Dne 24. julija na Viču pri Ljubljani razdrta proga. Na progi Maribor—Zidani most v bližini Pragerskega iztirjen tovorni vlak ... Na progi Ljubljana—Rakek na dvoje pretrgan tovorni vlak... V Trbovljah ubit gestapovski funkcionar... V Tacnu smrtnonevarno ranjen bivši jugoslovanski žan-dar — gestapovski- agent... Vsa Ljubljana i,n okolica polna znakov srpa in kladiva ... Nemški okupatorji so tiste dni na Gorenjskem iz strahu pred odhodom slovenskih ljudi v hribe začasno ustavili preseljevanje. V noči od 28. na 29. julij na Gorenjskem uničeni trije mostovi . • - Avgusta še številnejši napadi na proge, gestapovske agente. .. Oktobra zavzame prvi Štajerski bataljon Šoštanj ,.. Decembra znameniti brežiški pohod I. štajerskega bataljona, • Hodil sem od vitrine do vitrine, prebiral dokumente. dnevnike, partizanski tisk iz prvih dni vstaje, ki se je vse-bolj razraščala. Vsaka črta, vsaka beseda, zapisana sredi bojev, tiskana v skritih tiskarnah in ciklostilndh tehnikah, vsako orožje, vsaka najmanjša stvar, kar je v muzeju iiz tistih dni, iz let naše ljudske revolucije, bo poznim zanamcem čiv, nikoli uniči j iv dokaz, da so partizani zvesto izpolnjevali partizansko prisego. • Partizanska leta kakorkoli so bila trda, trša od najtrših, pričajo, da ni bilo nikoli in nikjer v|č vere v življenje, več iznajdljivosti m več poguma, boljšega in bolj toplega srčnega tovarištva. BU sem v muzeju, predajal sem se spominom iz prvih partizanskih let, spominom iz prvih dni vstaje, spominom, ki še žive v nas in se ob mislih nanje razživimo, zakaj v tistih težki-h dneh, ko smo bili ponižani ta opljuvani, se je naše ljudstvo uprlo, se dvignilo iz ponižanja in hlapčevstva, iz sramote in bede, v novo svetlo življenje. P. D. Mimi Malenšek: Daj mi roko, pomlad. V Ljubljani Cankarjeva založba 1955., strani 235. Roman popularne pisateljice obravnava problem krivde in očiščenja partizanskega komisarja Branka. Razbit partizanski odred izgubi zaradi izdaje in neprevidnosti komisarja Branka tretjino mož, se prebije preko mostu čez Savo In pade v nemško zasedo po zaslugi novega izdajstva. Komisar Branko, ki je zaradi nepokornosti štabu in lastnega omahovanja zakrivil smrt svojih tovarišev, varno pripelje ostanek odreda in ranjence preko mostu, sam pa to požrtvovalno dejanje plača s smrtjo. Branko je vzel puško v roke in jo gledat. Bila je manliherica in na kopitu je imela izlizan monogram, zraven pa sveže vdolbetno zarezo. »Kaj je to7« je vprašal. Malj je zardel od tihega ponosa, a je moško odgovoril: »Nj kdo ve kaj. Zarezo sem napravil takrat, ko sem spodaj na cesti ubil nekega Nemca. To je bilo tist; čas. ko je tu poveljeval Ris. Od takrat nisem mogel napraviti nobene zareze več.« veš, kako je gorel! Ampak sprednji avto nam je ušel. Dušan, ki je streljal s strojnico, ni dobro meril.« »O tem sem že nekaj slišal,« je rekel Branko. Tatjana je sedla zraven njega na tla. Oklenila Si je kolena z rokami in ga gledala. Nasmehnila sta se drug drugemu. »Pov.ej kaj o tem,« je rekel Branko. »Vetika reč je bila, to mi že lahko verjameš,« je rekel Mali. »V Kranju sm,o imeli nekakšno v katerem je sedel oni. njihov glavni, ko bi bedasti šofer ne bil ustavil. Mi smo kar ostrmeli. nismo mogli verjeti, da je res. Avto je stal na cesti, Nemec je pomoti! glavo skozi okno in zakričal: ,Was ist los?’ Še zmeraj smo bili kot otrpli — take norosti ny vidiš vsak dan — tisti visoki gestapovski funkcionar pa je stopil ven, stal pred avtom ;m gleda! proti nam, naravnost proti nami Ravno pred žarometom je stal. Takrat je Ris rekel Dušanu: ,Užgi! Saj vidiš, da nas čakal’ Drug; rafal je prijel. Nemec si je pritisnil eno roko na želodec, z drogo pa si je tišča« vrat in je nekaj časa tako stal. Ne vem. kako dolgo je trajalo, meni se je zdelo cela večnost. Potem mu je padla kana na tia delavcj z obeh žag lin to mlina. Gospodar je bil tudi med njimi. Skril sem se pod žago, tja, kamor spravljajo žaganje, in sem posluša.. Eden je rekel: — Nič dobrega ne bo. Najbolje bi bilo, ko bi odšli. Nihče mu ni odgovoril. Najbrž so se bal; zaradi policijske ure. Biva je ob osmih in Nemci so- streljali brez opozorila. Dolgo sem stal pod žago, tisti zgoraj so pa tudi kar stati in se riiso mogli odtočiti. Tisti, ki je prej menil, naj bi šli, je spet rekel: — Skrijmo se v hostil Temu so začeli vsevprek ugovarjati. Eden ali dva sta biva pa le pripravljena iti. Gospodar jim je rekel, naij ne -bežijo nikamor, ker bi sicer Nemci mislili. da so pomagali Pri, napa- da se blizu godijo strašne reči, in nič videti! Neprestano sem opazova-l pot in čakal, kaj mt bo pokazala. Pričakal sem dva gestapovca. Samo nekaj trenutkov sem ju videl: dve črni postavi, kakor bi zdrsniti čez filmsko platno čez rob teme. Tud; vrnila sta se kot v filmu: pol vlekla, po. nesla sta nekega kmeta, oblečenega v srajco in barhamtaste spodnje hlače. Dva, tri trenutke, in ni jih bilo več. Končno sta gestapovca spet prišla — ati pa sta bila druga — 1-n na pot postavila strojnico. Eden je pokleknil zraven nje. Takrat sem skozi šum vode zaslišal glas, ki ga ne bom nikoli pozabil: nekdo je zarjul kot ranjena živa) in utihnil, ko je zapela strojnica. Ko to eečeli požigati, sem bil »Tako? Torej sta se z R-isom dobro razumela?« »6e vprašaš? Z njim smo se vsi dobro razumeti. Bil sem zraven, ko smo ustrelili tistega gestapovca, nekakšno visoko živino. Zažgali smo avto — ne Sredi širnih gozdov, v krvavih bojih, pr! delitvi hrane in reševanju ranjencev se je kovalo nepozabno tovarištvo konferenco. Ris je zvedel in proti večeru smo šli. Pritajili smo se prav 'blizu ceste. Morebiti je bilo res preblizu vasi —’ zaradi represalij, mislim — toda niže doli teče cesta ves čas čez polje in nobenega kritja ni nikjer. Tam pa je bil ovinek, takce, vidiš —« Mati je pokazal z rokami — »in lahko se je bilo umakniti. Nobene ceste vmes, samo potok. Bilo je poleti. Pa saj gotov, že natanko veš!« »Rad bt slišal od tebe, ki si bi. zraven.« »Strašno je bilo,« se je oglasila Tatjana. »Jaz sem bila ravno v hiši, ko se je začelo streljanje.« »Prezgodaj je bilo.« je rekel Mali. »Dobro Še vem: ležali smo za ovinkom v hosti in Ris je rekel: — Fantje, treba bo čakati vso noči Ti prasci bodo po konferenci začeli popivati, žensk si bodo navlekli in se bodo vračali na Bled šele proti jutru. — Potem so pa prišli tako naglo, da je malo matij k a .o, pa bi jih lahko zgrešiti. Ležal sem spredaj t-n sem prvi opazil dva črna luksuzna avtomobila na cesti Nihče drug se ne vozi v luksuznem avtomobilu, to morejo bit; samo višji gestapovci, tisti, ki jih čakamo sem mislil in sem oddal znak. Dušan je nameril strojnico to smo čakali. Ko sta avtomobila prišla na ovinek le spustil rafal. Meril je previsoko in prvi avtomobil mu je ušel. Ušel bi tudi drogi, tisti. ta $e zatrkljala proti jarku, on pa se je prav počasj sesedel. Tako čudno je bilo videti, kakor bi čepel na tleh. Šofer je bili na mestu mrtev, glavo je imel prebito. Niti volana ni izpustil in ko smo se približati, smo mislili, da je že zmeraj živ, in se samo od strahu ne upa ganiti. To je bilo ravno, ko se je nočilo, in ko smo šli čez cesto' proti avtomobilu, sem slišal, da je udarilo pol devetih. Nato smo odprli motor, polili voz z bencinom in ga zažgali. Gorel je kot bakia. mi pa smo se takoj začeli umikati. šlj.. smo po hosti in tik pod nami so bile hiše. Ris je bil zamišljen. Nenadoma mi je rekel: — Ti ostani tu in glej, kaj bo. Ostal sem sam to gledal, kako je avto gorel. Ogenj je počasi ugasnil in od daleč se je zdelo, kot da avto stoji na cesti in" da sploh ni poškodovan. Čakal sem, kdaj bo pripeljal po cesti drug avto to ustavil, pa kakor nalašč ni bilo nobenega. In čimdalje bolj se je temnilo. Leža-j sem na mahu in slišal, kako je ura bila devet, avto pa je čepej na cesti kakor črna živa!. Vstal sem to odšel k najbližjim hišam. Spodaj sta bili dve žagi to valjčni mlin. više gori. v bregu, tik pod cesto le bila še ena kmetija. Obšel sem spodnjo žago in prfše, k zgornji. Na žagi so bili ljudje; videl sem jih. ko so stati pod lučjo, bili so hudo zbegani. Mislim, da sc biti du. — Mi smo nedoižn.; to nič se aam ne more zgoditi — sem ga slišal reči. — če uidemo, nam bodo požgali hiše. — Ljudje so se prerekali sem to tia, potem je eden -rekel: — On zna nemško, če bo treba nas bo zagovarjal. — Rekel je, da bo, iin nato s-o odšli, luč na žagi je pa še zmeraj gorela. Ostal se v klonici za žaggnje to vse je bilo mirno. Mislil sem se že umakniti, ker se ie zdelo, da se pred jutrom ne bo nič zgod-h-o — takrat pa sem zaslišal ropo-t težkih motorjev. Za-go so otosve-tlijevali z žarometi in sem vedel, da -ne morem nikamor več. Zabredel sem v vodo in se v zave-tju žage pri tipal do zatvornic. Stisnil sem se pod tos-ene rake. Voda m-i je curljala za vrat in na gla-vo. Nemci po so začeli streljati tn krogle so tik nad menoj zadevale ob leseni o-b-od. Dongo sem tako čepel. Skozi vodni slap nisem nič videl, potem pa sem spoznal, da morem od stran! opazovati pot. k-j je vodila proti mlinu i-n žagi. Tam so hoditi; Nemci — bilo jih je malo. a biti so Sami gestapovci. Kmalu nato sem slišal strel in pomislil, da so najbrž nekoga ubili. Veš. bil je kratek strel v določen bližnji cilj in bi-lo mi to. kot da čutim, da se ie krogla zarila v nekaj mehkega Na pot; proti mlinu pa se ni nihče več pokazal. Nekaj čudnega je bilo vedeti. še zmeraj pod zatvornico. Bili so blizu, tik nad menoj, slišal sem njihove korake na deskah ob zatvorn-ici. zdelo se mi je, da mi stopajo p-o glavi, prav Po možganih, da jih mečkajo s škornji. Krvav svit je prežati! vod-n.1 slap. Stisnil sem se še globlje in ze-bi-o me je, hkrati pa sem mislil, da sem v ognju, ker je bila voda krvav-o-rdeča. Ogenj je začel bučati, da je pre-glasii šum vode. gestapovci pa so stali tik nad me-noi ~* čutil sem, da se jim trhle deske vzdajajo pod nogami. Zbal sem se, da bo komu prišlo na misel odpreti zatvornico. in že sem videi, kako me v-odla odnaša in -kako Nemci streljajo za menoj. Toda nis-o se domislili in ko je z-ačelo zidovje pokati, so odšli. Spet sem gledal na pot in zdaj je bito kaj videti: gnali so ženske in otroke. Takoj sem vedel, da nobeden tistih mož, k; so bili zvečer na žagi, ni o-stal živ. Kmalu potem so začeli ropotati motorji. Ogenj se je še bolj razbesnel, voda ie šume-ra. kljub temu pa je bilo tiho -kot v grobu in samo na cesti je včasih zapela strojnica. Ko sem si upal izpod zatvor-nice, se je danilo. Ogenj se je unesel. Po trebuhu sem se plazil ob vodi — bal sem se, da so Nemci v zasedi. Tako sem naletel na može. ki so jih postrelili. Devet lih ie bilo. ležali so tik ob grapi in žive duše ni bito blizu. Zdelo se ie kot bi kosci poleti polegli v senco in zaspati. Nisem se jim upal približati, ker je zgoraj na cesti v Presledkih ropotala strojnica. Svetlobne krogle so letele naravnost v skavovje nad potokom.« »Tako je bilo to,« Je tiho rekel komisar. »Devet jih je ležalo ob vodi, desetega so ubili pred hišo,« je rekla Tatjana, »To je bil tisti, ki je znal nemški in je hotel gestapovce prepričati, da so vaščani nedolžni pri tistem napadu.« Nekaj časa so molčali. Pobalinski obraz Malega je postal zelo resen, sko-ro žaiosten. Ubogi fant. je pomislil ko-misar. Koliko let je imel takrat? Morebiti petnajst ali šestnajst. Otrok — in je d-ožive, tako strahoto! O, prekleta, tisočkrat prekleta voijnal če <6aSMtno mirne čase, ali bomo še kdaj taki, kakršni bi morali biti? To sem se vprašal že takrat, ko smo zapuščali Španijo, Sa-j ne bomo! Nikol-i več ne bomo povsem zdravi. Morebiti ni-koti več ne bomo mog-li verovati v dobroto človeške duše, in če jo bomo srečali, je morda sploh ne bomo dojeli. Ze zda-j se mi včasih zdi, da je človeška dobrota samo prijetna to izpod-budn.a laž iz šopkih čitank za otroke. O kmetu, ki nas je -prijazno sprejel pod streho in nahranil. sem se vprašal: Kaj -pa. če se nas samo boji? — in sem dal postaviti okrog hiše s-t-ra-žo v strahu, da bi ne poslal koga d-omač.ih obvestit Nemce. Oh, če preživimo to vojno, bomo mora^ biti dobri, zelo dobri, drugače se bo hudobija zakoreninila v ljudeh in življenje bo neznosno. Sicer pa mislim, da bodo zanamci ko-maj verjeli, kaj vse smo preživeli. Nekoč boi Mavj pripovedoval svojim otrokom o vodi, ki je bila od požara rdeča kot kri, in če bom ja« lme-1 otroke, jim bom pravil o Španiji in partizanskih letih. V knjigah bodo brali, da je v Španiji mnogo sonca, da so tam oljčn; gaji to kamnite beto hiša med cipresami, da Špan-ci ljubijo ples s kastanjetami ta da imajo tam m-ule kraguljčke ok-ro-g vratu — jaz pa jim bom pravil o Španiji bvindira-nih avtomobilov in lijakov, ki so jih izkopale bombe ... Ali pa bodo takrat tudi knjige drugačne i0 ne bo v njih nič lepega več? — Na. jn pripoved o v a, jim bom 0 tem, kako sem izgubi-l svoj odred in kako sem moral spraviti ranjence če-z Savo. na koncu mosta pa je stal nemški bunker . . . Oh, bolje bi bilo, ko bi ne bilo treba nikotit govoriti 0 tem! Toda govorili bomo, vedno znova bomo govorili, ke-r nikoli ne bo t.ako daleč, da bi snom j® ne bolel. (Odlome*? Iz ponižanja, in bede Z OBISKI V MUZEJU NARODNE OSVOBODITVE DAN VSTAJE r 19. JDUJA 1957 © ST. 30 2 I V E L 22. J U L I J — »DELAVSKA ENOTNOST« Petinšestdeset jih je bilo, petinšestdeset partizanov. Na planoti »Pri treh žrebljih« na Pohorju so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Osmega januarja, leta tisoč devet sto triinštiridesetega, v drugem letu svetovne morije. Petinšestdeset partizanov Pohorskega bataljona. Zdaj sozd molči... Sredi majhne jase, kjer je bilo nekoč taborišče, stoji skromen kamnit spomenik. Sledov boja skorajda ni več. Okope, v katerih so se junaki borili in umirali, je čas Izravnal; prerasla sta Jih mah in praprot. Smrekam so se rane zacelile. Kjer so bile Spomenik na bojišču Pohorskega bataljona zemljanke, so plitve jame. Nihče ni tu pokopan. Na tej jasi in med temi smrekami le domuje spomin na junaški poslednji boj Pohorskega bataljona; na tej jasi, med temi smrekami.., in v naših srcih — lep, čist in svetal spomin... Večer Je. eden tistih lepih nepo-zabnih poletnih večerov. Stojim in ne morem se odtrgati od tega kraja, čeprav je še dolga pot Pred menoj, stojim in pri srcu mi je tesno. Vetrič še poigrava v vejah smrek in prepeva otožno pesem... kot bi prepeval žalo-etinko. nad zemljo, prepojeno s krvjo junakov Revolucije. Nenadoma se mi zazdi, da vidim (ne z očmi) vse. kar se je tod zgodilo, ves poslednji boj, da slišim (ne z ušesi) vsako besedo, na tej jasi izgovorjeno, vse pesmi, ki so jih Poli umirajoči, da nekje globoko v sebi vi-člm in slišim Grogo, Rajka, Silvo, Sarha, Katarino, Mroža, Vaneka... ves mrtvi ba-talj on .., Dopoldne je, enajsta je ura in suh', oster nvaz reže v lica in ušesa partizanov, ki či-8tijo orožje in urejajo zemljanke. Mica (Anica Poprask, delavka iz Šoštanja) stoji na straži. Nenadoma zagleda Nemce. Kot zelena ka-*a se vije v hrib njihova kolona. In z druge atrani druga. In spet ena. Obkoljeni... Za trenutek zavlada v taborišču tišina, potem preplah in že se slišijo ostri, odsekani ukazi. Borci legajo v okope, pripravljajo orožje. Položaj je jasen. Bataljon je obkoljen. Poti nazaj ni. Nemcev je kot listja in trave. Treba je sprejeti boj, prebiti se... Ukaz: Varčevati z municijo; vsaka krogla naj zadene cilj. Nekateri plezajo na smreke, naslanjajo puške na veje, čakajo_____ Mica ne more več čakati. Njena brzostrelka zaropoče. Švabi popadajo v sneg. »Nate, hudiči, nate ...