ŠT. 19 - LETO 55 - CELJE. 11. 5. 2000 - CENA 300 SIT
V Sloveniji je Icar
20 odstoticov
mladih sterilnih.
Ali se zavedate,
da je to posledica
uporabe
pesticidov, Ici jih
sploh ne bi bilo
treba
uporabljati?
MORILEC JE
VOJNI VETERAN
ugotovili identiteto morilca iz Belih vod. Stran 31.
PRIZNANJE BREZ SLUŽBE JE JALOVO
Mladi nagrajenci o priznanjih, študiju in svojih možnostih v Celju. Stran 33.

JESEN OKSOVIH FANTOV
Zbrali so se najstarejši celjski zlatarji. Stran 16.
DNEVNIK
HODOUUBKE
SVEt v osmih dnevnikih Ane Katarine Seher.
Reportaža na strani 17.
2
DOGODKI
Test sloge Slovenije z
ministrskimi kandidati
Večdnevna usklajevanja SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS glede imen ministrov v prehodni vladi dr.
Andreja Bajuka
v sredo, 3. maja, s 46 poslanskimi glasovi
izvoljeni novi predsednik Vlade RS dr. Andrej
Bajuk se je pretekle dni ukvarjal zlasti z vpraša-
njem, kaito sestaviti novo, prehodno vlado za
nekaj mesecev do jesenskih rednih državnoz-
borskih volitev. Časa, da državnemu zboru
predloži spisek ministrskih kandidatov, ima po
zakonu še dovolj, do prihodnjega petka, 18.
maja. Vendar pa je javnosti napovedal, da bo
svoj predlog vlade poslancem sporočil te dni,
morda že včeraj, najkasneje pa do konca tega
tedna.
Uradne izjave prvakov koalicije Slovenije so
poročale, da je usklajevanje ministrskih kandida-
tov, s katerim so uradno začeli v nedeljo zvečer,
lepo napredovalo. V javnost so do torkovega
popoldneva seveda že prišle tudi neuradne infor-
macije, po katerih je bilo v novi vladajoči koaliciji
bore malo sloge, veliko več pa ostrih besed o
kupčkanju ministrskih položajev. Kateri stranki
oziroma kateri struji v posamezni stranki bo
pripadlo več mest v skrčeni 16-članski vladi?
Predlog bo (ali je morda to storil že včeraj)
poslancem v presojo in potrditev predložil novoi-
zvoljeni predsednik Vlade RS dr. Andrej Bajuk.
Čeprav so pogajanja o usklajevanju ministrskih
kandidatov ves čas potekala za trdno zaprtimi
vrati, uradne izjave pa so bile sila skope in so
poročale zlasti o zglednem napredovanju, je
slovenska javnost v torek le ugibda, kdo vse bo
zaokrožil prehodno vladno šestnajsterico. Dr.
Bajuk je namreč napovedal, da bodo iz vladnega
kabineta izključeni vsi ministri brez listnice.
Neuradno so za ministrske
položaje iz vrst oziroma na
predlog SDS krožila naslednja
imena: dr. Miha Brejc (za
šolstvo in šport). Romana Lo-
gar (za finance). Barbara Bre-
zigar (za pravosodje), dr. Pe-
ter Jambrek (za notranje za-
deve), Janez Janša (za delo,
družino in socialne zadeve).
Rudi Šeligo (za kulturo), dr.
Jože Zagožen (za gospodar-
ske zadeve), Andrej Bručan
(za zdravstvo). Dr. Bajuk naj
bi v vladi obdržal dosedanje
ljudske ministre mag. Antona
Bergauerja (za promet in zve-
ze), mag. Francija Demšarja
(za obrambo), dr. Lojzeta Ma-
rinčka (za znanost in tehnolo-
gijo), Cirila Smrkolja (za
kmetijstvo) in Marjana Se-
njurja (za ekonomske odno-
se). Ministrstvo za zunanje za-
deve naj bi prevzel Lojze Pe-
terle, za okolje in prostor pa
Andrej Umek.
Iz spiska imen, ki so neu-
radno krožila v javnosti, je
razvidno, da se je v usklajeva-
nju zlasti dobro pogajala SDS,
zato tudi ne presenečajo odzi-
vi iz koalicijske partnerice, no-
ve združene stranke. V
SLS-t-SKD Slovenski ljudski
stranki so sprva vztrajali, da bi
ministrske položaje obdržali
vsi dosedanji ljudski ministri,
kot se je govorilo v torek, pa
jih je dobršen del izpadel iz
igre; tudi Janko Razgoršek,
l^terega ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem naj bi
bilo ukinjeno kot samostojni
resor, ter Marjan Podobnik,
dosedanji vladni podpredsed-
nik.
. IVANA STAMEJČIČ
^' i . Foto: JANKO RATH
Dr. Andrej Bajuk, rojen 18. oktobra 1943, je
večino življenja preživel v tujini; v Argentini,
kjer je tudi doštudiral, iz ekonomskih znano-
sti pa je doktoriral na ameriškem Berkleyu.
Služboval je v Svetovni banki v Washingtonu
in več let v Medameriški razvojni banki;
najprej v ZDA, zadnja leta pa v predstavniš-
tvu za Evropo v Parizu.
Po veljavni zakonodaji bo
nova prehodna vlada konsti-
tuirana, ko bodo poslanci po-
trdili dve tretjini predlaganih
ministrskih l^ndidatov. Rok
za to poteče v treh mesecih po
tem, ko bo dr. Bajuk predložil
svoj predlog v državni zbor. Če
bi se slučajno zgodilo, da po-
slanci do dnige polovice avgu-
sta vsaj dveh tretjin ministrov
ne bi potrdili, bi s tem ugasnila
tudi funkcija predsednika vla-
de dr. Bajuku.
Dobro obiskan
odzivnik
v Telekom Slovenije po do-
brih treh tednih, kar so začeli
s preoštevilčenjem telefon-
skih številk in uvajanjem no-
vih področnih kod, ugotavlja-
jo, da ni večjih tehničnih te-
žav. Uporabniki so dobro ob-
veščeni, zato znajo poiskati
želene informacije.
Tik pred prazniki so tako na
brezplačnem info-servisu 086,
kjer je potrebno po številki 086
vtipkati staro telefonsko števil-
ko, pa odzivnik klicatelju pove
novo, zabeležili 2,5 milijona te-
lefonskih klicev. To pomeni, da
je vsak uporabnik telekomuni-
kacijskega omrežja v povpreč-
ju poklical odzivnik več kot
trikrat. Od začetka aprila je bilo
tudi 64 tisoč klicev na številko
086 98 98, kjer prav tako brez-
plačni odzivnik posreduje splo-
šne informacije o projektu,
preko 17 tisoč klicev pa so v
Telekom Slovenije sprejeli tudi
operaterji na telefonski številki
080 80 80, kar sedem desetin
klicateljev pa so zanimale spre-
membe, ki jih prinaša preošte-
vilčenje telefonskih številk v dr-
žavi. Med slednjimi so
la zlasti vprašanja o novii)
dročnih kodah, tako o njiii,
številskih spremembah ^
di o njihovi novi področnjj
poreditvi. Zelo pogosta so|
tudi vprašanja o sprem.
MSN številk na ISDN ap^
saj je kar 60 odstotkov tei^
skih naročnikov, ki imajo u
aparate, omenjeno števill^o
lagodilo brez pomoči opei^
jev.