« V hipu zaprasketajo puške In zarohne mitraljezi in potem zarjovejo mlnometalci in topovi. Na jasi »Pri treh žebljih« se odpre pekel. Bataljon juriša in se umakne In spet Juriša. Obroča pa ne predre. Ranjenci stokajo. Mrtve roke se oklepajo pušk. Preživeli pobirajo municijo mrtvih tovarišev. Mitraljezca zamenja njegov pomočnik. V srcih’ ni strahu in ne obupa, v srcih, prekaljenih' v ognju Revolucije. Upor je v njih, je želja po maščevanju padlih tovarišev, po pravici in življenje je tiha žalost zaradi prezgodnje smrti. Švabi pozivajo: »Vdajte se!« Partizani Se v odgovor zakrohočejo. In potem zapojejo. Med rafali mitraljezov jn brzostrelk, med pokanjem pušk in eksplozijami bomb in min — pojejo pesmi Revolucije in umirajo. Pojejo in se poslavljajo — od svojih dragih in od vsega, kar so ljubili, jiurišajo in spet pojejo, da bi zadušili v sebi žalostne misli in predsmrtne slabosti. Municije primanjkuje. Od ust do ust, od srca do srca gre beseda in misel kot zakle-tev: »Živih nas Švabi ne bodo dobili. Ne, živih ne!« In potem jurišajo poslednjič. Le malo JIH Je še im vendar predrejo prvi obroč in drugega in tretjega in tedaj jim zmanjka municije. Nekaj bomb trdno stiskajo v rokah. Objamejo se, si podajo roke... Švabi ne streljajo več. Hočejo jih ujeti žive, da bi jih mučili in se naslanjali nad njihovim trpljenjem, da bi jih gonili po cestah Maribora In Celja, pljuvali vanje in jih pretepali, potem pa izmučene in na pol mrtve pobili v kakšni zakotni grapi. 2e segajo po njih, se sadistično režijo, tedaj pa zadnji borci Pohorskega bataljona zadnjič zapojejo in vržejo predse bombe... Pohorskega bataljona ni več. Popoldne je že in ura je dve. Na jasi »Pri treh žebljih« zavlada tišina. Toda le za hip. In že pridrve Nemci, kot divje zveri se zaženejo na trupla padlih junakov, skačejo po njih, jih tolčejo s puškinimi kopiti, slačijo, ropajo, režejo prste, na katerih so prstani, se slikajo ob razmrcvarjenih truplih, da bi lahko poslali ženam in otrokom dokaze o svojem junaštvu ... Iz neke zemljanke privlečejo težko ranjenega vodnika Sulca (Maksa Kunaverja, ključavničarja iz Dobrove pri Ljubljani), ki se ni mogel sam končati, ker je imel razen ran na nogah in na ramenu ranjeni tudi obe roki. Zvežejo ga, zasramujejo, tepejo in pljuvajo in" se slikajo z njim. In potem ga odpeljejo. Na jasi spet zavlada tišina..« Vetrič se poigrava v vejah smrek In prepeva otožno pesem... kot bi pel žalostinko. Zdi se mi da vidim vse, kar se je tod zgodilo, da iz zemljank še vedno štrle bruna in da po vejah še vise krpe oblek, oškropljene s krvjo, da na tleh leže od bomb raz- klane smreke, prazni patroni in da je jasa zasnežena in sneg razrit in okrvavljen. Vidim slehernega borca ves mrtvi bataljon — kako ležijo', še v smrti ponosni in uporni — zmagovalci. Komandant Groga (Rudolf Mede, delavec iz Strahinja pri Kranju) leži v zadnji skupini, ki se je skušala prebiti. Ce ne bi bil okrvavljen, bi bil podoben velikanu, ki je zaspal, neznansko utrujen, a zadovoljen z delom, ki ga je opravil. Ni bilo majhno to delo. Saj pravzaprav še ni dolgo, ko je postal komandant komaj ustanovljenega bataljona, z vseh vetrov znešenega. Iz borcev Kranjčevega bataljona, ki je prišel z II. grupo odredov z Dolenjskega čez Notranjsko, Gorenjsko in Koroško na štajersko, iz borcev, Zgornjesavinjske, Šaleške, Ruške in Revirske čete, je ustvaril bataljon, ki je že po nekaj tednih zaslovel kot ^den najboljših 'na Slovenskem. V . vsakodnevnih akcijah se je zlil v enoto, trdno jn neločljivo v življenju, boju in smrti. Dvakrat je bil obkoljen in dvakrat se je prebil iz obroča. Področje, na katerem je deloval, je spremenil v pravo partizansko trdnjavo, čeprav nemška okrutnost ni poznala meja in vohunov ni bilo malo. Kaznoval je izdajalce, kulturbundovce in naciste, med ljudstvom pa vzbudil hrepenenje po svobodi, živo vero v zmago pravice. Da, tak je bil bataljon, ki ga je vodil Groga, Rudolf Mede, delavec iz Strahinja pri Kranju. In sedaj leži, leži kot bi spal, neznansko utrujen in zadovoljen z delom, ki ga je opravil. In vidim njegovo ženo Katarino, drobno črnolasko, kako se v smrtnem krču stiska k zemlji in zdi se, kot bi jo poljubljala. Partizanko Katarino, komandirko ženskega voda, vedro in veselo, toda odločno in neizmerno hrabro, ki je že od začetka vstaje delila moževo usodo. Pri Grogi leži politkomisar Rajko Knap (Jože Menih, študent iz Hrastnika), svetlolas, vesel fant, ki mu nobena težava ni bila prevelika, nobena gora previsoka. Nikoli več Vodnik Sulc, Mak« Kunaver, ki Je edini preživel usodni boj Pohorskega bataljona, Nemci «o ga ustrelili v Ljubnu 30. Junija 1943. OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Ob koncu prve svetovne vojne so se številne dežele, posebno v Srednji Evropi, znašle v napetih revolucionarnih razmerah. Proletariat, ki je bil pomembna družbena sila in ki se je v zadnjih sedemnajstih letih vzgajal pod vplivom marksizma, je spoznal prevaro, s katero ga je meščanstvo izigralo v vojni. Vojna se Je končala z izstopom proletariata. Razen v carski Rusiji so vzplamtele proletarske revolucije tudi na Finskem, v Nemčiji. Madžarski, skandinavskih deželah; revolucija je zajela Avstrijo, balkanske dežele, Italijo, Turčijo itd. Skoraj po vseh državah Evrope in Azije in tudi drugih kontinentov je bilo bolj ali manj čutiti revolucionarni val. Toda tudi tokrat v večin dežel proletariat ni imel svojih zvestih in razmeram doraslih partij in voditeljev. V takih razmerah splošnega vrenja revolucionarnih nastopov delavskega razreda je v začetku marca 1919 leta sprožil razglas o ustanovitvi Komunistične internacionale kot centra in revolucionarnega štaba proletarske revolucije vznemirjenje vseh družbenih razredov na svetu. Meščanstvo vsega sveta je sprejelo novico o ustanovitvi Kominterne, v deželi, kjer je zmagala revolucija. z velikim negodovanjem, jezo, kopico laži in klevet. Sovražniki delavskega razreda so spoznali veliko nevarnost, ki.jim je grozila od takšne organizacije in so se zato z vsemi sredstvi vrgli proti Kominterni in Sovjetski Rusiji. Rusija je vzdržala tri napade antantnih sil, v katerih je sodelovalo štirinajst držav. ObKoljenim sovjetskim narodom je priskočil na pomoč svetovni proletariat. Ta podpora je bila tako odločilna in vsestranska, da je prisilila svetovno meščanstvo k prekinitvi intervencije. Različni zastopniki desnih Kril socialističnih strank in izdajalci maksizma med prvo svetovno vojno so se zbirali v obnovljeni Drugi internacionali. Srdito so napadali Tretjo internacionalo in ji dajali vzdevke »ruska«, »boljševiška« itd. Nastopali so proti Sovjetski Rusiji, proti revolucionarnemu gibanju, proti enotnosti delavskega razreda Itd..z namenom, da bi preprečili revolucijo, oblatili Kominterno in odvrnili delavce od nje. Vendar pri tem niso imeii dosti uspeha. Nasprotno, razmere so bile takšne, da je Proletariat, vse bolj pristopal k levici. To je zadržalo tiste socialistične stranke, ki niso pretrgale vezi z delavskim gibanjem in ki se niso strinjale ne s stališči levice In ne desnice. Mnogo strank, zlasti tistih v centru, Je kolebalo med obema internacionalama. To omahovanje številnih socialističnih strank in skupin je bilo posledica tedanjih revolucionarnih razmer v večini dežel. Odmev ustanovitve komunistične internacionale je bil v proletarskih in revolucionarnih vrstah zelo velik, vsi resnični internacio-nalisti in revolucionarji — marksisti so se veselili ustanovitve Kominterne, ki jim je pomenila orožje za boj proti kapitalu. V Nemčiji revolucija ni bila strta, čeprav je ob podpori socialistov Scheideman-na, Eberta in drugih bila novembrska vstaja 1918 zadušena, njena voditelja Karel Lieb-knecht in Roza Luxemburg pa ubita. Gibanje se je razvilo na Bavarskem, kjer so razglasili sovjetsko republiko. Tu so bili prej na vladi socialni demokrati, ki so jih podpirali tudi neodvisni socialisti; ta vlada pa ni upoštevala delavskih zahtev. Prišlo je do prevrata in izstopa proletariata, kar je pripeljalo aprila 1919 do razglasitve sovjetske oblasti. V vlado so vstopili socialni demokrati in komunisti, ki so Jih podpirali sovjeti in tovarniški komiteji. Sovjetska oblast na Bavarskem je storila mnogo v korist delavstva (nacionalizacija industrije, bank, ustanovitev armade 20.000 delavcev itd.) toda pozabila je na kmete. V določenem pomenu je bilo prav to dejstvo usodno za Sovrjet,sko Bavarsko. 7e 1. maja 1919 je nemško vojaštvo z veliko pomočjo in tehniko v ogorčenem boju razoilo sovjetsko oblast v tej pokrajini. Toda niti likvidacija sovjetske republike na Bavarskem ni zatrla revolucionarnega poleta. Nemška vlada je bila koalicija desnih socialistov in demokratov, predsednik pa je bil socialni demokrat. Ta je nasprotoval delavskemu gibanju. Se vedno pa so obstajali delavski komiteji in delavski razred je imel to vlado za svojo. Proti njej in z namenom, da bi zatrle revolucionarno gibanje — pa tudi iz drugih vzrokov — so nastopile kontrarevolucionarne sile, zbrane okrog generalitete in na čelu z znanim pangermanistom in junkerjem Kappom. Ze poleti 1919 so »kappovci« s pomočjo oficirjev začeli pripravljati puč. V marcu 1920 so svoje namene uresničili in ob tem prevratu je vlada pobegnila, »kappovci« so zavzeli Berlin in ustanovili svojo reakcionarno vlado. Prevrat je izzval stihijske nastope delavstva. Množična akcije proletariata so »e vrstile v mnogih nemških mestih. Socialdemokrati obeh strank in Komunistična partija so pozvali proletariat k stavki. Stavka je imela ogromen obseg in je ohromila življenje v Nemčiji. Prišlo je do odkritega spopada s »kappovci« in proletariat je razbil kontrarevolucionarne sile. Dne 17. marca je moral Kapp zbežati in na oblast so prišli spet socialni demokrati. V strahu, da delavsko gibanje ne bi preveč naraslo, je % predsednik sindikatov zaprosil sindikate, naj prenehajo s stavko In obljubil novo vlado, socializacijo najvažnejših panog industrije, sodišče za upornike itd. Dne 23. marca 1920 je prenehala splošna stavka. V Porurju je boj presegel okvire teženj za vrnitev k staremu. Po zmagi nad pučisti so delavci ustanovili rdečo gardo, ki Je imela približno 300.000 ljudi ln Je zajela vse Porenje in Westfalijo. V tej pokrajini so dogodki dozoreli šele konec marca. Toda s prevarami zastopnika socialnih demokratov Severinga in s pomočjo vojaških sil Reichs-xverhra se je socialno demokratski vladi posrečilo, da je zatrla delavsko gibanje. Zaradi vsega tega je pričel delavski razred zapuščati socialno demokratsko stranko, kar se je najbolj poznalo pri volitvah. V juniju 1920 so dobili socialni demokrati samo 6 milijonov glasov, (1919 leta so jih .imeli 11,500.000), kar pomeni, da so izgubil* polovico pristašev in da so glasovali zanie predvsem malomeščani. V istem času se je povečala Neodvisna socialnodemokratska stranka za dva in polkrat in dobila 5 milijonov glasov. Komunistična partija Je dobila takrat samo okrog 600.000 glasov. Rezultata vsega tega je bila meščanska vlada. Tako se je končala druga etapa v povojnem lioiu nemškega delavstva. Toda s tem še tudi ni bil takoj ustoličen meščanski družbeni red v državi. Tudi na Madžarskem so se poleti 1919 odigrali revolucionarni dogodki, ki so nastali takoj po ustanovil vi Kominterne. Dne 21. marca so se socialnodemokratski voditelji, pod vplivom množic dogovorili s komunisti o ustanovitvi sovjetske vlade, ki so jo naslednji dan tudi razglasili. Obe stranki sta se združili in prišlo je do diktature proletariata. Sovjetska oblast na Madžarskem se je ohranila štiri mesece in pol. Svetovna reakcija, na čelu z Antanto, je kmalu organizirala intervencijo, v kateri sla odigrali glavno vlogo Romunija in Češkoslovaška. 'Že l. avgusta 1919 je bila ustanovljena bela diktatura in horthvJev fašistični režim. V letih 1919 in 1920 je prišlo do revolucionarnih gibanj tudi v številnih drugih deželah. V Avstriji je bila po marčnih volitvah 1919 sestavljena koalicijska vlada socialistov in stranke krščanskih socialistov, na čelu z Ottom Bauerjem. Ti tako imenovani socialisti so izdajali proletarske interese. Pod pritiskom delavskega razreda Je vlada sicer osnovala komisijo za socializacijo, toda dalje od te komisije niso prišli. Julija 1919 so izbruhnile demonstracije in oboroženi spopad, v katerem je bilo 60 ljudi ubitih, okoli 200 pa ranjenih. Tudi tokrat je nastopila reakcija in našla podporo pri socialnodemokratski desnici. Na volitvah 1920 so socialisti izgubili množice in prešli iz vlade v opozicijo. S tem pa hkrati izginjajo tudi sovjeti. Komunistična partija ni znala odigrati nobene vloge. Gibanje je tedaj zajelo Češkoslovaško in Poljsko, kjer so se delavci tudi bojevali za oblast in izboljšanje svojih življenjskih razmer. Na Poljskem so delavci ustanovili tudi sovjete, ki so jih vodili socialni demokrati. Socialisti so podpirali tedaj vlado Pilsudskega in Maračevskega, ki se je sama imenovala »vlada delovnih ljudi«. Edinole v rudarskem bazenu Dubrowsky so imeli sovjeti samostojno vlogo. Toda tudi n« »oljskem Je kmalu zmagala reakcija, ki se je pripravljala za napad na Sovjetsko Rusijo. Gibanje pa Je zajelo tudi države zmagovalke. V Italiji je bila poleti 1919 velika stavka, v kateri je sodelovalo ogromno delavcev. V južni Italiji so se borili kmetje za agrarno reformo. Leta 1920 je stavkovno gibanj# tako preraslo, da so začeli delavci zavzemati tovarne. Italijanska socialistična stranka se ni razcepila in je dobila novembra 3919 na volitvah 156 mandatov, postala Je najmočnejša stranka v državi. Na kongresu v oktobru 1919 se je absolutna večina izjavila za pristop k Kominterni. Toda tedaj se je pokazalo, da so v stranki štiri frakcije. Razen levice, desnice in centra so se pojavili še maksimalistl — anti-parlamcntarci. V Franciji je bilo samo 1919. leta 2026 stavk z nad milijon stavkajočimi; v Angliji 1352 stavk xz udeležbo približno 2 milijona delavcev. V intervencijskih četah v Rusiji je prišlo do popolne demoralizacije in cele enote so prehajale na stran Rdeče armade. Bilo je veliko množičnih demonstracij; maja 1919 je na primer demonstriralo v Franciji pol milijona ljudi z rdečimi zastavami in gesli »Živeli Sovjeti!«, »Dol z intervencijo!«, itd. V tem razdobju se dogajajo pomembne stvari tudi v drugih deželah. Gibanje je zajelo tudi kolonije. Nacionalna osvobodilna gibanja so nastala na Kitajskem, v Indiji, Turčiji in drugih deželah azijskega kontinenta. Na Koreji je izbruhnila vstaja proti japonskim okupatorjem. V Afganistanu so se bojevali za neodvisnost. Revolucionarne razmere so Imele svoj odmev tudi v Afriki, največ v Egiptu, in tudi v Ameriki. Povsod se je delavski razred opredelil za svojo oblast, in se v večini primerov izjavljal za pristop k novoustanovljeni komunistični internacionali. (Stevan Belič — Frani fi) ne bo pripovedoval borcem in ljudem v va» seh o dneh, ki prihajajo, za katere se ja vredno boriti in tudi žrtvovati najdražje, kar človek ima. Kri mu teče iz rane na prsih, rdeči sneg in šop papirjev, letakov, ki jih je delil ljudem in bral borcem in ki so jih Švabi raztrgali in pohodili. Se včeraj je tod, kjer leži, stal in bral: »...Če se že bojujemo, če se že podira stari svet, pa zgradimo na njegovih ruševinah nekaj popolnoma novega ... kar bo po pravici in v korist ljudstvu... Oblast, pod katero je trepetalo ljudstvo, mora priti v roke ljudstva samega ... Mi delavci in kmetje, ki ustvarjamo vse dobrine sveta in se borimo v prvi vrsti današnje borbe, bomo tudi odločevali, kdo bo izvrševal oblast in kako jo bo izvrševal. Tako bosta kmet in delavec prvikrat na svoji trnjevi poti v življenju sama krojila sebi usodo... Iz tega morja krvi in solza bo vstala nova domovina, očiščena starih madežev, domovina, ki nam ne bo mačeha, temveč prava mati. Ono, o čemer je tisoč let sanjalo našp ljudstvo ... se bo zgodilo. Imeli bomo domovino, v kateri bodo kraljevali sreča, blagostanje in veselje, domovino brez izkoriščanja, bede in vojn...« Za to domovino je Rajko žrtvoval vse, kar je imel. In vidim starega Sarha (Alfonza Sarha, kmeita iz Lobnice pri Rušah), »pohorskega kralja«, na pol zakopanega v snegu. Starčevski obraz z visokim čelom in košato belo brado je miren, častitljiv in ponosen. Dobo-jeval je svoj življenjski boj. Viharji so se hoteli poigravati z njim, pa jim je. kljuboval in jih premagal,. Uprl se je Avstroogrski in odšel v zeleni kader. Upiral se je starojugoslovanskim eksekutorjem, se spopadel s številnimi političnimi nasprotniki. Njegovo življenje je bilo en sam nepretrgan boj. In tudi boj s samim seboj, s preteklostjo v sebi, z dvomi, ki so ga razjedali, z nezaupljivostjo, ki mu ni dala miru. Bil je iskalec, večni iskalec resnice in luči. Bil je junak. Že aprila 1941 so ga Nemci zaprli, pa si je razgalil prsi, stopil prednje in zakričal: »Slovenec sem, nate me tukaj, ustrelite me!« Bil ja človek, globoko in nežno čuteč človek, in nikdar ni mogel prenašati krivice, pa naj se je godila njemu ali drugim. In bil je dober oče in dober mož. Imel je ženo, ki jo je nežno ljubil, pa so jo Švabi odgnali v Ausehwitz, kjer je po dveh mesecih umrla. In imel je devet otrok. Nemci so jih odpeljali v taborišče Frohnleiten pri Gradcu, od koder so trije najstarejši (šestnajstletni Lojzek, petnajstletni Jožek in trinajstletni Van'1 ček) zbežali in se mu pridružili. Potlej so se skupaj vojskovali in kaj kmalu so začeli ljudje spletati legende o starem Sarhu in njegovih sinovih, o junaštvu »pohorskega kralja« in o njegovih zvijačah, s katerimi je vlekel Švabe za nos ... In sedaj leži, miren in častitljiv, tam, kjer ga je zadela krogla, ko se je .kakor lev prebil skozi švabske obroče. Snežinke se mu lesketajo na bradi In laseh in ob njem ležita Vanček in Jožek (Lojzek je padel istega dne, ko je bil v patrulji v gozdovih nad Oplotnico) in zdi se, kot bj se čudila, kako to, da jima niso več pustili živeti. Partizanka Sonja (Minka Namestnik, trgovska pomočnica iz Ruš) leži v mlaki krvi ln stiska roke k prsim, k srcu, ki je za vse- Alfonz Sarh-Iztok, »pohorski kralj« lej prenehalo utripati. Tiho ln mirno srce je bilo to, vendar polno skritih dekliških želja in hrepenenj in izredno hrabro. Juri-šala je stoje, skakala od smreke do smreke in streljala. Hoteli so jo ujeti živo. Ko je bila obkoljena, je vrgla bombo, ki je raznesla njo in nemškega stotnika, ki je stezal roke po njej. In vidim partizanko Silvo (Silvo Breznikovo, delavko iz Ruš), ki je z brzostrelko jurišala na Nemce, v zadpjem trenutku pa prijela za mitraljez in ob njem omahnila. In Doktorja Mroža (dr. Dušana Mravljaka, zdravnika iz Šoštanja), bataljonskega zdravnika, vedno skrbnega in dobrega. In Rada (Zdravka Čebularja, študenta iz Mislinj), komisarja III. čete. In četnega komandirji Gustla (Lojzeta Vreska, rudarja iz Trbovelj), organizatorja stavk trboveljskih knapov, enega najpogumnejših partizanov v bataljonu. In Bruna (Franca Podvinška, rudarja iz Gaberk pri Šoštanju), ki je odšel za svojo ženo, katero je v Ravnah ubil neki švabskd podrepnik... In vidim jih vseh petinšestdeset, ve« mrtvi bataljon, gledam jih, kot hi res ležali na tej, s krvjo napojeni jasi, in tesno mi je pri srcu in ponosen sem, da sem otrok Revolucije, ki so ji ti junaki darovali najdražje, kar so imeli. Zdaj gozd molči,.. Sledov boja skorajda ni več. Okope je čas izravnal, smrekam so se rane zacelile. Sredi jase je spomenik. Nihče ni tu pokopan. Tod le domuje spomin na poslednji boj Pohorskega bataljona, tod in v naših srcih, spomin — lep, čist ia svetal... Janez Voljč - Vladimir Nazor: Starka Spasa Starka Spasa ob ognjišču mi je rekla: »Kam si vendar mislil, ti starost uboga! To, kar hočeš, zdravja, mladih sil zahteva: ti si kot pri konju izrabljena podproga; počila bo ...« — »Tetka draga, kadar predeš, ; pa ti spanec le premaga glavo sivo, nit se utrga, prsti pa nadalje sami nekaj lepega še predejo ti živo.« Spasa gleda v ogenj, pčtlej v svoje roke, svoje suhe, izgarane prste gleda, ki na njih so kakor prstani sledovi, ki sta vtisnila trpljenje jih in beda. »Res je, stari! Takrat zlate niti snujem, dasi potlej jih pogrešam v preji sami... Čakaj malo. Kravo vzamem še iz hleva in zaklenem vrata... Pojdem še jaz z vami!* Na umiku lz črne gore, spomladi 1943 y~V _N ji V/ nl' r S. . SHS; i PillSI® /t w«m § . / '■ I \ Ih x\ , (f *Wrx L- — Fl- V t 7 i ■ . ■ : x J ----- • »a- GT Niko Pirnat: Na Juriš, linorez Plamen sredi noči Nenadoma je ozračje moč- (sovražna patrulja je namreč Takrat sem delal v kamno- in moj bratranec Tone Vidmar, in mitraljezom v roki sem no vzvalovilo. Takoj nato pa opazila skupino petih partiza- lomu v Verdu. Italijani so nas dobili poziv, naj se javijo skoči na tla in se umaknil v je zletel v zrak gasilski dom, nov), so ivse grupe zagnale slabo plačevali. DajaM so nam karabinjerjem naVrhniki. To- gozd. Bil sem peti partizan kjer je bilo sovražnikovo skla- ročne bombe. Medtem je že dve liri na uro, mi pa smo da še preden je črnuhom to v tem kraju. Čeprav nas je d išče. V Brezovi) aku so slišali komandir Bračič napadel stra- hoteli imeti 2 liri in pol. Ker uspelo, so se ti tovariši umak- bila le peterica, smo takoj žage eksplozije ročnih bomb: To zarja v skladišču municije. naših zahtev niso hoteli sliiša- nili v gozd. Ker sem bil z čel z manjšimi sabotažnimi se je zgodilo 13. septembra Partizani so odnesli iz skla- ti, smo začeli stavkati. Mislim, njimi v stalni zvezi, sem bil akcijami. K nam je kmalu prijeta 1941. dišča štiri zaboje municije, da je bila to edinstvena stav- kmalu osumljen, kot pripad- šla skupina 12 ljudi, ki so jih Za to akcijo so so partizani kajti bilo jih je premalo, pa ka v tistih težkih časih. Ita- nik narodnoosvobodilnega gi- rešili ftz ljubljanske Sempe-pripravljali že delj časa. Pfe- tudi slabo so bili razporejeni lijanl so nas obkolili in nam banja. Desetega avgusta zgodaj trske jetnlšnice člani Osvobo-pričani so bili., da bodo kos po vasi. Na znak s piščalko so grozili, da nas bodo zaprli, zjutraj, ko sem doma spal, je dilne fronte. Zdaj nas je bilo razmeroma močnemu sovraž- se borci umakn.ili, gasilski dom Tega se nismo ustrašili. Ne- prišlo 25 karabinjerjev. Hišo dovolj, da smo ustanovili Berniku le, če bodo (napadli ponočli, pa je zletel v zrak... kaj naših so tovariše v pa je le so obkolili. Spoznal sem, da rovmiško četo. ko Italijani brez skrbi spe v Takole se spominja narodni omahovalo. Začeli so delati, brez borbe ne bo šlo. Na pr vaških hišah. Za vsako hišo, heroj Tone Vidmar - Luka na- No, mi smo jih kmalu odvrnili od tega. Italijanska oblas-tvendiki so nas že takrat registrirali kot »nevarne lljudi«. Ko so Nemci napadli Sovjetsko zvezo, so tovariši Jože in Avgust Merljak, Ciril Mlinar kjer so stanovali sovražnikovi pada na italijansko postojan-vojaki, so določili skupino treh ko Brezovi jak. do petih partizanov. Točno ob Tovariš Luka je odšel v par-polnoči 19. septembra so se tizane avgusta 1941 leta. In skupine približale vaškim hi- njegovo prvo srečanje s par-šam- Ko- je počil prvi strel tizani? Takole pripoveduje. DO KONCA ZVESTI Noč je bila. prav takšna, kakor jih je bilo že nešteto. Vas je spokojno spala, le tu in tam se je slišal posji lajež in odmev korakov italijanske vojaške patrulje. Italijanska vojaka tudi to pot nista opazila ničesar posebnega, kljub temu, da sta Podlipoglav prehodila že šestkrat. Brez skrbi sta ga zapustila. j Vas je spala.., Tako sta mislila okupatorjeva vojaka, toda sredi noči je bilo v Smrekarjevi domačiji nenavadno živo. Okoli 20 ljudi je tekalo sem ter tja. Ogledovali so si orožje in strelivo, nato pa so se odpravili v gozd, na svoje položaje. Tako je bilo vsako noč v tej domačiji, kjer je bila že leta 1941 prva partizanska javka. V prvih mesecih narodnoosvobodilnega gibanja so v okolici vasi Podlipoglav začeli zbirati strelivo, orožje in drug material. V okoliških gozdovih so vadili borce Muniške čete. Ta se je pozneje razdelila na Mokrško in Mol n iško četo. Muniška četa se je sprva udeleževala manjših akcij. V neposredni bližini Ljubljane niso bitli nemški in italijanski vojaki nikdar varni pred nenadni- II. štajerski bataljon so odšli borbe umaknilo z mrtvimi pri borci proti Litiji, da bi skupaj z vaško zaščito in - člani terenskih organizacij Šmartnega in Litije preprečili preseljevanje na tem področju. Napadli so močno nemško postojanko, okupatorja razorožili in zapleniti vojaški material. Na pohod so se odpravili dne 22. decembra 1941. V vasi Liberga nad Šmartnim so Nemci partizane nenadoma obkolili in napadli. Okupator je bil v premoči. Partizani so sprejeli neenaki boj. Boj je trajal do pozne noči, ko so borci prebili sovražni obroč in se umaknili nazaj na Dolenjsko. Leta 1941 je bila huda zima. šestintrideset stopinj pod ničlo, je pripovedoval nekdanji partizanski borec Ludvik. Kljub visokemu snegu smo se odločili* in smo 6. januarja 1942. leta napadli Turjak. Pozneje smo se zaradi snega umaknili na izhodiščno točko na Pugled pri vasi Podlipoglav. Zimo smo izkoristili za šolanje partizanskega kadra tn prav t.a vojaška enota je dalaf" precej partizanskih voditeljev, ki so pozneje uspešno vodili svoje čete po Dolenjskem, štajerskem in celo na Pohorju. Meseca marca leta 1942 pa je ranjenimi. Toda okupator ne bi bil okupator, če se ne bi maščeval. Ker niso mogli partizanom do živega. So več kot polovico vasi Podlipoglav požgali. Mladi Podlipoglavčani So odšli Malo pred tem je prišel v partizane Mirko Bračič, narednik bivše kraljeve garde. Prišel je' preoblečen v žensko, kajti drugače se niti ne bi mogel »rešiti« iz Ljubljane. Mirka Bračiča je namreč že dalj časa zasledoval Gestapo pa tudi Italijani, ker je kot miner pognal v zrak Pančeva-čki most pri Beogradu. Bračiča smo izvolili za komandirja čete. Začeli smo z večjimi akcijami. Naš glavni cilj je bil napad na železniško progo Ljubljama-Trst, napadali smo žage in tovarne, ki so delale za Italijane, seveda pa nismo prizanesli tudi posameznim italijanskim postojankam. Slišali smo za boje na Štajerskem in Gorenjskem in o- sfrešju v slami sem staMfh predtelih Slovenije. Iz v partizane, starejše pa je oku- BT»JU V. emu,« imel Ljubljane so k nam prihajali „„V-- t k ■,-»«, rp skrito orožje, vzel sem dve novi borci. Naša četa je rasla, ,lal A. ai7ripCrvj,1 ročni bombi in ju zagnal sko- kmalu nas je bilo 140, tako, da ‘La.Hzvesti narod- f .