V aprilu so v Telekom sj
nije zabeležili tudi občutei
rast obiska na njihovi ^
strani (www.tis.telekoi^
kjer uporabniki prav takol
ko dobijo podatke o novih
fonskih številkah. V dd
treh tednih so zabeležili
poldrugi milijon obiskov^
ki so do želene nove telef«
številke prišli tako, da jln
računalniški program na ^
ni strani iz podatkov o|
številki preprosto preraJi
novo. Aprilski obisk na spi
strani je, glede na povpi
zadnjih mesecev, porasel s
odstotkov. 1. STAME!
Dobrna in Vojnik o delitvi premoženja
Na zadnjih sejah občinskih
svetov občin Dobrna in Vojnik
so svetniki s sprejetjem spora-
zuma o ureditvi medsebojnih
premoženjskih razmerij med
občinama razdelili premože-
nje oziroma terjatve in obvez-
nosti na osnovi lege in števila
prebivalcev.
Takšna ureditev premoženj-
skih razmerij izhaja iz sporazu-
ma med nekdanjima Občinama
Vojnik in Celje iz leta 1994 in
razmerij, ki i^ajajo iz obdobja
poslovanja nekdanje Občine
Vojnik konec leta 1998. Od terja-
tev nekdanje občine v skupni
višini 57,5 milijona tolarjev, pri-
pada tako sedanji občini Vojnik
delež v višini nekoliko manj kot
46 milijonov, občini Dobrna pa
11,5 milijona tolarjev.
Pri kriteriju lege so upošteva-
li nepremičnine in pripadajočo
opremo, naložbe v javne zavo-
de in kulturno dediščino, nalož-
be v komunalno infrastrukturo
in drugo. Po številu prebivalcev
pripada občini Vojnik slabih 80,
Dobrni pa dobrih 20 odstotkov,
gre pa za obveznosti iz prora-
čunske porabe za leto 1998, ob-
veznosti za najeta posojila ter
denama sredstva in terjatve.
Premoženje, terjatve in obvez-
nosti, ki bi jih ugotovili naknad-
no, bodo razdeljeni oziroma
razvrščeni po kriteriju skupine,
v katero po sprejetem sporazu-
mu pripadajo. Po besedah sve-
tovalke za proračun in finance v
Občini Vojnik Jelke Samec-Hot-
ko znaša skupen delež premo-
ženja, o katerem imajo podat-
ke, 55 milijonov tolarjev, sicer
pa celotno premoženje, kar ve-
lja zlasti za zemljišča, in komu-
nalna infrastruktura še vedno
nista realno ovrednotena. Pod-
pisani sporazum po njenem
mnenju pomeni pomembno
prelomnico, ker omogoča dol-
goročno zadolževanje za razvoj
laaja in urejenost odnosov s
sosedi.	B. JANČIČ
Voda za Dobje
v kozjanski občini Dobje so s posebnim odlokom poskrbeli
za pravno ureditev področja oskrbe s pitno vodo. Tako so
podrobno določili možnost priključitve na vodovodno omrež-
je, merjenje z vodomerom, obračunavanje porabljene vode,
prekinitev dobave, ravnanje s hidranti ter denarne kazni za
različne prekrške. Upravljalec javnega vodovoda je občina, ki
bo izvajala oskrbo s pomočjo načrtovanega režijskega obrata.
BJ
Brez soglasja za turistično GIZ
Nazarski občinski svetniki tudi v nadaljevanju in ob
dodatnih pojasnilih na drugi seji občinskega sveta pred
prvomajskimi prazniki niso dali soglasja za ustanovitev
lokalne turistične organizacije, ki naj bi se v Zgornji
Savinjski dolini za vse občine ustanovila kot Gospodarsko
interesno združenje.
Razlog naj bi bil v tem, ker niso bili dovolj seznanjeni s
konkretnim programom turistične organiziranosti po novem.
Po mnenju nazarskega župan^ Ivana Purnata, ki je bil tudi sam
presenečen nad stališčem svetnikov, pa naj bi takšno razpolože-
nje med nazarskimi svetniki povzročilo nezadovoljstvo zaradi
nesofinanciranja oddelka fizioterapije v Zdravstveni postaji
Nazarje s strani drugih občin v Zgornji Savinjski dolini. Oddelek
fizioterapije oziroma njegove storitve ne bi bile namenjene zgolj
občanom občine Nazarje, ampak vsem v dolini.
Res pa je tudi, da nesoglasje Nazarčanov ne bo zavrlo
procesa nove turistične organiziranosti v Zgornji Savinjski
dolini.	MITJA UMNIK
Denar za stranke, ne pa za iisN
Ob sprejemanju letošnjega proračuna so celjski infi^
svetniki predvideli tudi nekaj manj kot 26 milijo^
tolarjev za delo svetnikov in financiranje politih
strank, da bodo v posameznih strankah lahko prišU
tega denarja, pa morajo čimprej predložiti svetniške I
stopne izjave v klub oziroma društvo, potrdilo o registri
ji le-tega ter seveda tudi program dela.	.
Klubi oziroma društva morajo biti skladno s spremeif
mi zakona o društvih registrirani pri Upravni enoti Celje-
obstoječi zakonodaji pa je Mestna občina Celje dol
financirati delo političnih strank v sorazmerju s preje»
glasovi za njihove svetniške oziroma županske kandidate
predlanskih lokalnih volitvah. Lokalna skupnost finafl'^
zgolj delo svetnikov, ki so kandidirali na listah politif
strank in delo teh strank, ne pa tudi tistih, ki so bil'
volitvah izvoljeni na neodvisnih listah. V Celju bodo gled^
dobljene glasove na svetniških in županskih volitvah strai^
dobivale mesečno od 17.400 tolarjev (Zeleni Slovenij^K
382.470 tolarjev (SLS) oziroma 383.910 tolarjev (LDS), z^^
svetnika v posameznem klubu oziroma društvu pa P''j
tisoč tolarjev mesečno.
Spomin po sili vojaicom
v Zvezi društev mobilizi-
ranih Slovencev v nemško
vojsko 1941 - 1945 Celje so v
soboto pripravili spominsko
slovesnost za pokojne po sili
vojake.
Spominske slovesnosti pri-
pravljajo v zvezi za svoje po-
kojne sotrpine v prvih maj-
skih dneh zadnjih nekaj let.
V soboto pa so se po dopol-
danski maši zadušnici v farni
cerkvi na komemoraciji za
vse padle, umrle in pogreša-
ne mobilizirance zbrali pri
spominskem znamenju na
celjskem mestnem pok<
hšču. IS, Foto: SHEI
DOGODKI
3
Pva kandidata za direktorja
razpis za direktorja Splo-
.jjolnišnice Celje, ki je bil
Ijvljen prejšnji mesec, sta
^peli dve prijavi. Kot je bilo
^^kovati, je vlogo oddal se-
iijj direktor Samo Fakin, dr.
^ njegov protikandidat pa
i^ag. Marjan Hrušovar, dr.
ki že nekaj let dela v
jjvstveni postaji Štore,
f
zavoda splošne bolni-
bo med kandidatoma
izbiral 18. maja, dokončno
besedo o imenovanju novega
direktorja pa bo imelo mini-
strstvo za zdravstvo oziroma
vlada. Mag. Marjan Hrušo-
var, sicer specialist medicine
dela, ki je bil konec osemde-
setih in v začetku devetdese-
tih v vodstvu takratnega
Zdravstvenega centra, priča-
kuje, da bo na razpisu uspel.
Mnogi so ga h kandidaturi
nagovarjali že pred štirimi le-
ti, vendar se za takšen korak
ni hotel odločiti, zdaj pa je
prepričan, da so trenutne raz-
mere v bolnišnici zanj zelo
ugodne. Mag. Hrušovar oce-
njuje, da bolnišnica nujno po-
trebuje tudi strokovnega vod-
jo, vendar meni, da bi si mo-
ral tisti, ki bo imenovan za
direktorja, sam izbrati ekipo
najožjih sodelavcev. Ali to po-
meni, da bi se z razpisom za
strokovnega vodjo, na kate-
rega se je prijavil le doc. dr.
Radko Komadina, dr. med.,
ki je v bolnišnici predstojnik
službe za raziskovalno delo
in izobraževanje, lahko krep-
ko zapletlo?
Nekateri menijo, da je tudi
to možno, saj naj bi bolnišni-
ca preveč hitela pri objavi raz-
pisa za to delovno mesto in
pri tem naredila proceduralne
napake. Zdajšnjemu strokov-
nemu vodji Štefanu Tislu, dr.
med., se namreč mandat izte-
če šele novembra.
- - - JI
Župan naj
apelira na
ustavo
Mestna občina Celje je sku-
paj s še petnajstimi slovenski-
mi občinami konec februarja
na Ustavno sodišče RS naslo-
vila pobudo za presojo ustav-
nosti in zakonitosti 30. člena
zakona o izvrševanju držav-
nega proračuna, ki je vezan na
financiranje javnih zavodov s
področja kulture.
Vseh šestnajst občin je pobu-
do za presojo ustavnosti in za-
konitosti državnih predpisov
vložilo na osnovi ustavne določ-
be. ki občinam zagotavlja, da
lahko država posega v njihove
pravice le ob predhodnem so-
glasju. Ustavni sodnik Lojze
Janko pa je Celjane opozoril, da
pobuda za presojo ustavnosti in
zakonitosti ni popolna in bo
zrela za obravnavo šele, ko bo
lahko celjski župan Bojan Šrot
izkazal legitimnost svojega
podpisa pod njo. Glede na to, v
Statutu MOC ni nikjer oprede-
ljeno, kdo lahko v imenu občine
vlaga tovrstne pobude, so mest-
ni svetniki soglasno sprejeli
sklep, s katerim so župana Šro-
ta pooblastili za pobudo, ki jo je
sopodpisal pred dobrima dve-
ma mesecema.	IS
Še šestnajst neprofitnih stanovanj
Predstavnica Liste mladih
haela Ribič in konjiški žu-
B Janez Jazbec sta skupaj
nbolično vgradila temeljni
men za nov stanovanjski
»k v konjiškem blokov-
em naselju Prevrat.
Wok, v katerem bo šestnajst
Bovanj, dobršen del pa bo
menjen tudi poslovnim pro-
dom, gradi Stanovanjski
občine Slovenske Konji-
Gradbena dela izvaja pod-
ale Ingrad, finančno kon-
fekcijo pa je sklad speljal
'0. da bodo približno polo-
ge potrebnih sredstev prido-
' s kreditom Republiškega
^•lovanjskega sklada, preo-
denar pa bodo zbrali s
^flstvi občinskega proraču-
od prodaje poslovnih pro-
^fov -in od sredstev stano-
vskega sklada. Načrte ko-
'^ke občine je ob tej prilož-
pozdravil tudi direktor
'P^bliškega stanovanjskega
'^dajani Vogelnik. Dejal je,
temeljni kamen ni kulisa,
'^Pa realen začetek gradnje
šestnajstih nejirofitnih
In to še ni vse, tudi
^^nje gradnje tovrstnih
v konjiški občini bo-
Ispodbujali, je obljubil Vo-
fltiik.
oložitev temeljnega kam-
nov poslovno-stano-
J|iski objekt Prevrat v Konji-
. zaključek lanskega dela
'kovanjskega sklada. Nov
naj bi bil zgrajen do
tega ali najkasneje v
^^tku prihodnjega leta. Stal
milijonov tolarjev, ob
" Pa v skladu poudarjajo.
da celotni inženiring investici-
je vodijo sami, s čimer so bis-
tveno zmanjšali stroške.
Letos naj bi Stanovanjski
sklad pridobil tudi kredit ter
pripravil vse za začetek grad-
nje deset-stanovanjskega ob-
jekta v Ločah, zidava pa naj bi
se začela spomladi prihodnje
leto.	B.P.
lork bodo naši zanamci desetletja kasneje, ko (zdaj še nezgrajene) stavbe ne bo več, v
mljih našli rdeč tulec z dokumentom o gradnji novih konjiških stanovanj. Članica
njiškega občinskega sveta Mihaela Ribič in župan Janez Jazbec sta talec zabetonirala v
trdne temelje.
Protest pred Narodnim domom
Ladislav Perčič, celjski čr-
koslikar, ki že vse od leta 1993
opozarja na, po njegovem
mnenju nepravilnosti in ne-
zakonitosti v postopku dena-
cionalizacije za poslovno-sta-
novanjsko hišo v Linhartovi
18 v Celju, je v četrtek prote-
stiral pred Narodnim domom.
Spomnimo, da je Perčič v
zadnjih letih kar nekajkrat
protestiral, nenazadnje celo z
gladovno stavko, v zvezi z de-
nacionalizacijskim postop-
kom za stavbno v Linhartovi
18 pa je odprtih tudi več tožb
na sodiščih. Perčič je za zadnji
protest v četrtek pripravil leta-
ke, ki jih je mimoidočim delil
pred Narodnim domom. Na
Jetake je zapisal kronološki
pregled dogajanj, povezanih z
nacionalizacijo in kasnejšo de-
nacionalizacijo stavbe v Lin-
hartovi 18, vse od leta 1945
naprej, za počasnost razreše-
vanja zapletov pa obtožil vrsto
državnih organov oziroma in-
stitucij in posameznikov, za-
poslenih v njih. Svoj protest je
predhodno najavil celjskim
policistom, k: so mu na njego
vo zahtevo izdali (udi potrdilo,
da je z vsebino letakov sezna-
nil Policijsko postajo Celje.
IS, Foto; SHERPA
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
PuKit zaprisegel
Novi ruski predsednik Vla-
dimir Putin, ki je bil 26. mar-
ca izvoljen kot drugi pred-
sednik Rusije, je tudi uradno
zaprisegel kot novi šef Krem-
Ija. Na slovesnosti je bilo več
kot 1500 visokih domačih go-
stov, med njimi tudi Jelcin, ki
je Putina sam izbral za svoje-
ga naslednika.
47-letni Putin je dejal, da se
zaveda velike odgovornosti, ki
jo prevzema kot predsednik
države. Ze kmalu po zaprisegi
je za predsednika vlade ime-
noval Mihalla Kasjanova, ki je
bil doslej finančni minister in
prvi podpremier. Znan je kot
dober pogajalec, ki se je zad-
nja leta za Rusijo zadolževal v
tujini. Putina zdaj čaka težko
obdobje izpolnjevanja obljub.