°,kno- Ttalijani so se poskrili, je že 2. januarja 1942. leta član tista, pa, ka so ze preje čakali Centralnega komiteja Komuna mene v hiši, so ob eksplo- nricjčre partije Slovenije Mizi ji ročnih grant hitro skočili loš Zidanšek lahko form/kial pod klopi in posteljo. S puško bataljon Ljube Šercerja. da ta vas glavčani so ostali zvesti narod nodsvobodilnemu gibanju do konca. Nace Borštnar Beno Zupančič: ■F-'" PETER LEVEC PESEM BRATSTVA Sto tisoč src je v meni zaživelo. Naš slavni dan, tovariši, je vzšel! Iz žil odprtih bratstvo je privrelo, goreče bratstvo src stotisočev. In koder grem, srečujem borce mlade, ki na pohodu po cestah pojo. Podrli smo poslednje barikade, za nami sužnji dnevi mro! Naš kmet trdo'prijel je za svoj plug, iz svežih brazd sopara se dviguje. Čez polja je zapihal mehek jug. > Življenje novo vsepovsod zmaguje! — Pozdravljeni junaki in kovarjl, vsi delavci, zidarji in ratarji — iv vsi, ki ste za našo zmago' pall! Pozdravljen, brat, ki z nami srečo variš! Poglejte, zdaj vsi eno smo postali in eden drugemu smo si: tovariš. Stotisoči skoz mene so zapeli! Nad nami pne se bratstva slavolok. — In vsi, ki z nami v sponah so trpeli, drhte nocoj v objemu mojih rok. mi partizanskimi napadi. Razen prišlo do hudega boja z italt-tega so partizani še naprej zbi- jansklm okupatorjem. Sest tisoč rali material. Ko je bil osnovan Italijanov se je po dveh dneh Beno Zupančič: Sedmina — Ljubljana, Slovenska Matica 1957, str, 303. Prizorišče je okupirana Ljubljana. Pisatelj nazorno, zanimivo in umetniško upodobi Ljubljano v času okupacije: zasužnjeno, preplavljeno od zelenih uniform, zvezano z bodečo žico, strahotno porušeno in uničeno, obenem pa neupogljivo, posuto z uporniškimi gesli, Ljubljano, ki se je na vsakem koraku znala maščevati in ki je znala kaznovati svoje izdajalce. Zgodba malih neznatnih ljndi daje vsem tem dogodkom prepričljivo in poglobljeno umetniško podobo. Pjordje Andrejevič- Kum: Spremljanje borca na fronto === Lagodno sva šla po cesti. Na pošti Ul Je ura kazala štiri. Izmed oblakov, ==g ki jih je nosil sunkovit jug, je kdaj HH pa kdaj posijalo bledikavo sonce. gg Asfalt je bil ves spran od dežja. Za-§g! gledal sem naju v oknih Bat’ove pa-|H la če, zazdelo se mi je, da sva res Ul neprisiljena, zares kakor dva potegi pena šolarja, ki se jima ne mudi §§! domov. Popa j je imel na glavi moli! dro čepico, čevlje že vse pošvedra-||§ ne in hlače vse povaljane. Vedel Hi sem, da spi v nekem očetovem skla-ggf dišču in da j e,očeta venomer strah, lij Ljudi ni bilo dosti — eni so šli proti g parku, drugi po Bleiweisovi gor in gg dol. Pred Narodnim domom sta sta-§=! la dva zelena Napoleona in kram-Jj ljala. g »Poslušaj,« je nenadoma zašepetal gg Popaj, »sledijo nama.« Začutil sem, kako sem prebledel. Ig Hotel sem reči, naj bi stekla, a sem Ig si premislil. Popaj pa je začel v roli čično šepetati: gg »Nikar ne hiti, dokler se ne zirie-gg niva. Tu naju še puste pri miru. m Trije so, v civilu. poznam jih po gg gobcih. Kreniva čez cesto. Prekleto, jgg za nama gredo. Nikar ne hiti. Ko = prideva do roba pločnika, do Blei-weisove ceste, se oba hkrati zasuče-jj va, jaz bom poveljeval, tam ustreliva sp proti njim. Zbežali bodo. Glej, da s§ zadeneš. Meri malo niže, v prsi. Potem skočiva čez cesto. Ti kar naprej, čez železniški prelaz v park, teci ob progi, pri dragem ali tretjem prelazu pa zavij v mesto, ker se v mestu laže skriješ. Jaz: skočim medtem za kandelaber in ti bom kril umik. nato pridem za teboj. Če se mi kaj zgodi, pozdravi Marijo ... zdaj pa pazi, še vedno ,so za nama... na robu pločnika se obrneva — streljaj enkrat, jaz boin dvakrat, ne pozabi na zapirač na pištoli. Ko bom rekel zdaj, se obrni in skoči malo v stran, slabši cilj bodo imeli. Pazi, da ne izgubiš aktovke, hudiča, potem je vse izgubljeno ,.. ko bom rekel z d a j , se obrni, odskoči, streljaj.,.« Pomislil sem, da se ne bo mogel umakniti od kandelabra. Obstreljevali ga bodo iz Narodnega doma, kjer je bilo vse j>olno vojakov. Nikoli nisem mogel verjeti, da utegne priti človek v stisko, iz katere ni poti. Zdaj... zdaj... zdaj! Obrnil sem se. odskočil in ustrelil. Ustrelil4 pa so tudi oni trije. Trije možje v klobukih z ozkimi krajci. Eden med njimi je imel ozke črne brčice. Nameril sem ravno vanj, ker je bil na moji strani. Videl sem, kako mu je odneslo klobuk z glave, potem šele je telebnil na tla. Teci vendar I sem zaslišal Popa jev glas nekje od daleč. Premaknil sem otrple noge, kakor bi samega sebe ruval iz zmrznjene zemlje. Zazdelo se mi je, da sem neznansko težak in potreben spanja. Sploh nič več ne razumem, sem s težavo pomislil. Videl sem Popa ja, kako je počenil za kandelaber in dvignil obe roki na rob širokega podstavka. Videl sem ljudi, kako so prhnili na vse strani, podobni jati zbeganih kokoši. Ne smem izgubiti aktovke, sem si zaskrbljeno ponovil Popa je ve besede in stisnil njen ročaj, ki je bil nenadoma ves poten in spolzek. Ljudi ni bilo več blizu. Tekli so proti pošti. Tekli so po Blei-weisovi proti muzeju. Tekli so tudi proti Delavskemu domu. Preplašeno, brezglavo, molče, ne da bi se ozirali. Prišlo mi je na misel, da bi vrgel aktovko v grmovje ob progi in priskočil na pomoč Popaju. Grmovje je bilo golo — rdečkasto šibje v sajastem snegu, ki v n jem ni bilo mogoče kaj skriti. Železni tračnici sta se lesketali kakor dve struni, zasajeni v moje oči. Zamižal sem. Ne smem, sem si rekel, ne smem. Videl sem še Popaja, kako se je za hip ozrl za menoj in zavpil: Teci vendar! Začel sem na vso moč teči. V teku sem si segel z roko pod srajco, ker me je nekaj zasrbelo. Ko sem jo potegnil ven, je bila okrvavljena. Nisem ji verjel. Dvignil sem jo in jo obliznil. Začutil sem slanikast okus krvi in začuden sem si rekel, da se mi sanja. Gotovo sem se opraskal. Še bolj čvrsto sem stisnil ročaj aktovke, ' kakor da nosim v njej svoje življenje in življenja mnogih drugih. Popaj je dvignil obe roki, vsako na eno stran širokega podstavka, in skril glavo za steber. Policista sta odvlekla ranjenca do prve hiše. Ka-rabinerja pred vrati Narodnega doma sta se prislonila na zid ob vhodu v galerijo, dvignila puški in začela izmenoma streljati. Pomislil je, da jim zdaj še lahko uteče, ampak potem ujamejo mene z aktovko. Slišal je krogle, kako prskajo po pesku ali zadevajo v kamniti steber. Vojaki so pritekli z vseh strani, polegli za ograjo Narodnega doma ob Blei-weisovi cesti ali sklonjeni skakali čeznjo in se skrivali za pravoslavno cerkvijo. Njene kupole so bile črne pod progastim nebom. Policista sta se vrnila na sredo Aleksandrove ee !|||lliiili!!llil ete, toda tako daleč, da ju ni bilo mogoče doseči s pištolo. Nekdo je na ves glas kričal. Popaju se je zdelo to vpitje tako monotono, ko da sliši koga moliti v prazni cerkvi, kjer je vsak glas slišati dvakrat, štedil je z naboji, podoben skopuhu in ostro opazoval. Včasih je za hip pomolil glavo izza stebra, ustrelil in jo spet naglo skril. Sonce je kdaj pa kdaj posulo peščena tla z bledozlatimi cekini. Zdaj je že daleč. Pogledal je na uro. V desnici to stiskal bere t to, v levici damsko pištolico z belim koščenim ročnikom-Poskušali me bodo obkoliti. Ah. da imam parabelo! Vstal bi in se stoje ritenski umaknil v park. To bi bilo nekaj. Paziti moram, da mi ne pridejo za hrbet. Če vstanem in stečem, me bodo preluknjali ko rešeto. Trubar mi je napoti. Dih boja je pljusnil vanj val toplega sonca, ja je odpravil rezko misel, ki se mu je začela ponujati, in ga pomiril z belo peno zavestne brezskrbnosti. Vojaki so streljali čedalje bolj na gosto, -j-Slišal je krogle, ki so brlizgale mimo. Tiste, ki so udarile v steber, so vsaka posebej odkrušile košček belega kamna in se sploščile. Včasih se je zdelo, kakor bi kdo z enim samim zamahom razsekal steklen kozarec. Ne bom mogel čez progo-Zdaj prihajajo z vseh strani. Po vsem mestu so zagnali preplah. Nlj kamor več. Poglavitno je, da zbežJ Niko. Da reši aktovko. Da ne bo Tiger... brbrbrbr ... ne sme me bij1 strah ne Tigra ne smrti. V grmovju pred cerkvijo se nekaj premika. Pomeriti moram mirno in natanko. — Pok. Uniforma se je zamajala in se kakor vreča pogreznila vase. Pu drugi strani je videl križišče pred pošto. Cesta je bila prazna, samo ob pločnikih je bilo vse črno ljudi. Ravnokar je v njihovo pogrebno tišin0 priropotal tramvaj — zeleni ljubljanski tramvaj. Pri Operi je stal čisto sam deček v kratkih hlačah, ? dolgih nogavicah, s kučmo na glavi-in ga nepremično opazoval. Adijo-fant! Zazdelo se mu je, kakor da se poslavlja od katerega svojih tovarišev. Lahko jim je s puškami na petdeset metrov, si je rekel. Ne morem vzdržati čepe. pomakniti s moram nazaj in poklekniti. N mre so /p opravilo cvr.jp TTh«-ktp 5S. JULIJA 1857 @ ST. 30 2 I V E L 22. JULIJ — DAN VSTAJE VINKO TRINKAUS Lelal je za majhno skalo, obraslo z leskovimi grmiči. Sonce, ki se je privesilo na večerno stran, je sijale Vaneku naravnost v oči. Le s težavo je ločil drevje ob robu gozda, kamor bodo prišli Nemci, ki so jih sledili kot psi goniči ranjenega srnjaka. Slišal je šepet borcev, ki so »e za njegovim hrbtom pripravljali za prehod preko dolge doline, ki jih je ločila od Pohorja, Sedem težko ranjenih so imeli, breme, ki je hromilo njihovo moč. Borci so čakali, da bo Ris, ki »o ga poslali v predhodnico, pomahal z one strani doline in da se bodo za njim vsi umaknili v pohorske gozdove. Le v gozdovih je bila zanje. utrujene od dveh neprespanih noči, rešitev. Ce pa so Nemci tudi na oni strani, če jih že čakajo v zasedi potem se bodo težko Izvlekli iz zanke, ki so jo Švabi Spletli okrog njihove čete. Vaneku se je zdelo, da se je čas ustavil. Oči so ga vse. močneje skelele in že nekajkrat se je zalotil, da mu veke lezejo skupaj. Grizel si je ustnice, šči-pail se je v roke, da ne bi zaspal. Zbal se je, da bi ga Nemci tako lahko zlahka ujeli, njega, ki jih j:e tolikokrat s svojo zbro-jevfco pribil na zemljo in velikokrat pognal ,v paničen beg. ■ Spomnili se je, kako se je prvikrat sireča! s četo, ki je bila takrat skoraj za polovico manjša. Imeli so samo en mitraljez, zdaj pa jih imajo pet. Takrat jih je našel pod Cem-šentško planino, v taborišču, skritem v tesni globeli. Dva dni jih je iskal in ves čas Je trepetali da ga' bodo neizkušenega, brez orožja našli Nemci in ga odvlekli v ječo, kamor so ga bili že namenili. Samo golemu naključju, pravzaprav Gač-nikovemu Lojzu se je moral zahvaliti, da je Nemcem ušel. Loja je slučajno videi da so ga Nemci iskali. Samo »iščejo te«, mu je rekel in on jo je pobrisal v partizane. Bal se je prvega srečanja s partizani. Zanj so pomenili fantje v gozdovih nekaj podobnega, kot njegov znanec iz filma Eroll Fiyn v Robin Hoodu. Tudi on se je upiral in naposled zmAgal. Domislili se je, da bi najbrž ne bil partizan, če bi ga Nada ne povezala z Lojzom. Navsezadnje! je smešno, .skoraj otročje, je pomislili, • Koliko popoldineviov je prehodil pod njenima oknom. Žvižgal je znane melodije iz fijmov, včasih pa je tudi zapel ker je mislil, da je to Nadi všeč. Vsi, skoraj' vsi, kolikor jih je poznal v življenju, so ga imeli za čudaškega fanta in to je najbrž tudi bil. Radi so ga odrivali od iga$r in zabav. Bill je parnkrt-ski otiroik. Tud; potem, ko je odrasel mi nikdar zvedel, kdo je njegov oče. Mati ga je spočela v posmeh naselju. Bil je odveč in nikomur potreben. Prišel je protiipoistiavno na svet tn velikokrat so mu rekli— najbrž zato, da ne bi pozabil — da bo še breme občine. Iz takšnih otrok ne postanejo nič prida ljudje, so rekli. Prerokovali so mu tudi, da njegova. mati ne bo umrla v postelji. V tem so Imeli prav. Napila se je žganja in obležala v snegu. Dve noči je siam prečui ob njej. Podnevi se je oglasilo nekaj njenih, znamk, ki so mu segle v roko, ponoči pa je nihče ni prišel kropit. Tolažil se je, da bodo po njeni smrti poza,bili, kdo je bila njegova mati. Pa niso. Včasih so klakšno stvar pozabili, njegovega rojstva Pa niso hoteli. Madeža. ki ga j e nosil na sebi. niso sprale ne čedne obleke, ki si jih je pristiradal, niti ga ni mogel sam, čeprav se je trudil, cba bi bil svojim vrstnikom enak. Takrat je prvič videl Nado. Vedel je. da nikdar ne bo njegova. Kolikokrat si je očital, da je vse. kar počenja neumnost, da se mu ljudje posmehujejo;, dopovedoval si je, da bo drugačen, a pozabiti je ni mogel. Hodil je pod njenim oknom, pogledoval je v vrt. kjer je včasih brala knjigo. Bil je srečen, če jo jie ile za him videl. Kako so se ba-l' za otroke, otroci so trepetali. pred nečim strašnim, neznanim. On pa ni mogel v vojni zgubiti ničesar drugega, kot svo-je življenje. To Pa zanj n, imelo posebne cene. Tudi. prihod Nemcev, ki so po tako kratki vojni prišli v naselje, ga ni vznemiril. Sprva mu je bilo celo všeč, ko je videl mlade, lepo oblečene fante, ki so tako ponosno hodili po cestah. Kmalu pa ga je začelo bosti v oči njihovo obnašanje. Nikdar ni imel rad ošabnih ljudi. Nemce je bil drugi človek, ki mu je zaupal. In za zaupanje, prvo, ki ga je občutil v življenju, je bil pripravljen storiti vse. Spomnil se je kako ga je Nada zadnjikrat poklicala. Slutil je, da je močno razburjena in da se nečesa'bdljil čeprav je skušala, vso svojo skrb prikriti s smehom. Zazdelo se mu je, dg ga ima skoraj rada. Pogo-' varjaila se je z njim, kot s Človekom; pogovarjala: se je z Va-nekom, kot sebi enakim. Cez tri dni so jo aretirali, da so šli Nemci tako prividno za njimi. Bali so se in tipali so previdno, trdno prepričani, da jim partizani zaradi ranjencev ne bodi ušli. Vsi v četi so vedeli, da je rešitelj zanje na Pohorju, v . njegovih gozdovih. Toda pot na Pohorje je bila dolga. Poznal je pokrajino in vedel je. da se bodo le stežka prebili. Bal