Doslej se je doma najbolj izka-
zal z vojaško operacijo v Čeče-
niji, prejšnji mesec pa je podpi-
sal novo vojaško doktrino. V
parlamentu je spravil pod stre-
ho tudi ratifikacijo dveh po-
membnih sporazumov - jedr-
skega Start II in o neširjenju
jedrskega orožja. In nenazad-
nje, podpisal je odlok o rahlem
povišanju pokojnin, ki zdaj
znašajo slabih 30 dolarjev.
Ralston namesto
CIarka
Sile zveze Nata v Evropi so
dobile novega poveljnika.
To je postal 56-letni Joseph
Ralston, doslej drugi človek
v strukturi ameriškega
združenega poveljstva. Ral-
ston je zamenjal ameriške-
ga generala Wesleya CIarka.
Ta se je zapisal v zgodovino
že marca lani.
Takrat so namreč zavezniš-
ke sile prvič v svoji 50-letni
zgodovini izvedle vojaško ak-
cijo proti tretji državi. Napad
Nata na Jugoslavijo naj bi tudi
prinesel razkol med Clarkom
in administracijo predsednika
Clintona, kar naj bi povzročilo
Clarkov predčasni odhod s po-
ložaja, kar pa v Washingtonu
zanikajo. Novi poveljnik, ge-
neral Ralston, ima za seboj
zavidljivo 35-letno kariero v
letalskih silah. Med drugim je
služil tudi v vietnamski vojni.
In preživel v skoraj 150 poletih
nad Severnim Vietnamom in
Laosom. Po njegovem mnenju
sta za Nato dva največja izziva
izboljšanje odnosov z Rusijo in
budno spremljanje Balkana.
Začetek sojenia
Libijcema
Na Nizozemskem se je.po
škotskih žakonih začel dol-
go pričakovani sodni pro-
ces proti dvema Libijcema.
Domnevna terorista sta ob-
tožena napada na letalo
ameriške letalske družbe
Pan Am. To je leta 1988 str-
moglavilo nad škotskim me-
stom Lockerbie.
Življenje je izgubilo vseh
259 potnikov in članov posad-
ke, pa tudi 11 prebivalcev me-
sta. Sodni proces naj bi trajal
največ leto dni; če bosta Libij-
ca spoznana za kriva, jima
grozi dosmrtna zaporna ka-
zen v škotskih zaporih. Obto-
žena trdita, da sta nedolžna.
Obramba je za napad obtožila
Ljudsko fronto za osvobodi-
tev Palestine, ki pa je vsakr-
šno vpletenost v napad zani-
kala. Po dolgem času se je v
javnosti oglasil tudi libijski vo-
ditelj Gadafi. Dejal je, da niti
on niti njegova vlada nista za-
krivila napada na ameriško
letalo. Obtoženca je Libija
izročila 5. aprila lani, pred 12
leti pa naj bi razstreUvo pod-
taknila kot agenta libijske ob-
veščevalne službe. Zato se za-
govarjata zaradi zarote, umo-
rov in kršenja zračne varnosti.
Filipinska drama s
talci
že dobrih 14 dni se od\1ja
drama s talci, ki so jih musli-
manski skrajneži, pripadnitci
skupine Abu Sajaf, zajeli na
malezijskem otoku Sipadan
Med 21 talci naj bi bila polo-
vica tujcev, filipinski skrajne-
ži pa naj bi jih zadrževali na
otoku Jolo. Živeli naj bi v
nemogočih razmerah in bili
povsem izčrpani.
To potrjuje tudi edini posne-
tek, ki ga je v svet poslala
singapurska televizija. Nekate-
re zahodne države, ki imajo
med ugrabljenimi svoje držav-
ljane - Nemčija, Francija, Fin-
ska - so filipinsko vlado pozva-
le, naj ne posreduje s silo. Voj-
ska je kljub temu pripravljena
ukrepati in trdi, da je odkrila
novo skrivališče ugrabiteljev.
Vlada v Manili pa je zavrnila
vsakršno mednarodno posre-
dovanje pri upornikih, ki želijo
na jugu Filipinov vzpostaviti
neodvisno muslimansko drža-
vo. Katoliška večina na Filipi-
nih je vse bolj v strahu pred
skrajnimi islamisti. Ti imajo na
otoku BasUan še eno skupino
talcev, v glavnem Filipincev, ki
jih zadržujejo že dober mesec
in pol.
injekcija za
morilko
V ameriški zvezni državi
Arkansas so usmrtili prvo
žensko po 150 letih. 28-let-
na medicinska sestra Chri-
stina Riggs je novembra
1997 ubila svoja dva otroka,
petletnega sina in dveletno
hči. Potem je naredila sa-
momor, vendar jo je še pra-
vočasno našla njena mati.
Riggsovo so usmrtili z injek-
cijo in z istimi strupenimi sub-
stancami, kot je sama svoja
otroka. Smrti se ni upirala; že
med procesom je izrazila željo
po usmrtitvi, da bi se tako
pridružila svojima otrokoma.
Vzrok njenemu početju naj bi
bila depresija; kot medicinska
sestra naj bi hudo trpela pri
zdravljenju žrtev bombne eks-
plozije na zvezno stavbo v Ok-
lahoma Citiyju, v kateri je leta
95 umdo 168 ljudi. Riggsova je
tako peta usmrčena ženska po
letu 1976, ko so v ZDA ponov-
no uvedli smrtno kazen. V za-
porih na enako usodo čaka še
52 žensk.
□
DOGODKI
Višje cene
Vrtca Lašico
Na zadnji seji Občinskega
sveta Laško so svetniki po
dolgotrajni razpravi sogla-
sno sprejeli predlog poviša-
nja cen vrtca, s čimer bi ta
javni zavod vsaj delno po-
kril lanskoletno izgubo.
Nove predlagane cene bodo
za dobrih 9 odstotkov višje za
varstvo otrok v rednih oddel-
kih dnevnega varstva (43.117
tolarjev) in kar 87 odstotkov
višje za varstvo na razvojnem
oddelku (183.322 tolarjev),
vzrok za to pa je manjše števi-
lo vpisanih otrok, vendar pa
gre navedeno povišanje le na
račun proračuna, saj bodo
starši plačevali enako, kot da
bi bili otroci vključeni v redne
oddelke. Program male šole
bo za starše brezplačen, iz
proračuna pa naj bi dobili za
slabih 18 odstotkov več. Naj-
manj vidno bo povišanje cen
za cicibanove urice, za katere
bodo morali starši odšteti
5.538 tolarjev mesečno.