se je zavratnih dolin, preko katerih se bodo z ranjenci tako težko prebijali. Doslej so imeli srečo. Slutil je, da bo moral dober Pivo Karamattjevič; Prehod čez Treskavlco je pravzaprav zasovražil šele takrat, ko ga je eden izmed svetlolasih nemških fantov, ki so nosili rjave uniforme udaril, ker ga na cesti ni pozdravil. Takrat ga je močno donelo, da bi skočil v fanta in ga pretepel. Le streh pred oblastjo, ki jo je čutil za fantom ga je zadržal. d:a ni z njim obračunal. Potem j6 fcuhail jezo na Nemce. Storil pa ni nič takšnega, da bi jim povrnil klofui-o. Prvi udarec so bili pravzaprav letaki, ki jih je raztrosil po naselju. Takrat ga4« Nada prvikrat poklicala na vrt in ga vprašala, če sovraži Nemci. Pokimal je, Nadi je zaupal. Karkoli bi ga vprašala vse bi ji po pravic; povedal. Pripovedo- ce jo jie ile za nnp v.iuei. »v v ■ j« zavidal njenim vrstnikom, so- vala mu je, kaj vse počenjajo k . vn i ___ _______1—.111 1VT m' kT: Jinej'.1 en«lMYiio1 hn šctoeim in študentom, ki so bili lahlčo v njeni družbi. Oni so bfiilg srečni, enemu izmed njih je bila namenjena za ženo. Spomnil se je, da ga je vojna veliko manj vznemirila., kot vse drugo v naselju. Možje in žene Nemci. Ni dosti razumel od vsega, kar je slišal. Čutil pa je, da Na u *-■ ivuu. > m i. ---* jih je, kako tečejo proti njemu. Zdelo se mu je, da prihajajo iz neznanske daljave, s silno naglico. Pet ali šest. Zdaj so vsi tu in ga gledajo, z naperjenimi puškami v rokah. On pa se ne more niti ganiti. Pač, leva roka je še živa. Priprl je oči. spačen obraz se mu je približeval. Gledal ga je zabodeno, z izbuljenimi očmi. Popaj je z zadnjimi močmi sprožil levo roko in ga usekal s pištolo po zobeh. Cez čas je znova pogledal. Zagledal je žrelo pištole, ki jo je uamežil vanj visok oficir s planinskim klobukom.. V glavo meri. Konec. Pomislil je, da bo oče jokal, ko bo zvedel. Strel ga je zadel v usta. Popaj ni imel več obraza, ne srečnega, ne nesrečnega. Ostale so samo oči. temne in mirne, in so še zmeraj gledale, ne da bi trenile. Eden izmed vojakov m je sunkoma obrnil proč, oficir aa je hripavo zakričal. Sončna luč se je lovila v steklenem klobuku svetilke vrh kandelahra._ V njem so se videle popolnoma spačene podobe ljudi. 1 . Tekel sem in ves čas se mi je motala po glavi misel, da se Popaj ne bo umaknil, da se sploh ne bo umaknil. Šepetal sem in čutil, kako se mi sušijo usta in solzijo oči. Srečal sem nekaj ljudi, ki so se mi prestrašeni umaknili. Tepci, sem jih zmerjal, kam neki tečete? Da niso zaprli prelaza? Neka ženska je ravnokar prišla čezenj. Razveselil sem se njenega modrega plašča, ker pa kostanja in sedel. Potegnil sem pištolo in pogledal v cev. Bila je zakajena od strela. Najbrž sem ga sa-• 1 ’ Popaj je nemirno premikal roko, Rad bi bil izvlekel pištolo. Norec. Pomeril sem mu v prsi in sprožil. Malodane hkrati sta sprožila tudi Mefisto in Mečkač. Kvesturin se je zamajal, stopil korak nazaj in se sesedel ob cerkveni steni. Hitro! Mečkač na stražo! Z nemirnimi prsti sem mu odgrnil pelerino in začel iskati pištolo. Bil je še mlad človek, lepotec, črn, kodrast, s črnimi brčicami. Gledal me je z belimi očmi, in res nisem vedel, ali me v resnici gleda ali je nezavesten. Nisem čutil ni kakega sovraštva, prej pomilovanje. To je za Popaja, sem si rekel. Ko sem našel pištolo in jo dal Me-figtu, sem opazil, da imam roke vse krvave. Obrisal sem si jih kar v kve-sturinovo pelerino. Trenutek nato smo že hiteli čez most. Na mostu sem se ozrl. Kvesturin je bil še zmeraj tam, samo da mn je glava, ki se mu je bila prej povesila na ramo, klonila na prsi. Bil je črn madež na ___________ Uliti BS ^131. oiu ni«uv«i ***» mo1 oprasnil’"sem si'rekel, a Popaj sivem cerkvenem zidu. Pred cerkvi-je zgrešil. Popaja ne bo več. Potem jo je neki starček z vso silo vlekel me je zavrtelo okoli lastne osi. Str- proč otroka. Rad bi bil pohitel, a moglavil sem v spiralastih zavojih otrok se je venomer oziral m spoti-„ --------1,„ kal. Nekje se je treskoma zaloput- nilo okno. Mefisto je bil bled, ko je rekel: Boris Kalin: Ranjenec v neznansko globino. Ob petih popolde smo imeli z na- šimi vred še zmeraj samo osem pištol. Deseta naj bi bila Piscitellova, ki smo jo nameravali pričakati zvečer, za deveto pa smo neučakani šli na lov na slepo, ker nam drugega tudi ni kazalo. Malo pred poldnevom smo bili razorožili nekega karabinjerja blizu šentjakobskega mostu. V strahu, da ga bomo ubili, nam je venomer dopovedoval, da je oče petero otrok. Imel pa je pištolo na boben, za katero nismo imeli muni-cije. Puško smo mu vrgli v Ljubljanico. Zahvaljeval se nam je, ko pa smo se oddaljili, je začel vpiti aiu to, aiu t o ! popoldne zavili »Vse tri je dobil v prsi. Ni čudno, na sedem korakov.« To je bilo za Popaja, sem znova pomislil. Tedaj so nam prikorakali nasproti trije karabinjerji. Vsi trije smo kakor na ukaz vtaknili roke v žepe, pripravljeni na bitko. Ko sc karabinjerji to opazili, so , pr°xkali cesto in odšli mimo, kakor da nas ni. Mečkač se je obrnil za njimi in jim zavpil: »Signori! Tja doli poglejte, k cerkvi! Atentat!« Začudeno so se ustavili, sneli puške z ramen in odhiteli proti mostu. r== več koma, smo popoldne zavili Cez Toda . mostu se :im ni dalo iti most pred Prnovsko cerkev je pri- ^ odšli go kaT ob Čradaščici proti sel po cesti ob cerkvi visok kvestu- rrako7skemu nasi,nU. Mečkač se je rin v črni pelerini. Ozrl sem se in pomislil: tegale! Pospešili smo korak kakor na povelje, tako da smo ga ujeli ravno na voglu. Mefisto je siknil In alto le mani 1 _ ysl trije hkrati smo potegnili pištole, drug od drugega oddaljeni za kak meter. Kvesturin je začuden obstal in nekaj zmedeno zamrmral, ne da bi se premaknil. Samo pod pelerino Krakovskemu nasipu. Mečkač se je nekam hripavo nasmejal. »Razidimo se,< je rekel Mefisto. »Na,« mi je dal kvesturinovo pištolo, »pojdi h Kasiopeji, naj . jo snravi. dokler ne pridemo ponjo. Ostani tam do sedmih. Ob sedem deset pri kiosku. Razšli smo se, ne da bi =p kai govorili. >-■ Odlomek Res je on v četi dosti pomenil. Komandir ga j® celo'imenovali za desetarja. On pa ni hotel sprejeti. »Smrt hudičeva, desetar je vendar že čin,« je tuhtal. »In če bi me potem še povišali z® vodnika, to se pravi, bi postal oficir.« Naslajal se je nad mislijo, da bo on, Vanek, paUkrt, ki je prišel na svet v posmeh naselju, prišel po vojni domov kot oficir. Takrat se ga ljudje ne bodo sramovali. »Glejte, saj to je naš Vanek, partizanski oficir. on, ki je pobil toliko Nemcev,« bodo rekli. In potem mu bodo segali v roke. Vedno znova si je zamišljal, kako bo takrat, ko bo prišel v naselje kako ga bodo ljudje veseli, ker jim bo prinesel mir, ki sl ga vsi tako želijo. S svojim življenjem jim je prinesel žalost, g svojo vrnitvijo jim bo pa veselje. In po vsem tem hrepenijo tudi vsi njegovi tovariši. Doma jih pričakujejo žene; dekleta, sorodniki in prijatelji. Nihče izmed niih, ki korakajo v koloni pred njim, sd nič manj kot on ne želi dočakati svobode. Potem 1 se je spomnil, kako mivr.n Kliti nrrt srni ra n teorem. razločneje videi. Previdno, a sitraihom, kakor da bi slutiHi zanesljivo smrt, se je petero Nemcev odlepilo od gozda. Z naperjenimi puškami in mitraljezom So šli prot; njemui Počakal je. da so prišli na petdeset korakov, potem pa je sprožil. Požel jih je e prvim rafalom. Drugi bodo zdaj previdnejši. Videli bodo, kaj se bo zgodilo z vsakim, ki se bo odlepil od robu gozda. To je za tovariše. Zdaj boste padali za Nado. Skrbno, zbrano je meril. Nemci se zagledali dim iz njegovega mitraljeza. Z vseh Šarcev so žgali po njem. On pa jčm je krepko odgovarjal. Sonce je tonilo za goro. Ce bom še živ do njegovega zatona je pomislil, potem bodo tovariši rešeni. Prilepil s® je za skalo, tako da je nudil Nemcem samo majhen cilj, kadar je sprožil zbrojevko. Kadar je bil ogenj prehud se je skril za skalo in poslušal krogle, ki so sikale nad glavo. Zdelo se mu je, da sliši sem od Bohorja pesem. Vedel je, d;a borci ne pojejo, a vseeno se mu je zdelo, da sliši P«rt4e zansiko pesem. Cm A 4 ti /*všari bonI 1.A V dneh, ko je bil naš narod v največji stiski, ko so mu hoteli odvzeti še tisto malo življenja in so se klicu »V boj!« odzivali možje, žene, hčere in sinovi ter zapuščali svoje domove, svoje družine, so segli po puškah tudi slovenski umetniki. Priključili so se Osvobodilni fronti, da se skupaj s svojim narodom bore za svobodo, za lepšo prihodnost, da sc v boju zatiranega ljudstva prekale in uče izraziti tisto, kar je tedaj doživljal ves slovenski rod. S svojimi deli so bodrili partizane, jim vlivali pogum in krepili odpor proti okupatorju, mnogokrat pa so jih tudi razveseljevali in jim nudili v tistih težkih dneh marsikatero prijetno ura Ko bi vsaj tistega kotla ne bilol Tema je bna kat v ragu. Nekaj dni je deževalo in zemlja je bila razmočena. Bilo je nekje v Beli krajini. Slikar Dore Klemenčič — Maj je v Šercerjev! brigadi vneto risal. S papirjem je bilo težko. Intendant tovariš Lovšin mu je preskrbel nekaj šolskih risank, dobil jih je v zapuščenih šolah, seveda, motivov pa tudi ni manjkalo. Tako se je blok, kamor je vestno spravljal svoje risbe, lepo debelil. Vse bi šlo v redu, če ne bi imela brigada tistega nesrečnega kuhinjskega kotia. Na pohodu je bil popolnoma odveč. Bil je težak in neroden, zato so si ga partizani podajali iz rok v roke. Vsakdo je prišel na vrsto. In tisto noč, bilo je temno in oblačno, je prišel na vrsto —■ Maj, Pod pazduho je nosil blok z risbami, na ramo pa si je zavihtel 'kuhinjski kotel. Kolona se je premikala po blatni temni poti. Koraki so bili težki, počasni. Koraki našega slikarja še težji, bolj zamišljeni. Na vsem lepem se je zdrznil, blok se mu je zazdel sumljivo tenak. Ozrl se je, pogledal na blok, pogledal na razmočeno pot. Spreletela ga je groza. Ničesar na videl, toda blok pod pazduho je bil tako tenakI Risbe so morale zdrseti iz njega! Pohitel je ob koloni nazaj in kmalu je opazil na tleh sredi črnega blata prvo medlo belino, za njo pa še in še. Spoznal 'je, da je šel preko njegovih risb dobršen del brigade in še mula povrhu. Kaj sedaj. Druge rešitve ni, kot da je pobral vse pomendrane liste in jih spravi, nazaj v mapo. Hudo mu je bilo. In čeprav Je vedel, da se ne bo dalo 'kaj dosti napraviti :z njih, jih je potem drugo za drugo lepo umil in tako rošii vsaj nekaj risb. Seveda, rešil le za tisti dan. Kaj pa bo pozneje z njimi, takrat ni vedel. Nesreča nikdar ne počiva! »Pa to ni bilo najhuje«, ml je dejal, ko sem ga obiskala v ateljeju. Odpravljal se je na pot. Pripravlja zbirko partizanskih grafik in tokrat je imel v delu »Bosnico Franjo«, barvno litografijo. »Neka druga nesreča je bila dost.; večja. Takrat je ,iei po gobe’ kamion naložen z materialom in mojimi risbami.« »Cez jasno jesensko nebo je priletela »štorklja«. Približala se Je našj vasici, odvrgla bombo, poropotala' z mitraljezi in odletela, To se Je ponovilo tudi naslednji dan. Potem *o Nemci i bombardirali še nekatere druge vasi. Od Novega mesta je grmelo, Nemški tanki so prodirali neznosna. In prav takrat smo naleteli na kup surove repe na njivi, V trenutku je ni bilo več. Po neprestanih bojih in lakoti, smo se na Krimu malo odpočili in najedli.« »In kaj je bilo s kamionom?« sem vprašala, »Seveda 1 Ko so se Nemci umaknili, sem jo mahnil proti Kočevju, da vidim, kad je z našim avtom. Propadel je. Nemci ga niso našli, toda belogardisti so ga zavohali. Bil je kup razbitin, oropan in razstreljen. Na ii . m Božidar Jakac: Nabreilnski kamenar — partizan tleh, v mokrem snegu, pa eem našel dve svoji risbi in Miheličev linorez. Vse, kar sem do takrat ohranil, je propadlo. Pričeti je bilo treba znova. Vendar kljub vsemu, na koncu naših bojev mi Je ostalo še vedno kakih 500 risb.« ha naše osvobojeno ozemlje. Dobili smo ukaz, da krenemo proti Suhi krajini. Naložili smo risbe in material na kamion in ponoči krenili. Bilo je pod Hinjami, v neki grapi. Tanki so prišli v neposredno bližino. Brnenje avtomobila bi nas lahko izdalo, zato smo ga morali z vsem našim materialom in risbami pustiti v tisti globeli. Pokril; smo ga z vejami in listjem in odšli proti Stični. Venomer sem mislil na svoje risbe in avto. Vendar ga Nemci niso dobili. Tedaj So se pričeli* težki dnevi. Podnevi boji. ponoči umikanje iz nemških obročev. Na Ilovi gori smo se ustavili. Tri dni le nismo jedli. Prvi dan je bil miren, drugo jutro pa je zagrmelo z vseh shrani. Mnogo je bilo ranjencev in lakota je bila Lepo je bilo takrat. .. Slikar Ive Std»ic je delal v tehniki -Bita Je visoko v roškem pragozdu, sredi starih košatih bukev im poraslih skal. Gosto listnato drevje je skrivalo barako v majhni globeli in le redkokdaj pustilo biedičaste-mu sončnemu jarku, da je prodrl do nje, Tu so tiskali razne partizanske časopise, brošure in letake. Ive Šubic, ki je prišel iz Gorenjskega odreda, kjer je bil mitraljezec že od 1941. leta, Je tu pripravljal oprem« za brošure, ilustracije in linoreze. Pravi, da Je bil tu bolj tehnični risar. Deial je dan in noč. S seboj je prinesel skicirko. polno portretov prvih partizanov s kučmami, klobuki, $ šajkača-mi, s kosmatimi bradami Ta skicirka je ostala v Dragošah. Zelo verjetno je zgorela. Z risarskim materialom, s tušem, papirjem, kredami, noži za linoreze, je bilo težko. Kaj šele z barvami 1 Še svinčnik je bil prava redkost. Toda včasih je prav nepričakovano posija! žarek veselja. »Ko sem prišel na Rog, sem imel srečo,« je pripovedoval v sencf košatih kostanjev ob vrčku piva. »Zraven bunkerja je staio staro, na pol posušeno votlo drevo. Brskal sem po njem. Kaj sem iskal, se pravzaprav ne spominjam več. Pomisli, v njem sem našel škatlo po m o črnil in starih suhih tempera barv. Kdo Jo je skril tja, morda pred nami, morda Nemci, ne vem. Toda zame je bilo to pravo doživetje. Barve! Čeprav So bile suhe. da so se kar drobiie, sem naslikal z njimi tehniko »Urško 14«. Ne- prav presenečen, ko sem v Zvercah našel knjigovodsko knjigo. Tako, s črtami počez in po dolgem, z rdečimi in črnimi, saj veste. Vanjo sem dolgo risal. Takrat sem pripravljal tudi etiki us lz nar odnoosvobodilne borbe: Ilegalno delo, Borbo, Delo žena. Ranjence itd. Iz takih risb nastajajo moje današnje grafike. Nekatere so navdahnjene po resničnih dogodkih. »Kolona z .ranjenci« j« »na izmed takih. Boji na MoSamstol planini eo btd hudi. Ranjencev je bilo mnogo. Kolona partizanov se Je vlekla naprej kot kača. Noge ao bile težke kot iz svinca. Tisti, ki smo ušli rjovečim granatam In šrspnelom. smo se umikali. Danes so ti boji daleč za nami. Niso ostali samo spomini, lepi in prečiščeni v dolgih letih, ki so odplavila s seboj vse, kar je bilo težkega in hudega. Vsa tista trpka resnica, trpljenje in bolečina je ohranjena v delih partizanov-slikarjev, v delih ki so jih ustvarjali med boji, med žvižganjem krogel in granat, v taboriščih in zaporih in tudi v delih, ki so nastala po osvoboditvi. Srečala sem sc s tremi izmed njih, Doretom Kle-menčičem-Majem, Ivom Seljakom-Čopičcm in Ivom Šubicem. Povedali so mi nekaj veselih in žalostnih »slikarskih« zgodbic iz svojih partizanskih dni. Pripomnili pa so; »Veste, mi smo bili v partizanih najprej borci, šele potem slikarji.