S predlaganimi cenami se
Vrtec Laško z enotami Laško,
Rimske Toplice, Sedraž, Zida-
ni Most in Jurklošter uvršča v
sredino glede na cene progra-
mov vrtcev v RS oziroma na
deveto mesto med okoliškimi
občinami. Eden od ukrepov za
pokritje izgube v lanskem letu
bo med drugim tudi ukinitev
statusa enot oddelkom v Se-
dražu, Zidanem Mostu in Jur-
kloštru, s čimer bi znižali
sredstva, potrebna za zagotav-
ljanje dodatkov k plačam za
vodenje teh oddelkov. Vrtec
Laško bo tako organiziran v
deveh enotah, s tem pa se
kakovost izvajanja programov
ne bo spremenila. Drugi
ukrep bo zaprtje oddelkov v
času letnih in drugih dalj časa
trajajočih počitnic v omenje-
nih naseljih zaradi precejšnje-
ga zmanjšanja števila otrok v
vrtcu. Za otroke, ki nujno po-
trebujejo varstvo, bo le-to za-
gotovljeno v Rimskih Topli-
cah in Laškem, če pa bo pri-
javljenih dovolj otrok v teh
treh enotah, bodo vrtci delo-
vali tudi v poletnih mesecih
po ustaljenih urnikih.
b. jančiC
Sončkov dom v Štorah
Odprtje bivalne skupnosti
Zveze društev za cerebralno
paralizo Sonček v Štorah je
bilo za pet odraslih ljudi,
obolelih za cerebralno para-
lizo oziroma z drugimi obli-
kami invalidnosti, velik do-
godek, hkrati pa tudi svoje-
vrstna življenjska prelomni-
ca, saj imajo od petka mož-
nost, da samostojno živijo v
novem, skupnem domu.
Sončkova bivalna skupnost
v Štorah je po bivalnih skup-
nostih v Ljubljani in Mariboru
peta v državi, v njej pa je dom
našlo pet odraslih ljudi v sta-
rosti od 20 do 40 let. Ob
pomoči ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve ter
številnih donatorjev so v
Sončku, Zvezi društev za cere-
bralno paralizo Slovenije, na
Cesti XIV. divizije v Štorah
uredili stanovanje s petimi
spalnicami, v njem pa bo za
pet stanovalcev skrbel tudi ne-
govalec. »Pravica do zasebno-
sti je ena temeljnih človeko-
vih pravic, ki bi jo morali
zagotavljati tudi vsem invali-
dom,« sta med drugim v petek
v Štorah poudarjali predsed-
nica Sončka Zora Tomič in
državna sekretarka v ministrs-
tvu za delo, družino in social-
ne zadeve Lidija Apohal Vuč-
kovič. V Sloveniji imajo ljud-
je z različnimi oblikami inva-
lidnosti malo možnosti za sa-
mostojno življenje, te možno-
sti pa se povečujejo prav z
urejanjem oziroma odpira-
njem bivalnih skupnosti.
V Zvezi Sonček bodo letos
odprli še bivalni skupnosti v
Ljubljani in Ravnah na Koroš-
kem, povpraševanje obolelih
za cerebralno paralizo po na-
mestitvi v teh stanovanjskih
enotah pa je precejšnje. V Što-
rah, kljub temu, da so bivalno
skupnost odprli šele v petek,
že imajo listo čakajočih. Sicer
pa je večina od ljudi, ki živijo
v Sončkovih bivalnih skupno-
stih, med tednom tudi zapo-
slena v Sončkovem varstveno-
delovnem centre (s sedmimi
enotami, ena med njimi je
tudi v Celju) ali v invalidskih
podjetjih Sonce oziroma
Sončna pot.
IS, Foto: SHERPA
Sončkova hiša v Štorah. nov dom za pet ljudi.
Začetek mature z maternim jezikom
Esej iz maternega jezika,
slovenskega oziroma italijan-
skega ali madžarskega s knji-
ževnostjo, je bil v ponedeljek
za letošnjo generacijo 10.063
slovenskih srednješolcev, ki
zaključujejo šolanje, prvi
preizkus znanja v spomla-
danskem delu mature.
Skladno z maturitetnim ko-
ledarjem in pravilnikom o ma-
turi bodo drugi del pisnega
izpita iz maternega jezika ma-
turanti opravljali 7. junija, ma-
turitetni izpiti iz drugih pred-
metov pa se bodo začeli 3.
junija s pisnimi izpiti iz tujih
jezikov. Novost letošnje ma-
ture je, da bo časovno nekoli-
ko manj raztegnjena kot pre-
tekla leta, pisne izpite pa bodo
maturanti opravljali med 3. in
12. junijem. Zatem bodo ime-
li slaba dva tedna časa, da se
pripravijo še za ustne izpite,
ki jih bodo za vse maturitetne
predmete opravljali med 24.
in 30. junijem.
Tudi rezultati uspešnosti le-
tošnje generacije maturantov
v spomladanskem delu matu-
re bodo znani nekoliko prej,
kot so bili v prejšnjih letih.
Kako so se odrezali, bodo na-
mreč maturanti izvedeli že 14.
julija. Sicer pa primerjava le-
tošnje mature s tistimi v prete-
klih letih kaže, da se število
srednješolcev, ki se odločajo
za opravljanje mature, iz leta
v leto veča, pri uspešnosti ma-
turantov pa zadnja leta ni več-
jih nihanj. Tako v spomladan-
skem roku opravi maturo med
83 in 85 odstotkov maturatov,
letno pa se delež giblje med 88
in 90 odstotki.
IS
Nov ravnatelj ali tretji razpis
Na ponovljen razpis za rav-
natelja osnovne šole Štore
po odhodu Vlada Novaka v
pokoj, se je prijavilo devet
kandidatov, osem s popolni-
mi vlogami. Učiteljski zbor
je dal glasove (od 1 do 31)
štirim kandidatom, ki so jih
povabili na pogovor v Obči-
no Štore, ki je ustanovitelji-
ca Javnega zavoda OŠ Štore
in daje svoje mnenje o kan-
didatu.
Občinski svetniki so se od-
ločili drugače kot zaposleni v
šoli, saj so dali prednost Ireni
Kragel iz Štor, profesorici an-
gleščine in slovenščine s knji-
ževnostjo, ki je trenutno zapo-
slena na Srednji zdravstveni
šoli v Celju. Svetniki so podpr-
li njeno kandidaturo zato, ker
želijo, da bi šolo vodil stro-
kovnjak iz domačega kraja. V
Osnovni šoli Štore so se, tako
kot prvič, ko je bil razpis raz-
veljavljen in ponovljen, odlo-
čili za Franja Rumpfa iz Ce-
lja, ki je zaposlen v šoli v
Štorah. Svet JZ OŠ Štore se bo
odločil, kako bo ukrepal in
kakšen predlog bo posredoval
ministrstvu za šolstvo in šport,
ki imenuje novega ravnatelja.
Po besedah župana občine Štore
Franca Jazbeca mora biti pred-
log med občino, šolo in drugi-
mi usklajen, kar pomeni, da
bi šola morala upoštevati mne-
nje občine. Če se to ne bo
zgodilo, bo lahko prišlo do
ponovnega razpisa, do imeno-
vanja ravnatelja pa šolo vodi
v.d. Andreja Kočevar.
T VRABL
Z OBČINSKIH SVETOV
Vračanje cerkvenega premoženja
GORNJI GRAD - Po zakonu o denacionalizaciji je občina
dolžna vrniti ljubljanski nadškofiji precej zemlje v trškem
jedru, nekdanjo graščino in Štekl. Cornjegrajski svetniki so
sklenili, da bi kazalo razmisliti o odkupu zemljišč za primerno
ceno in na dolgi rok. Zaradi različnih vrednotenj dosedanjega
vlaganja v Štekl bodo imeli zadnjo besedo cenilci, v graščini pa
občina ni dosegla 30 odstotkov vlaganja, zato je objekt možno z
odločbo vrniti denacionalizacijskemu upravičencu. "(EM)
Imenovanje ravnatelja
NAZARJE - Svetniki so potrdili spremembe odloka o gospo-
darskih javnih službah in dali pozitivno mnenje k imenovanju
ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. To je dosedanji vršilec
dolžnosti ravnatelja Anton Smrke. (EM)
Cene stanovanj in pomoči
ZREČE - Svetniki so potrdili odlok o povprečni gradbeni ceni
stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v tem letu. Tako naj bi
znašala povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne
stanovanjske površine 115 tisoč tolarjev. Cena za stavbno
zemljišče se bo oblikovala po območjih urejanja in odstotkih
od povprečne gradbene cene.
Dlje so se svetniki zadržali pri sprejemanju pravilnika o
dodeljevanju socialnih pomoči v občini. Ta določa, da so
upravičenci do socialne pomoči tisti, ki jim je zaradi trenutne
stiske nujno potrebna pomoč občine, izkoristili pa so že vse
zakonske možnosti. (A.Mr.)
Kaj ti je, deklica?
Ob 15. maju, mednarodnem
dnevu družine, in skupaj z
razstavo plakatov serije »Kaj
ti je, deklica?«, ki je še do 20.
maja na ogled v Centru In-
terspar Celje, pripravljata celj-
ska regionalna pisarna ura-
da in Urad za žensko politiko
v ponedeljek, 15. maja, okro-
glo mizo o nasilju nad žen-
skami in otroki.
Ocene kažejo, da je nasilje
prisotno v vsaki peti družini v
Sloveniji. Kaj je mogoče nare-
diti proti njemu, kaj lahko sto-
rijo državne ustanove in kaj
nevladne organizacije ter kako
proti nasilju ukrepamo v našem
okolju, pa so vprašanja, na ka-
tere bodo v ponedeljek ob 17.
uri v prostorih Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje v Gregorči-
čevi 5a v Celju skušali odgovo-
riti direktorica Centra za social-
no delo Celje Janja Peterman,
vodja Kriznega centra Celje Na-
taša Ograjenšek, vodja projek-
ta Varne hiše Celje Suzi Kvas,
vodja društva SOS telefon za
ženske in otroke, žrtve nasilja
Mojca Dobnikar ter načelnik
oddelka za družbene dejavnosti
Mestne občine Celje Željko Ci-
gler. Okroglo mizo bo vodila
direktorica Urada za žensko po-
litiko Vera Kozmik.	IS
župan naj trguje z delnicami
Celjski svetniki so poobla-
stili župana Bojana Šrota, naj
pod najugodnejšimi pogoji,
najmanj pa za ceno 2.230
tolarjev za delnico, odproda
1.647 delnic podjetja VOC Ce-
lje, hkrati pa od Občine Štore
odkupi 1,4-odstoten lastniški
delež v celjski družbi CE-KA.
Lastniški delež, ki ga ima
Občina Štore v delniški družbi
CE-KA in ga je pridobila s pre-
moženjsko delitveno bilanco
nekdanje skupne celjske obči-
ne, so v Štorah pripravljeni
odprodati po knjigovodski vred-
nosti delnic na dan delitvene
bilance, tako da bo Celjane
nakup stal 453.628 tolarjev.
V podjetju VOC ima Mestna
občina Celje, tudi na osnovi
sporazuma o premoženjski de-
litveni bilanci nekdanje skup-
ne celjske občine, 1.647 del-
nic oziroma približno 1,5-od-
stotni lastniški delež. V občin-
skih strokovnih službah so oce-
nili, da v Celju ni interesa za
ohranjanje tako skromnega last-
niškega deleža v podjetjih, za-
to so mestni svetniki na njihov
predlog pooblastili župana Šro-
ta, da v skladu z veljavno za-
konodajo in kot dober gospo-
dar, poskrbi za kar najugod-
nejšo odprodajo delnic. Pri
prodaji ne sme spustiti cene
pod 2.230 tolarjev za delnico;
tolikšna je bila namreč trenut-
na cena za delnico na dan
odločitve občine za prodajo
svojega deleža.	IS
PO DRŽAV
Elan spet delo
BEGUNJE, 3. maja (d^
lo) - Potem ko je Slovensl
razvojna družba zagoto3
20 milijonov mark, je^
Elanu po dolgem času spj
stekla proizvodnja. Podjj
je, ki ga vodi Primož FiJ
gar, naj bi letos prodalo M
tisoč parov smuči in izdej
sto jaht, v avstrijski Brni^
kjer bodo še naprej obdrži
li proizvodnjo, pa naj ]i
izdelali 150 tisoč smučal
skih desk.
Prezgodaj za ^
spremembo ^
LJUBUANA, 4. maj
(Delo) - Komisija za volilg
sistem in ustavne spremen
be je preložila odločitev
ustavni spremembi glede vo
Ulnega sistema. Popustili^
v LDS, tako da imajo d
slanske skupine še en tedd
časa, da se jasno opredeliji
do tega predloga. j
JeTurnšelckriv?]
LJUBLJANA, 5. ma|
(Delo) - Parlamentarna pr^
skovalna komisija, ki sej
ukvarjala z afero Za vrč, j
prva od šestih končala svt
je delo in državnemu zbor
že izročila končno poroili
lo. Komisija, ki je raziskfr
vala predvsem to, aU sta s
vohuna izgubila ali nara?
no prestopila hrvaško mt
jo, naj bi po nekaterih viri|
krivdo za afero naprtila pre(^
vsem takratnemu obramj
bnemu ministru Titu Turn^
ku.	i
- i
Ljubljana i
praznovala !
LJUBUANA, 6. maja
(Delo) - Tradicionalnega
hoda po poti okupirane Ljufe
Ijane se je letos udeležili!
preko sedem tisoč ljudi. Za
nimanje za pohode, ki so s
začeli takoj po drugi sve
tovni vojni, je v devetdes^
tih letih nekoliko zbledelo,
zdaj pa, kot kaže, spet
staja vse bolj množično.
Ugledni gosH
BRDO, 8. maja (Delo)
Začela se je mednarodni
konferenca o Evropski uni
ji in Natu in jugovzhodni
Evropi v 21. stoletju. Prišlo
je več kot sto udeležencev
med njimi državniki in vi'
soki mednarodni strokov-
njaki, najpomembnejši gos'
pa bo generalni sekretar zvf
ze Nato George Robertson'
Županje Poljšok
AJDOVŠČINA, 9. maF
(Delo) - Novi ajdovski ž";
pan je Marjan Poljšak, ki
je za kandidata predlag^H
Nacionalna stranka dela 'I
ki se ga mnogi spominjali
še iz časov, ko je bil državi"
poslanec. Poljšak, ki ga t
drugem krogu podprlo b''!
zu 64 odstotkov volivcev, K
bil aktivni udeleženec v dol-
gotrajnih sporih med krfl^'^
in vodstvom vipavske
druge.	J
TEMA TEDNA - DOGODKI
5
Poskrbite zase,
država vas zapušča
j^evanje za starost bo moralo tudi pri nas postati nekaj povsem običajnega - Trženje
dodatnega pol(ojninskega zavarovanja naj bi se pričelo jeseni
Časi, ko je država skrbela za
jlj ali manj brezskrbno sta-
gt ljudi po upokojitvi, so ne-
^Idicno mimo. Ker bo po-
,jnina, kakršne smo bili do-
jj vajeni v naši državi, pred-
jvljala vse manjši delež tiste-
i^sčimer bomo živeli v staro-
Lbo treba pravočasno poskr-
bi za druge vire financira-
a, Ljudem, ki jih do upokoji-
(loči kar precej delovnih let,
razmišljanje o pokojnini
ijbrž še zelo tuje, vendar se
jstvu, da bodo za svoje pre-
letje v starosti morali poskr-
ti sami, ne da izogniti. Prav
druge oblike zavarovanja je
Biesla pokojninska refor-
1, zaživele pa naj bi že v
ihodnjih mesecih.