« Ivo Seljak-Copič: Begunka (1944, linorez; Bil je fant petnajstih let... Tovariš Čopič pravi, da je imel občutek manjvrednosti, ker je moral risati, To mu ni šlo v račun. Zdelo se mu je pod častjo. Bi, je fant petnajstih let. Mislil je, da je risanje le za otroke, in on, namesto da bi se tolkel, naj riše! Mislil je. da tako nič ne deia, toda marsikdaj so njegove risbe pomagale prenašati težke dni in nudile partizanom marsikatero veselo uro. Moral je risati. Prisiliti so ga. Risal je lepake, ilustracije to karikature. Karikatura je bila posebne vrste zabava za borca. Včasih je bila tišina prava muka. Oči so se same zapirale od neprespanih noči. Tako je bilo tudi nad Maloiiožn%om. Partizani so hoteli čez Savo. Dva dni so čakati ugodnega trenutka. Govorjenje in premikanje bi jih lahko izdalo. In ukazali so: »Popolna tišina!« Takrat je to mučno tišino ublažil i.n preganjal čopič. Vsedei se je na 'tla, si na kolena položil blok, vzel med prste svinčnik in risal. Risal partizane, drugega za drugim. Ostati so stati za njegovim hrbtom in slediti potezam po papirju. To je bina zabava, oddih in razvedrilo za vse. Medtem. ko je partizan občudoval svojo karikaturo., je* v bloku že nastajala draga. Ca? je tako hitreje potekal, sovražnik je medtem odšel, ni jih opazil in iahko so se prebil; čez vodo ter nadaljevali pot. Marjanca Jemec NAMESTO INTER VJUJA Z BOŽIDARJEM JAKCEM kega dne, ko so vsi odšli na miting im sem bil sam doma, sem jo naredil. Tam sem sa najbolje počutil. Vsi smo biti kot eno. Nobeden ni imel nič, Pa vsi smo imeli vse. Lepo je bilo takrat...« »Kaj pa s papirjem, tovariš Šubic?« »S papirjem? Risati smo na vse, kar nam je prišlo pod roke. V šolah smo dobili marsikaj, Vsak papir, črtan in napol popisan, nam je prišel prav. Spominjam se, da sem bil S silo smo zbirali zadnje moči, da ne bi omagali aa pati. Na smrt utrujeni smo hodili, čakali, pa spet hodili in čakali... Včasih smo sanjali o novih uspešnih bojih, o sreči, o svobodi .., tedaj pa nam ni bilo do tega. Mraz, utrujenost in ne-prespanost so nam vzele vsako misel. Pred menoj je stopal konj. ki je nosil ranjenega partizana. Ranjenec je sedel, glava mu je visela globoko med rameni. Ob vsakem koraku se je veg zamajal, kakor da »e bo zdaj, zdaj zrušil s konjskega hrbta. Pot se mu je gotovo zdela dolga, cela večnost. Stopal sem za njim, s težkim, utrujenim korakom, kakor da bi moral vsako nogo sproti ruvati iz zemlje. Vedno, kadar se Je kolona ustavila, sem se od utrujenosti zaletel v konja. Na nič nisem mogel misliti. Slišal sem le pritajene, enakomerne svinčene korake. In v to temno tišino so »e zlivali stokajoči glasovi ranjenega partizana.« To je slišal In videl tovariš Šubic. Bolečina, ki jo je občutil v sebi ob tem dogodku, je pozneje vodila slikarjevo roko po linorezu in vrezovala vanj trpljenje partizanov. Tako so nastajala dela, ki bodo govorila o težkih dneh osvobodilnega boja. govorila tudi poznejšim rodovom. • Velika naklada . ,. Šercer jev a brigada j« imela svoj časopis »Udarnik«. Okrog njega so se znašli slikarji Dore Klemenčič,. Vanja Turk, Aco Dremelj in Ivo Seljak — Čopič. Komandant Vasja j« pokazal precej smisla za umetnost. Veliko so delali, časopis je imel pravo redakcijo. Izhajal je sicer kadar je bilo mogoče, kajti včasih so morali številko pripravljati tudi Po ves mesec To ni bilo tako enostavno. Tekst je bil tipkan, risbe pa je bilo treba vse risati. Klišarne takrat ni bile. Seveda je bilo treba zato naslikati vsako sliko, oziroma risbo tolikokrat, kolikor je bilo izvodov. »Udarnik« je izhajal v veliki nakladi, mi Je dejal tovariš Maj. »Koliko pa, tako približno?«, sem ga vprašala. »Hm, štirje izvodi.« Slikar čopič pravi, da Jih je bilo nekoliko več. Naj bo že karkoli, naklada je res »velika« — vsaj glede slikarskega dela. Štab brigade je razpisal celo nagrado za naslovno stran. Nagrada je bila — pištola. In tako »o delali slikarji, vsak na svojem koncu, se trudili, kdo bo najboljši. Pištola je bila pištola in to ni bilo v partizanih kar si bodi. Nagrado Je dobil Seljak — Čopič. »Saj J» Klemenčič bolje naredil,« je ta skromno pripomnil. »Mislim, da je bila to bolj vzgojna pote*. Bil sem brez orožja in na ta način sem prišel do pištole. Sicer pa j« imela samo šest nabojev.« DVA LISTA iz partizanske mape Vrtel sem telefonsko številčnico. .. Enkrat, dvakrat, trikrat. .. Telefon je zvonil, toda nihče ni dvignit slušalke. Spet in spet sem klical isto številko in, o. sreča, oglasila se je žena. toda... »Ne, ni ga doma. Ne vem, kdaj pride...« Končno — kateri dan že, ne vem: »Da, tu Božidar Jakac. Razgovor?« in neto »Težko bo. težko I Ne utegnem! Tu so švedski slikarji, italijanski, indijska delegacija. .. Pa še v;i, novinarji. Talko in tako ne pridem do »metanja« — delo pa me čaka. Jutri ni nič, grem v Piran, potem na Dolenjsko da vsaj nekaj napravim. Torej — ne utegnem!« »Pa vendar...« ga skušam prepričati. »No, pridi opoldne. Za razgovor ne bo časa, slik« vam bom dal.« Odprl mj je in me odpeljal skozi kuhinjo v delovno sobo. Ne. ne morem teko reči. njegova delovna soba j® atelje, ta pa je drugod. To je prostor, ne vem kako b:i ga imenoval, založen s knjigami, arhivom slik, skic... Da, kajti svoj« tiste, izdelane s Ive 8 u b1 e : Spomin na Dražgoš* kredo, tušem al,i svinčnikom spravlja v mape. Obstal sem sredi sobe in mu skuša,i še enkrat dopovedati razlog« za svoj prihod. Zdi se mi, da me ni poslušal. Sklonil se je in naglo, zelo naglo — menda je prav ta živahnost neki zunanji izraz njegove življenjske sile — postavil .predme tri velike mape. »To je del moje partizanščl-ne«. mi je dejal. »Poglejte! Izberite! Ne utegnem vam ničesar razlagati, res ne. oprostite, v sosednji sobi imam goste. Italijanska delegacija, moram z njiimi na razstavo.« Razumel sem. Ljubljana je postala s svojo (zdaj že tradicionalno) mednarodno razstavo grafike prava »Meka« slikarjev — grafikov iz vsega sveta. Mno- gi so želeli sodelovati na tej razstavi in še več si jo je prišlo ogledat. In mnoge je vodil po razstav; tovariš Božidar Jakac. Ati je to čudno? Alj nii prav on za vse nas pojem slikarja — grafika? Stoj — predvsem partizanskih grafik. Kdor ga ne pozna po njegovih predvojnih delih, gg vsekakor pozna po partizanskih: slika tovariša Tita, Jajce, heroji, bolnice, kurirji, boroi,... Zdtaij je zbirka tega, kar je ustvaril med borbo pred menoj. Odprem prvo mapo portretov. Komandant Stane, smel, živ. Na naslednjem, listu spet Stane — h»~oj na mrtvaškem odru... Liste1.«..'.. Srečujem se s tovarišem Titom, Fi jodom. Kidričem. .. S heroji te kurirji, bor- ni in umetniki—bord. Tu je Mi. helič, tam Kosmač, Vidmar, nato avtoportret v »kufetu«... Vsa ta obilica risb me spravi v zadrego. Ne vem, kaj naj izberem. Premišljujem o vsem tem delu in o tistih dnevih, ko so nastajala, in se ogledujem po sobi, po slikah, ki visijo po stenah in spet po mapi. Nia pomoč mi pride umetnikova žena in pomaga izbirati. »Ta portret vzemite! ,Nabre-žinski kamenar’. Možu je bil vedno všeč, risba in človek— partizan. Večkrat ga je risal. — Potem, vze,milite še eno od teh. Te so iz bunkerja.« Vzamem, hočem prositi za po* jasnilo o slikah in prav tedaj prihiti is sosednje sobe sam slikar. »Aha, to ste izbrali 1 To je na_ bretinski kamenar, Jože, menda je bil mitraljezec. Poglejte gal Izrazit tip. Srečal sem ga v bolnišnici v Zgornjem Hrastniku, nia Rogu. To je pravi Kraševec, ima obraz kot da b.l bil izklesan iz kraškega marmorja, ki ga je bdeloval, predno je tamenjal kladivo fin diete za puško. Ni žalost, njegov kraj ni dočakal to, eia kar se je boriti Ostal je izza meije, »Tudi to ste izbrati! To sem naslikal leto prej. Zares, poglejte datum, skoraj točno pred letom. Se štiri dni več je, 8. 10, 1943 v bunkerju nekje na Rogu. No, poglejte te obraze na stiki. Tu je Kidrič, tam je Vidmar, Rus in drugi. Težko je bilo takrat. Dvanajst dni smo preživeli — okoli 30 nas je bilo — v majhnem bunkerju pod zemljo, v bunkerju, ki je bil za material in ne za ljudi. Tovariš Kidrič nas je prišel opozorit na hajko, ki so jo pripravljali Švabi. Pravim, dvanajst dni smo bili pod zemljo. Kaj smo počeli? Razpravljali smo, včasih se celo prepirali jn tudi smejali, predstavljajte si! No, po dvanajstih'dneh pa smo zaslišali nad nami korake. Pa ne da bi nas našli, simo pomislili. Na vhod smo postavili mitraljez. Še malo, pa bi streljali, če tedaj, ne bi zaslišali glas: »Hudiča, sam sem ga kopaj, te presneti bunker, zdaj pa ga ne najdem...« Hotel sem še vprašati marsikaj, toda tovariš Jakac je le moral odliti. Poslovil sem se, tn pa sta njegovi risbi. D.D. »DELAVSKA ENOTNOST« 'T¥ ' * 1 iti« e " ' e • ___ ol ji li, jugoslovanski izvozni sejem NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI V ČASU OD 3. DO 11. AVGUSTA LETOS e # Razstavljeni bodo najilbvejši vzorci Vsakopij ■.% vrstnih izvoznih predmetov iz vseh indu- LLJL .9 Cllli strijsldh panog jugoslovanske proizvodnje; Na ta sejem so vabljeni številni inozemski interesenti. Vabimo tudi Vas, oglejte Za obisk sejma izkoristite si to reprezentančno izvozno blago, ocenite 25 0 j, popast na železnici. ga, izbirajte, sklepajte nove kupčije. OB DNEVU VSTAJE ČESTITAJO REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV: kovinarjev, radarjev in metalurgov, kemičnih delavcev, gradbenih delavcev, lesnih delavcev, tekstilcev in usnjarjev, živilskih in tobačnih delavcev, grafičarjev, železničarjev, prometnih delavcev, poštnih, telegrafskih in telefonskih delavcev, kmetijskih in gozdnih delavcev, trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev, obrtnih in komunalnih delavcev, uslužbencev državnih ustanov, zdravstvenih delavcev, delavci kulturno umetniških ustanov. — Republiški odbori združenj in društev visokošolskih profesorjev in znanstvenih sodelavcev, učiteljev in profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev, učiteljev specialnih šol, likovnih umetnikov, bibliotekarjev, novinarjev in upokojencev. Čttčitts&i sindi&aCni svet ^eije čestita vsem delovnim kolektivom k 20. juliju — prazniku mesta Celja in Dnevu vstaje — 22. juliju TOVARNA AVTOBUSNIH KAROSERIJ AVTO KAROSERIJA MARIBOR Izdeluje karoserije .za avtomobile vseh vrst In tipov serijsko in po želji naročnika, kvalitetno po zmernih • cenah. ISTOČASNO ČESTITA OB PRAZNIKU DNEVA VSTAJE KOLEKTIV delovni kolektiv tovarne Vsem delovnim kolektivom čestita za praznik DNEVA VSTAJE slovenskega naroda — 22. julij VoCtten&a LJUBLJANA, Poljanski nasip 40 Trgovsko podjetje z železnino na debelo METALKA LJUBLJANA čestita ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda vsem delovnim ljudem. Ob DNEVU VSTAJE čestita vsem delovnim ljudem SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA »MOTO- MONTAŽI« NOVO MESTO 1 Stavbeno •l ll . Za dan vstaje slovenskega naroda čestita vsemu de- mizarstvo 1 lovnemu ljudstvu . LJUBLJANA, Slomškova ulica 16 Podjetje za promet s farmacevtskim materialom Kemofarmacija LJUBLJANA, Metelkova ul. 7 KOLEKTIV ČESTITA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU. Slovenija projekt PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA, CANKARJEVA Ml ČESTITA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo »JUGOTEHNIKA« LJUBLJANA UPRAVA: Lepi pot 6 — PRODAJNI ODDELEK: Stari trg 3fl — GLAVNO SKLADIŠČE: Stari trg 21 POSLOVALNICE: »JUGOTEHNIKA-, Čopova utica 4, »BLISK«, Titova cesta 61 NUDIMO VAM: elektroinstalacijski material elektromotorje električne gospodinjske aparate lestence — svetilke fluorescenca — neon radiomaterial radioaparate Priporoča se kolektiv »JUGOTEHNIKE*. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA DAN VSTAJE. Elektro-Kočevje čestita vsem delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda — 22. juliju. »KRISTAL« Steklarsko podjetje Ljubljana, Titova 200 Zastekljevanje stavb, Izdelovanje ogledal, mati-fanje in brušenje stekla. Ob DNEVU VSTAJE čestitamo vsem delovnim ljudem. Za DAN VSTAJE pošilja borbene pozdrave delovnemu ljudstvu Slovenije kolektiv TOVARNE KOS IN SRPOV LOVRENC na Pohorju TRGOVSKO PODJETJE trade mark LJUBLJANA čestita vsem delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda. Vsem našim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom čestitamo ob DNEVU VSTAJE INSTITUT ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA, Linhartova 35 telefon 39-261, p. p. 247, telegram ELEKTROZVEZE PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, Bulevar Revolucije 72—74, SKOPLJE, Maršala Tita 27, RUEKA, Ulica Rade Končara 17, SPLIT, Bosanska 2 PROJEKTIVNI STELJE za arhltkt., urbanizem in nizke gradnje LJUBLJANA čestita ob DNEVU VSTAJE vsem delovnim ljudem. GRADIS s svojimi gradbišči v LJUBLJANI, JESENICAH, KRŠKEM, GRD-SUPLJU, ŠOŠTANJU, MARIBORU, RAVNAH NA KOROŠKEM, KOPRU in ZALOGU GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 24 z ourau• v LJUBLJANI, MARIBORU in ŠKOFJI LOKI čestita ob DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA. »DELAVSKI ENOTNOST« Industrijsko podjetje za elektrozveze IJUBIJANA-PRŽANJ s svojimi obrati v SEMIČU, ŠENTJERNEJU in SEŽANI čestita vsem svojim odjemalcem in poslovnim ter vsem delovnim kolektivom ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE - KRANJ 1 it Podjetje za pospeševanje kmetijske in gozdarske mehanizacije II j ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ( OB DNEVU VSTAJE KRANJ čestita vsem ob Dnevu vstaje / OB NAŠEM VELIKEM NARODNEM PRAZNIKU — \ DNEVU VSTAJE / NAŠEGA LJUDSTVA — IZREKA CELOTNI KOLETIV / S?etce Prt nakupu nogavic pazite vedno na naš zaščitni znak »LASTOVKA, kateri vam jamči kvaliteto in trpežnost. VSEM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB DNEVU VSTAJE / borbene pozdrave in čestitke vsem svojim poslovnim \ prijateljem, dobaviteljem in kupcem našega blaga v / vseh krajih naše lepe domovine. — Večna č-st in \ slava vsem padlim in preživelim borcem za svobodo / naših narodov. TOVARNA NOGAVIC POLZELA \ TOVARNA OBUTVE »PEKO«, TRŽIČ Tovarna vezanih piošč in furnirja PIVKA-SLOVENI3A OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TRGOVSKA ZBORNICA NOVA GORICA čestita ob Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem TOVARNA GUMBOV KAMNIK pošilja ob Dnevu vstaje čestitke vsem delovnim ljudem / »TEKO« IMP0RT-EXP0RT LJUBLJANA Čestita ob dnevu VSTAJE Geodetska uprava LRS LJUBLJANA OB DNlivU vstaje čestita vsem delovnim ljudem OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ELEKTRARNA FALA FALA KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA čestita vsem deCovnim Cjudem dfrnevu vstale OBČINSKI SINDIKALNI SVET IDRIJA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU DNEVU VSTAJE Izvršujemo vsa slikarska, pleskarska, črkoslikarska, fasadarska dela ter s posebnim oddelkom avtokarose-rijske zaščitne dele po konkurenčnih cenah. OB DNEVU VSTAJ'* ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM SLIKOPLESK MARIBOR KOVINSKO OBRTNO PODJETJE »Istrometol« Piran ČESTITA OB DNEVU VSTAJE 1 GORENJSKA OPEKARNA DVORSKA VAS GORENJSKO priporoča nakup svojih kvalitetnih izdelkov Ob dnevu vstaje čestita vsem delovnim ljudem! OB DNEVU VSTAJE ČESTITA TISKANIMA TOVARNA TISKANEGA BLAGA KIŠANJ S Vsem našim dobaviteljem in kupcem čestitamo ob DNEVU VSTAJE 'm ■ I . oirhuir Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov — Ljubljana, Bethovnova 11 IZVAŽAMO: mehak in trd žagan les, gozdn proizvode, finalne izdelke ter fino in serijsko pohištvo POSLOVALNICE: LJUBLJANA. CELJE, ZAGREB. BEOGRAD Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda čes ita Tovarna mesnih izdelkov Marlbor-Košakl Pri nakupu izberite kroj, M ustreza vašim meram Tako se boste počutili udobneje, perilo pa bo trajalo dalj časa. Perilo tovarne »PLETENINA«, Ljubljana, pripomore k občutku gotovosti in samozavesti, povzroči nežno ugodje občutka lepote, oblikuje vašo linijo in vam naredi trajno veselje do življenja. »PLETENINA« LJUBLJANA Je omaka veljave trajnosti in harmonije! VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJI »PLETENINA« Tovarna trikotažnega perila LJUBLJANI, Zaloška c. 14 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE POSTOJNA čestita ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda vsem delovnim ljudem TEHNOMETAL Trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom LJUBLJANA TITOVA CESTA ŠTEVILKA 24 Telefon: 20-145, 21-547, 23-356, 23-453 Telegram: Tehnometal Poštni predal: 159 Valjani in vlečeni proizvodi črne metalurgije Valjani in vlečeni proizvodi barvaste metalurgije Plemenita jekla vseh vrst Kroglični ležaji Orodje in stroji za obdelavo lesa Orodje in stroji za obdelavo kovin Sanitarni in instalacijski material Tesnila Vijačno blagi VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ! »DELMBKA enotnost« Tovarna perila » T O P E R «« CELJE Delovni kolektiv STEKLARNE HRASTNIK v Hrastniku priporoča svoje kvalitetne izdelke — vse vrste moškega perila, prešite odeje ter pletenine. Ob Dnevn vstaje čestita^ .no vsem delovnim ljudem DELOVNI KOLEKTIV Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda čestitamo vsem delovnim ljudem. Priporočamo svoje Izdelke ARRIGONI« EISBSiESIllMHIiiBlSISiSSSESIl TOVARNA KONZERV IZOLA TRBOVLJE Opekarna Ljubečna-Bukovžlak LJUBEČNA — p. CELJE poštni predal. 13 čestita vsem delovnim kolektivom širom po naši domovini ob DNEVU VBTAJE in jim želi še mnogo uspehov pri delu za razcvet socialistične Jugoslavije ČESTITA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE - čestita ob Dnevu vstaje. Izdelujemo vse vrste stropnih opek in specialno radialno opeko za tovarniške dimnike Tovorna tinega pohištva TRŽIČ VSEM ČLANOM IN FUNKCIONARJEM ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, BIVŠEM BORCEM, AKTIVISTOM TER INVALIDOM NOV — KAKOR VSEM NAPREDNO MISLEČIM — POŠILJA SVOJE ČESTITKE OB DNEVU VSTAJE Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA LJUBLJANA, Trubarjeva c. Ml TELEFON 21-290 sindikal: \ podružnica TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM KRŠKO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA D A N VSTAJE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA nudi v svojih poslovalnicah »CICIBAN« titova cesta is MIKLOŠIČEVA C. 18 VODNIKOV TRG 2 ČOPOVA UL. S VODNIKOV TRG 5 CIRIL-METODOVA 21 TRUBARJEVA CESTA 11 bogato izbiro raznovrstnega blaga, volnene ln bombažne tkanine za moške in žen-ake obleke, svile, plašče itd. Kolektiv čestita svojim cenjenim odjemalcem ta DAN VSTAJE slovenskega ljudstva — 22. juliji Splošno gradbeno podjetje »STAVBAR« MEDVODE OBČINSKI SINDIKALNI SVET IZOLA (Koper) Čestita za DAN VSTAJE Savinjsko tovarna opeke ŽALEC Umetni kamen Delovni kolektiv ČESTITA OB DNEVU VSTAJE VSEM DELOVNIM LJUDEM podjetje za izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz cementnega in umetnega kamna LJUBLJANA, Ježica, Stožiee 139 Tovarna kovinskih izdelkov in livarna IZDELUJE: UMETNO-KAMNOSESKA DELA V DELAVNICI IN NA STAVBAH CEMENTNE IZDELKE IN KSILOLITNI TLAK Za DAN VSTAJE — 22. JULIJ — čestitamo vsem delovnim ljudem PRIPOROČA SVOJE IZDELKE PEKARNA »BEŽIGRAD« LJUBLJANA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM. LJUDEM. čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu vstaje ■slovenskega naroda Vse vrste motornih vozli, njihovih nadomestnih delov, mm in ostalega pribora lahko nabavite pri Gozdno gospodarstvo NAZARJE TRGOVSKEM PODJETJU VOLAN Tovarna barv DOL PRI LJUBLJANI LJUBLJANA UPRAVA v Vošnjakovi ulici 9 — telefon 32-891 • TRGOVINA v Tavčarjevi ulici 7 — telefon 30-687 SKLADIŠČE v Frankopanski ulici 21 — telefon 22-595 Na zalogi imamo vedno tudi lepo izbiro ženskih ln moških dvokoles ter njihovih nadomestnih delov. ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA. Vsem delovnim ljudem čestitamo od DNE VU VSTAJE slovenskega naroda DELOVNI KOLEKTIV GRAD2ENC PODJETJE OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM r:::: 1 ; * 1 LJUBLJANA, Vošnjakova 8 a LJUBLJANA • MOSTE čestita vsem borcem In aktivistom ob prazniku Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Obenem se spominjamo vseh padlih ln Jim kličemo »slava«! čestita vsem delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE — 22. juliju ..-J .DELAVSKA MOTNOST-« REZULTATI »SPOMLADANSKE OFENZIVE« JAPONSKIH DELAVCEV IS. JULIJA 1957 $ ST. 30 »SPOMLADANSKA OFENZIVA« JAPONSKEGA PROLETARIATA, KI JO JE ORGANIZIRAL. GENERALNI SVET SINDIKATOV JAPONSKE (SOHIO) JE SICER ŽE KONČANA, VENDAR SE REVOLUCIONARNO RAZPOLOŽENJE, KI GA JE TA AKCIJA IZZVALA MED DELAVCI, ŠE NI POLEGLO. V VODSTVU SOHIA ŽE GOVORE O NOVIH SE ŠIRŠIH SOCIALNIH AKCIJAH. V zadnjem mesecu so se v prvih vrstah protikacitalistične fronte pojavili delavci državnih podjetij, Vlada je namreč sklenila, da bo kaznovala vse njihove sindikalne voditelje, in svoj sklep je utemeljila s trditvijo, da so tl voditelji s svojo dejavnostjo med »spomladansko ofenzivo« prekršili obstoječe japonske zakone. O trenjih med vlado In sindikalnimi organizacijami v japonskih državnih podjetjih (železnici, pošti, telegrafu in telefonu, nekaterih monopolističnih podjetjih itd.) smo v našem listu že pisali. Voditelji sindikatov so zahtevali občutno zvišanje delavskih mezd, vlada pa je njihove zahteve Odklonila. Končno sta obe sprti stranki sprejeli kompromisni predlog arbitražnega sodišča o zvišanju mesečnih prejemkov delavcev za 1200 jenov. Vlada pa je kljub temu napovedala kazenske ukrepe proti sindikalnim voditeljem v državnih podjetjih. Ta njena namera je hudo razburila delavce v teh podjetjih In odnosi med sindikati ter vlado so se ponovno zaostrili. Generalni svet sindikatov Japonske se je odločno postavil ob stran sindikalnih voditeljev v državnih podjetjih. Napovedal je, da bo sleherna protidelavslea akcija vlade izzvala široko protestno gibanje delavstva, v katerega bi se razen Sindikata delavcev in nameščencev zveznih in lokalnih organov oblasti vključila tudi Sindikat rudarjev v premogovnikih in Sindikat kemičnih delavcev. Ker delavci v državnih podjetjih ne smejo stavkati, so sklenili, da bodo v tem primeru organizirali med delovnim časotn protestna zborovanja in uporabili še druge oblike boja, ki jim jih zakoni dopuščajo. Sohio izjavlja, da so vse dosedanje akcije strokovnih sindikalnih organizacij, ki so vključene v to sindikalno centralo, bile v skladu z japonskimi zakoni. Po mnenju Sohia hoče vlada z napovedanimi kaznimi le ustrahovati delavce In jih prisiliti k' umiku. Z zborovanja Japonskih delavcev Stališče sindikatov je podprla tudi široka japonska javnost, ki je s simpatijami spremljala boj proletariata med »spomladansko ofenzivo«. Verjetno se vlada prav zaradi tega doslej še ni upala uresničiti napovedanih protidelavskih ukrepov. Kako močna in uspešna je . bila »spomladanska ofenziva« Sohia nam priča tudi tale drobna vest iz Tokia: na enem izmed svojih zadnjih zasedanj je Federacija delodajalskih združenj Japonske odkrito priznala, da se je »spomladanska ofenziva« končala z zmago sindikatov. To zmago so delodajalci pripisali »močnemu organiziranemu nastopu in pametni taktiki sindikalnih organizacij«. Obenem so pozvali vlado in vse japonske delodajalce, naj ponovno ocenijo splošno politiko na področju delovnih odnosov. O namenih te analize niso javno govorili, prevladuje pa mišljenje, da je njen cilj mobilizacija kapitala in vlade proti razrednemu delavskemu gibanju. Spopad med desničarskimi poslanci japonskega parlamenta in poslanci Socialistične stranke Japonske Iz vsega tega je razvidno, da lahko pričakujemo nove spopade med japonskimi sindikati in vlado ter delodajalci, zlasti mezdne spopade. Ni pa izključeno, da bi vztrajanje vlade pri nameravanem kaznovanju voditeljev sindikatov v državnih podjetjih, privedlo do resne zaostritve med konservativnimi in naprednimi silami v vsej japonski družbi. IZ ■ ■jČK ^J.ČRIH GOVORIMO O K N ; O V . v E, T ANKETA KOMUNISTIČNEGA DNEVNIKA »L’UNITA« O DELAVSKIH MEZDAH Bigaitve in milim i linliii Tovariša Luca Pavollni ln Paolo Sprfano sta za glasilo KPI »L’Unita« napravila anketo o Industrijskih mezdah v Italiji, da bi ugotovila, kakšna je povprečna življenjska raven Italijanskega industrijskega delavca. Iz zbranega gradiva in podatkov je moč potegniti nekatere skrajno zanimive zaključke, ki so značilni za sedanje stanje delavstva v Italijanski industriji, kakor tudi za delovne odnose v današnji italijanski družbi. Italijanska industrija zaposluje okrog 3,014.000 delavcev (podatek se nanaša na štetje iz leta 1951; a tudi poznejši podatki ministrstva za delo ne prinašajo znatnejših sprememb), ki so razdeljeni takole: 927.190 delavcev v metalurški in mehanični industriji; 101.616 v rudnikih; 740.941 v tekstilni in oblačilni industriji; 186.293 v kemični industriji; 586.195 v gradbeništvu in lesni industriji; 129.838 v grafični industriji in papirnicah; 258.289 v živilski industriji ter 84.498 v raznih drugih Industrijskih vejah. »Uradna« bilanca štiričlanske družine znaša 70.371 lir mesečno (to je tipična družina z očetom, materjo in dvema otrokoma), od česar gre 40.767 Hr (57.9 odstotka) za hrano, 10 105 lir (14,4 odstotka) za oblačila, 3.252 lir (4.5 odstotka) za elektriko, razsvetljavo, kurjavo Itd., 4.353 lir (6.2 odstotka) za stanarino in 11.894 lir (16,9 odstotka) za razne druge Izdatke. To bilanco jemljejo za osnovo pri računanju sprememb pri življenjskih stroških in pri draginjski dokladi. A kakšna je povprečna mezda italijanskega industrijskega delavca? Anketa je pokazala, ,da te povprečne mezde ni, oziroma da jo je skrajno težko določiti, ker je za isto delo mezda različna ne le med pokrajinami na Severu in na Jugu, ampak tudi v isti pokrajini in v istem kraju, da, celo v istem podjetju. Tako imamo na primer tekstilne delavke, ki prejemajo od 20 do 22 tisoč lir mesečno in celo manj kot 15 tisoč lir mesečno; po drugi strani pa tekstilne delavce, ki nekje dobijo 48.01)0 lir mesečno (Marzotto), nekaj kilometrov stran (Schio) pa komaj 36.000 Mr mesečno. Nič boljši ni položaj više ne mezdni lestvici: tu se mezde vrtijo med sto tisoč lir mesečno in več (gre za bele vrane, kakor imamo na primer le tri delavce s tako plačo od 5000 zaposlenih v SCI v Cornigiianu-Ge-nova), medtem ko dobi večina od le-teh okrog 70 tisoč lir mesečno. Pri »Fiat« se povprečna mezda giblje okrog 60 tisoč lir mesečno, pri »Alfa Romeo« pa okrog 50 tisoč, medtem ko se plača v ladjedelnicah »Piaggio« v Palermu giblje okrog 30.000 lir mesečno. Imamo primere, da v Istem kraju dobi za enako