I
Zakon o pokojninskem in
ralidskem zavarovanju, ki je
fel veljati prvega januarja le-
5, namreč kot bistveni del
(orme predvideva tudi pro-
ovoljno dodatno pokojnin-
u) zavarovanje. Gre za si-
leffl, ki ga razvite države poz-
»ic zelo dolgo in ki v večini
®ieni tudi najbolj privlačno
iko varčevanja. Splošno
fpričanje je, da se bo dolgo-
tno pokojninsko varčevanje
lo razširilo tudi pri nas. Mno-
ga zaradi množičnosti pri-
tijajo celo s projektom zbira-
a lastninskih certifikatov. Ti-
h, ki izpolnjujejo pogoje za
ffstno zavarovanje, to je, da
'zaposleni in plačujejo pris-
vek pokojninskega in inva-
!skega zavarovanja, je na-
reč blizu 750 tisoč. Kdaj se
•do vključili v sistem prosto-
rnega dodatnega pokojnin-
ega zavarovanja, bo odvisno
%sem od njihovega zave-
tja o nujnem varčevanju za
»ost.
Varčevanje v
taprtih skladih
dodatno pokojninsko ža-
lovanje bo mogoče varčevati
^varovalnicah, pokojninskih
ali posebnih pokojnin-
ah družbah,
ki jih lahko usta-
"^iveč podjetij skupaj z zava-
'^'^Inicami. Premijo bo plače-
^ bodisi posameznik, bodisi
"'^ietje, pri katerem je posa-
[^^nik zaposlen, ali pa bosta
^fevala vsak svoj del. V vsa-
^^ primeru bo država tako
kot drugega nagradila s
J^^bnimi davčnimi _ olajšava-
■ Podjetja si bodo s plačeva-
li'^ pokojninskega zavarova-
^nižala davek na plače, po-
pa bo od osnove za
Nnino poleg treh odstot-
^olajšav smel odšteti še naj-
, tisoč tolarjev na leto, če
denar bil namenjen
^Voljnemu dodatnemu
pninskemu zavarovanju.
^ ^ bodo denar za prostovolj-
l pokojninsko zavarovanje
J^la oziroma za svoje zapo-
^ ^ Vplačevala podjetja, bodo
^'^ovila poseben pokojnin-
ski sklad in ga poverila v uprav-
ljanje zavarovalnici ali kakšni
drugi finančni ustanovi, ki ima
za to ustrezna dovoljenja. To-
vrstni skladi bodo zaprtega ti-
pa, kar pomeni, da se bodo
vanje lahko vključevali samo
zaposleni pri delodajalcu, ki je
sklad ustanovil. Zaprt pokoj-
ninski sklad lahko ustanovijo
le velike družbe ali pa več
manjših, ki skupno izpolnjuje-
jo pogoje za razvrstitev v veli-
ko družbo. Podjetja bodo mo-
rala v pokojninski načrt vklju-
čiti najmanj 66 odstotkov svo-
jih zaposlenih, mesečna premi-
ja pa je omejena, saj ne more
biti manjša od treh in večja od
tridesetih tisočakov.
Kar nekaj posameznikov je
že v preteklih letih sklenilo z
zavarovalnicami pokojnin-
ska zavarovanja. V Slovenici
in Adriaticu, na primer, napo-
vedujejo, da bodo po pridobi-
tvi dovoljenja za izvajanje do-
datnih prostovoljnih pokoj-
ninskih zavarovanj doseda-
njim zavarovancem omogo-
čili preoblikovanje le-teh v
dodatna pokojninska zavaro-
vanja po novem zakonu.
Zakon dopušča, da lahko
zaposleni, če zamenjajo služ-
bo, pokojninska sredstva, ki
jih je zanje plačevalo podjetje,
preselijo v pokojninski sklad
drugega podjetja. Lahko pa
jih »zamrznejo« v obstoječem
skladu in jih začnejo črpati,
ko izpolnijo pogoje za pokoj-
nino oziroma, ko se izteče
zavarovalna doba, ki ne sme
biti krajša od desetih let.
Do 360 tisočakov
olajšav
v odprtem skladu, ki ga lah-
ko ustanovita zavarovalnica
ali banka, bo lahko varčeval
vsak. Poleg dodatnih starost-
nih bo mogoče zbirati denar
tudi za predčasne starostne
pokojnine ter za dodatne inva-
lidske in dodatne družinske
pokojnine. Kot že rečeno, se
bodo vplačane premije odšte-
le od osnove za odmero do-
hodnine, vendar le do 360 tiso-
čakov na leto. Kar bo presega-
lo ta znesek, ne bo oproščeno
tekočega plačila dohodnine.
Tudi v odprtih skladih bo
mogoče zbrana sredstva pre-
našati iz enega sklada v druge-
ga, plačati bo treba le izstopne
stroške, vloženi denar pa bo
možno prenesti tudi na druge-
ga družinskega člana, vendar
le v primeru, če varčevalec še
ni pričel prejemati rente. Do-
datne pokojnine namreč ne bo
mogoče prenašati, kar pomeni,
da v primeru, če bi zavarova-
nec umrl, še preden bi porabil
ves svoj zbrani denar, njegove-
ga fonda ne bi mogli do konca
izprazniti družinski člani. To
bo mogoče le takrat, če se bo
posameznik odločil za družin-
sko pokojninsko zavarovanje.
Zakon namreč omogoča širši
obseg zavarovanja - ne le za
pokojninsko, ampak tudi za
starostno, invalidsko ali pa za
družinsko rento, mogoče pa se
je zavarovati za vse našteto
hkrati.
Pohvaljena
Zavarovalnica
Triglav
Odločitev o tem, ali se vklju-
čiti v zaprt sistem delodajalca
ali pa izbrati katerega od po-
kojninskih skladov in družb,
bo prepuščena vsakemu posa-
mezniku. Pri izbiri bo gotovo
pomembno vlogo odigrala po-
nudba iz pokojninskih načrtov,
ki jih morajo pripraviti izvajalci
zavarovanja. Pokojninski načrt
določa pogoje varčevanja in iz-
plačevanja pokojnine, višino
premije, način izračunavanja
rente, naložbeno politiko, za-
jamčen donos, višino vstopnih
in izstopnih stroškov, skratka,
pogoje za pridobitev pravic iz
prostovoljnega pokojninskega
zavarovanja, vrsto in obseg teh
pravic ter postopek za njihovo
uveljavitev. Ker se na podlagi
načrta lahko uveljavljajo davč-
ne olajšave, ga mora odobriti
ministrstvo za delo. Doslej so
pokojninske načrte prijavile v
odobritev zavarovalnice Tri-
glav, Adriatic, Slovenica, Mari-
bor in Generali SKB ter kapital-
ski sklad. Najpopolnejšega
med njimi je, tako pravijo v
ministrstvu, predložila Zavaro-
valnica Triglav.