delo delavec pri nekem podjetju 6 do 12 tisoč lir mesečno manj kot pri nekem drugem podjetju. V Ivrei zasluži na primer delavec pri tovarni pisalnih strojev »Olivetti« okrog 60.000 lir mesečno; tekstilni delavec pri »Varzi« ali »Chatillon« pa komaj polovico tega. In tako dalje in temu podobno. Mezde v italijanski industriji se torej gibljejo med 20 In loo tisoč Ur in je zato povsem neumestno govoriti o povprečni mezdi metalurškega, tekstilnega ali kateregakoli drugega delavca, ker tega povprečja preprosto ni: za isto delo imamo različne mezde celo pri istem podjetju. Skratka: popotna anarhija pri ravnanju delodajalcev s svojimi delavci. V tej anarhiji pa naletimo najpogosteje na mezde, ki so pod 40.000 lir mesečno in so zato Izredno redki primeri, da more delavčeva, družina izhajati z eno samo plačo. K temu je treba dodati še stroške za. stanovanje, ki so v mnogih primerih znatno višji od tistega povprečja, ki so ga dosegle po zakonu povečane'stanarine. Zaradi tega je delavec prisiljen zateči se k nadurnemu delu ali pa si poiskati neko zaposlitev po opravljenem delu v tovarni; brž ko pa otrok more delati,- mora tudi on prispevati k skromni družinski bilanci, toda spričo okoliščine, da imamo v Italiji precej močno kronično brezposelnost, je zelo redek primer, da tudi dva družinska člana spravita skupaj toliko, kolikor bi morala znašati plača enega samega. Ali je moč pri sedanjem stanju italijanskega gospodarstva povečati mezde? Ta možnost je dokazana: medtem ko se je zaposlenost dvignila od leta 1959 za 5 odstotkov, mezde pa za okrog 10 odstotkov, se je produktivnost dela povečala za celih 69%. S tem pa so se seveda znatno povečali tudi dobički industrijcev. Nekateri dobički, ki so jih za leta 1955, 1956 in 1957 prijavili industrije! sami: 1955 1956 1957 v milijardah lir SADE 3,153 3,180 4,070 FIAT 10,677 12,656 14,055 Edison 8,583 10,185 10,986 Montecaabini 8,649 10,178 10,870 Snia 2,004 2,018 2,260 . Pireili 3,318 3,412 3,477 SIP 4,159 4,819 4,854 Južne železnice 2,527 2,607 3,097 Ce k temu dodamo še to, da imamo v Italiji (in ne na Jugu) milijone ljndi, ki delajo za delodajalca v raznih oblikah na svojem domu, kjer jim pomagajo žene in otroci, in da za to svoje delo dobijo v nekaterih primerih celo od 35 do 65 lir na uro (ne da bi bil delodajalec obvezan plačati zanje prispevke za socialno zavarovanje), potem si moramo biti na jasnem, v kakšnih razmerah Je danes prisiljena živeti pretežna večina Italijanskega delavstva, in to samo zato, da bi bili delodajalčevi dobički čim večji Se marsikaj drugega, skrajno pretresljivega je pokazala ta anketa; a že ti skromni podatki nam pričajo, da je sedanja Italijanska družbena ureditev (oziroma bolje anarhija) potrebna temeljitih sprememb in korektur, če hočemo sploh doseči, da bo delovni človek začel živeti človeka dostojno življenje fn si mogel »privoščiti« tudi to. kar je danes privilegij le tistih, ki se okoriščajo z njegovim delom. (Iz »Primorskega dnevnika«) 2. V resoluciji Izvršnega odbora je tudi rečeno, da je predloženi državni proračun (72 milijard dolarjev) res precej velik, vendar so prav tako, velike tudi potrebe Združenih držav. Vodstvo AFL-GIO je odklonilo kritike Združenja delodajalcev in Trgovinske zbornice, da 3® proračun prevelik. Obenem 3® grajalo predsednika Eisenho-werja, ker »več mesecev ni odločno branil svojega lastnega predloga proračuna, ki so Sa njegovi najožji sodelavci sabotirali.« Izvršni odbor poziva Eisenhower j a in ameriški Kongres, naj stori vse, da bo predlog proračuna tudi sprejet. 3. AFL-CIO opozarja na »tragično pomanjkanje šolskih Pr°' štorov« in poudarja, da »e *a problem da rešiti le z dotacijami iz zveznega proračuna. 4. Na zasedanju Izvršnega odbora so razpravljali tudi o n®' katerih zakonskih predpisih zaščito državljanskih svoboščin* ki so bili predloženi Kongresu. Izvršni odbor AFL-CIO sodi, da so ti predlogi nujno potrebni. V njegovi resoluciji je rs' čeno; »Ne smemo dovoliti, da bi te zakonske predpise vzeli iz dnevnega reda, kot se je do-gaj a,o v preteklosti... Predsednik ®e je zavzel zanje, obe politični strank, trde. da sta zanje, in ogromna večina affl^ riškega ljudstva ju podpira, zdavnaj je minil čas izjav obljub. Sedaj so potrebna dejanja...« in le Glas o sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik France Boštjančič - Tisk Casopisno-zalošntškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Naslov uredništva to uprav* Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. — Telefon uredništva In uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-048. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. - List Izhaja vsak petek. 1 Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka Ul din, > Nedavna stavka belgijskih delavcev ODMEV MOSKOVSKEGA PLENUMA NA. POLJSK EM SKLEPI JUNIJSKEGA PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE O IZKLJUČITVI MOLOTOVA, MALENK OVA, K AG ANO VIC A IN SEPI-LOVA IZ FREZIDIJ A IN CENTRALNEGA KOMITEJA It P SZ. SO NALETELI NA POPOLNO ODOBRAVANJE POLJSKE JAVNOSTI. Za poljske delovne ljudi, zlasti za zavestne socialistične sile na Poljskem, pomenijo ti Sklepi nujno potreben korak v procesu uresničevanja osnovnih smernic 20. kongresa sovjetskih komunistov. V Varšavi sodijo, da je z izključitvijo teh štirih v sovjetski Partiji odpravljena največja in najnevarnejša ovira, -ki je preprečevala izvajanje linije 20. kongresa, in da pomeni ta dogodek začetek odtočnega Obračunavanja z dogma-t*(zm;c)m, koniseirvaltfemom In grupaštvom v sovjetski Partiji in v vsej sovjetski drožtoii, torej z vsem, kar nasprotuje normalnemu razvoju socializma. To dejstvo je zelo pomembno tudi za Polijdfco, zlasti zato, ker se v tej deželi bije ogorčen boj Proti vojni in atomskim bombam Svetovno znani filo-zof matematik in Nobelov nagrajenec Russell je poslal spomenico delegatom mednarodne konference znanstvenikov V Pugwa-shu, v kateri je odločno protestirali proti vojni. Če bo prišlo do vojne, je rečeno v spomenici, bo svet uničen, kajti vedno več je dežel, ki razpolagajo z ogromnimi zalogami nuklearnega orožja. Britanski znanstvenik tudi poudarja, da predstavlja nadaljevanje poizkusnih eksplozij nevarnost za vse človeštvo. Nehru o moskovskih dogodkih Predsednik indijske vlade Javaharlal Nehru je v minulem tednu izjavil, da bodo nedavne spremembe v sovjetskem vodstvu koristile utrditvi stikov med Vzhodom in Zahodom. Nehru je tudi poudaril, da ti dogodki kažejo, da se odvija v Sovejtski zvezi pozitivni proces, v katerem se odražajo interesi to želje sovjetskega ljudstva. proti silam starega in preživelega. Res jie, d;a so te sile bile že na Vlil. in tudi na IX. plenumu Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije ideološko poražene, razkrite in razorožene, vendar so 'nekateri konservativci še osteh v vodstvih Partije in celo v Centralnem komiteju ter danes izkoriščajo te položaje za zaviranje socialističnega preporoda Zato na Poljskem v zadnjih dneh vedno bolj glasno in odtočno govore o zaostritvi boja proti dogmatizmu to konserva-tizmu na ideološkem področju in v vsakodnevni dejavnosti polijslke Partije. Moskovska odločitev je ohrabrila le tiste sile v Poljski združeni delavski partiji, ki odklanjajo kompromise s predstavniki starega kot škodljive Partiji, poljskemu proletariatu itn socialističnemu razvoju na Poljskem. Kako nujno je potrebno razviti hoj proti komservatizmu, je zlasti pokazala nedavna partijska konferenca v Varšavi. Na tej konferenci so nekateri konservativci zelo glasno zagovarjali svoje zastarele in škodljive poglede, tako, da jim je moral Gomulika ostro odgovoriti. Poljska združena delavska partija se te dnd že pripravlja na svoj III. kongres, ki bo jeseni. Kolikor bolj se bližajo volitve delegatov, toliko bolj odločne 'so zahteve, naj centralni komite zaostril boj proti nazadnjaškim silam v Partiji. »Sklep Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze,« piše poljski list »Štampar mlodih«, je za nas Poljake zelo pomemben. Ta sklep podpira poljsko Partijo, ki se je po .20 kongresu, predvsem pa po llainskoliotnem oktobru, začela odločno bojevati proti napakam iz preteklosti, proti posledicam stalinističnega sistema.« Talko pišejo vsi poljski listi. Njihove ocene moskovskih dogodkov izražajo razpoloženje večine članov poljske Partije, delavcev in vseh delovnih ljudi. Pristaniški delavci v' Scžeč-zynu so nabili resolucijo junijskega plenuma CK KP Sovjetske zveze na najvidnejšem prostoru v svojem podjetju ln nad njo z velikimi črkami zapisali: »Novo zmaguje, novo mora zmagati!« @ Vrhovna volilna komisija v Argentini je potrdila Komunistični partiji kandidatne liste za nastop na parlamentarnih volitvah, kj bodo 28. julija. ® Minuli teden je bil ubit s streli Iz pištole Mesaud Mes-hai, generalni sekretar Zveze sindikatov alžirskih delavcev za Moselo. Neznanci, ki so ga ubili, so bili verjetno člani francoskih terorističnih organizacij. 6 Ameriška Komunistična partija je zahtevala od predsednika Eisenhowerja, da javno obljubi, da ZDA ne bodo napravile niti enega poskusa več z vodikovim ali atomskim orožjem, dokler bodo enakega mnenja glede poskusnih eksplozij tudi druge države. ® Na posvetovanju gibanja italijanske meščanske levice »Unita popolare« so razpravljali o odnosih do socialistične stranke. Ob koncu so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da bosta čas in način spojitve s socialistično stranko odvisna od razvoja te stranke. Gibanje »Unita popolare« bo še naprej utrjevalo stike s socialisti, da bi pospešilo spojitev obeh strank, ® S posredovanjem belgii-ske vlade so predstavniki sindikata metalurgov in delodajalcev dosegli kompromis v sporu, ki je privedel do stavke 200.000 belgijskih metalurških delavcev. Stavka se je začela pred 18 dnevi, ko so delodajalci v celoti zavrnili delavsko zahteve. Delavci so se vrnili na delo v ponedeljek. # Moskovski radio je poročal. da je Ml bivši podpredsednik sovjetske vlade Ma-lenkov Imenovan za direktor-la hidroeentrale v Ust-Kameno-gorsku v Kazahstanu. Po vesteh tujih agencij ho Molotov verjetno postal svetovalec r zunanjem ministrstvu, Se-piilov univerzitetni protesor. Kaganovič pa direktor nekega podjetja za gradbeni material. • Malajski zakonodajni svet je sprejel novo ustavo. Veljati bo začela konec avgusta, ko bo Malaja postala neodvisna država v okviru Britanske skupnosti narodov. ® Voditelji francoskih socialističnih sindikatov «Force Ouvriere« so zahtevali, naj vlada zviša minimalne delavske mezde za 5%. Sedanja minimalna mezda v Franciji je 126 frankov na uro, kar znese na mesec od 22.000 de 27,09» frankov, ® Podsekretar britanskega ministrstva za kolonije Pro-fumo je v parlamentu izjavil, da je v 23 britanskih kolonialnih posestvih še vedno dovoljeno vkovati kaznjence v železne okove. • Nad 109.000 bančnih uslužbencev v Franciji je začelo1 splošno stavko z zahtevo po večjih plačah. Na sestanku izvršnih odborov treh največjih Oratncoskih sindikalnih organizacij — Generalne konfederacije dela. Socialistične konfederacije in Katoliških sindikatov — so soglasno ugotovili, da vladi ni uspelo posredovati v sporu, ki že leto dni povzroča nesporazume med delodajalci in uslužbenci v fr;: n - " coskih zasebnih in državnih blomkah. Voditelji sindikatov so zato sklenili, da bodo pozvali bančne uslužbence k splošni neomejeni stavki. ® Perzijski časopis »Keihan« poroča, da se je stavka delavcev na petrolejskih poljih v Agajari Masjedsoletmaml razširila tudi na Abadan. Delavci, tol stavkajo, zahtevajo zvišanje mezd. • Predsednik komunistične vlade v indijski državi Kerali je izjavil, da bo njegova vlada v kratkem ustanovila komisije za razdelitev 700.000 3krov zemlje. Pokrajinski skupščini bodo predložili predlog zakona o omejitvi zemljiške posesti. Vlada je tudi objavila zakon, po katerem pridejo zasebni gozdovi v državno upravo za dobo petih let, »da hi zagotovili pravilno izkoriščanje gozdnega bogastva ln preprečili brezobzirno sečnjo.« • Pretekli teden je 90 argentinskih sindikatov izvedlo 24-urno splošno stavko v znamenje protesta proti povečanju življenjskih stroškov in nadzorstvu države nad sindikalnimi organizacijami. Prizor iz Združenih držav. Stavka v ameriškem podjetju »Kobler«, ki je trajala skoro dve leti, je povzročila hude spore tudi med delavci. Nekaj delavcev je klonilo ln postali so stavkokazi. Na sliki vidimo stavkajoče delavce, ki vsako jutro in vsako popoldne grajajo stavkokaze, k# zapuščajo tovarno, ZAHTEVE AMERIŠKIH SINDIKATOV in obljub, dejanja botejo NA ENEM IZMED ZADNJIH ZASEDANJ IZVRŠNEGA ODBORA AMERIŠKE FEDERACIJE DELA IN KONGRESA INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ (AFL-CIO) SO SKLENILI, DA BODO ZAHTEVALI, NAJ AMERIŠKI KONGRES SPREJME NEKATERE EKONOMSKE. SOCIALN E IN DRUGE UKREPE, O KATERIH SINDIKATI SODIJO, DA SO NUJNO POTREBNI. Na omenjenem zasedanju Izvršnega odbora AFL-CIO so zelo podrobno ocenili gospodarske in socialne razmere v deželi jn pri tem ugotovili številne probleme tudi na drugih področjih. Naj navedem nekaj najvažnejših njihovih ugotovitev: 1. Sindikati sodijo, da eo vladni predlogi za sprejem novih zakonskih predpisov, ki bi omogočili zagotovljene mimi-matne mezde še 2 in pol milijona delavcem, nesprejemljivi z ozirom na število tistih delavcev, ki jim takšne mezde še niso zagotovljene. Razen tega so ti predlogi po mnenju AFL-CIO »v popomem nasprotju z obljubami republikancev in Eisenhowerj a v predvolilni kampanji.« »Vsi delovni ljudje,« je rečeno v resoiuciji Izvršnega odbora AFL-CIO, »ki so na dnu ameriške gospodarske lestvice, zaslužijo pomoč Kongresa ZDA, da bi že sedaj lahko živeli bolj-, še življenje. Ameriška federacija deia in Kongres industrijskih organizacij, pozivata ameriški Kongres, naj sprejme zakonske predpise, ki bi brez zavlačevanja razširili zakonsko zaščito delavcev.«