Pokojninski načrti naj bi se
pričeli tržiti julija, vendar mnogi
kot realnejši začetek napovedu-
je september. Za prve zavaro-
vance naj bi poskrbela zlasti
podjetja, pozneje pa naj bi se
pričela še borba za vsakega po-
sameznika. V zavarovalnicah in
bankah ocenjujejo, da se bo za
prostovoljno dodatno pokoj-
ninsko zavarovanje v nasled-
njih petih letih odločilo od 400
do 500 tisoč ljudi, povprečna
mesečna premija pa naj bi zna-
šala od 6 do 7 tisoč tolarjev. To
vsekakor pomeni kakovosten
dolgoročni finančni vir (denar
bo prvih deset let v sklade le
prihajal), ki bo zagotovo okiepil
tudi naš delniški trg. Pritisk na
domače obveznice in delnice bo
precejšen, velik del sredstev,
pravijo poznavalci, pa bo moral
iti v tujino. Tako že sedaj kar
nekaj bank in zavarovalnic, ko
predstavljajo naložbeno strate-
gijo svojih pokojninskih skla-
dov, napoveduje nakup tujih
vrednostnih papirjev
Podjetja še čakajo
Podjetjem se nikamor ne
mudi, ker za vključitev v pokoj-
ninsko zavarovanje niso po-
stavljeni roki, prav tako pa tudi
še niso sprejeti izvedbeni akti.
Milka Šinkovec iz Gorenja Ve-
lenje je povedala, da se bo
njihovo podjetje zagotovo
vključilo v dodatno pokojnin-
sko zavarovanje, o tem, ali bo-
do šli v odprt ali zaprt sklad, pa
se bodo odločali potem, ko bo
znana vsebina podzakonskih
aktov. V Gorenju bodo imeno-
vali posebno skupino za
spremljanje projekta prosto-
voljnega zavarovanja, ki bo
svoja stališča usklajevala z
mnenjem sindikata, pripravila
pa bo tudi nekaj analiz, med
drugim tudi o tem, koliko za-
poslenih bi se sploh vključilo v
takšen sistem zavarovanja.
Na izvedbene akte čakajo
tudi v Pivovarni Laško, zato za
sedaj le zbirajo informacije o
tem, kaj ponujajo banke in za-
varovalnice. Po besedah An-
dreje Knapič se bodo najbrž
odločili za ustanovitev sklada,
ki ga bodo dali v upravljanje-
eni od večjih finančnih ustanov,
saj naj bi velikost in dolgoletna
tradicija zagotavljala tudi var-
nost naložbe.
Za ponudnike dodatnega
pokojninskega zavarovanja
bo z več kot 1.600 zaposleni-
mi gotovo zanimiva tudi Ste-
klarna Rogaška. Predsednik
sindikata Albin Šrimf je po-
vedal, da z upravo družbe
doslej še niso imeli kakšnih
konkretnejših pogovorov o
tem, vsekakor pa bodo pred-
lagali, da bi v steklarni usta-
novili zaprt sklad. Da bi bili
pri iskanju upravljavca čim
bolj uspešni, bodo za člans-
tvo pripravili izobraževalne
seminarje.
■ ^ JANJAINTIHAR
Lipa in kozolec
za Singen
Partnersko mesto Celja,
nemški Singen, je letos orga-
nizator letne deželne razstave
Baden-VViirttenberga, otvori-
tve razstave pa so se skupaj z
delegacijami iz vseh Singenu
partnerskih mest udeležili tu-
di predstavniki Mestne občine
Celje.
Celjska podžupaiija Janja
Romih je Singen obiskala sku-
paj z mestnim svetnikom Jože-
tom Bučerjem in tajnikom ko-
misije za mednarodno sodelo-
vanje Alešem Vrečkom. Mesto
Celje je nemškim partnerjem za
razstavo podarilo tipičen slo-
venski kozolec, ki je postavljen
na razstavišču, podžupanja Ro-
mihova pa je skupaj z županom
mesta Singen ob odprtju dežel-
ne razstave posadila lipo, ki naj
tudi v bodoče simbolizira dobro
sodelovanje med obema me-
stoma.
Ob deželni razstavi v Singe-
nu, ki bo na ogled vse do konca
oktobra, bodo organizatorji pri-
pravili tudi vrsto spremljajočih
prireditev. Med drugim se bodo
v prvi polovici junija obiskoval-
cem predstavili tudi plesalci Ple-
snega foruma Celje, ki skupaj z
Mladinskim simfoničnim orke-
strom Glasbene šole Singen pri-
pravljajo plesno-glasbeni pro-
jekt Get Back, v katerem bodo v
gib in glasbo ujeli skladbe, ki so
pomembno zaznamovale izte-
kajoče se 20. stoletje.	IS
Čez Pavličevo secHo
z avtomobili
Po tridesetih letih prizadevanj imo Zgornja Savinjsko svoj mejni prel-od
Od prejšnjega petka je med-
narodni mejni prehod Pavli-
čevo sedlo končno odprt tudi
za osebna vozila, saj je bilo
doslej mejo možno prečkati
samo peš. Slovenski in avstrij-
ski mejni organi so ob prisot-
nosti številnih županov z obeh
strani državne meje, poslan-
cev Jakoba Presečnika in Mir-
ka Zamernika ter generalnega
konzula Slovenije v Celovcu
Jožeta Jeraja, s simboličnim
dvigom zapornice uresničili
dolgoletna prizadevanja obeh
strani.
Prehod Pavličevo sedlo bo
odprto vsak dan, od 30. junija
med 8. in 19. uro, od 1. julija do
15. septembra med 6. in 22.
uro, do konca oktobra pa zno-
va med 8. in 19. uro. V zimskih
mesecih bo visokogorski mejni
prehod zaprt.
Skoraj tridesetletna zgodovi-
na, vezana na odprtje prehoda,
je dobila prvi epilog 14. aprila
1997, ko sta takratna predsed-
nik slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek in koroški deželni
glavar dr. Christof Zernatto od-
prla meddržavni mejni prehod,
ki je bil dotlej samo maloobmej-
ni. V lanskem letu sta nekaj
podobnega ponovila državni
sekretar Ernest Petrič in Zernat-
tov naslednik dr. Jorg Haider.
Prizadevanja številnih so te
dni končno okronana, kljub
temu da cesto tako z avstrij-
ske kot slovenske strani še
vedno obnavljajo. Na avstrij-
ski strani bodo dela zaključe-
na še letos, na slovenski strani
pa bodo do konca avgusta as-
faltirali drugi odsek ceste. Fi-
nančna sredstva za gradnjo ne
bi smela biti vprašljiva, je zatr-
dil Jakob Presečnik, ki je po-
leg Jožeta Jeraja nedvomno
najbolj zaslužen, da je prehod
končno zaživel v polni funkci-
ji. V času rekonstrukcije ceste
bo občina Solčava poskrbela
za obvoz, tako da bodo lahko
dela potekala neovirano. Zara-
di gradnje skupnega poslopja
za domače in avstrijske oIj-
mejne organe bo promet ne-
koliko otežen.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Predstavniki obeh strani so si ob slovesnem dvigu zapornice segli v roke, upajmo pa, da ne
bodo pozabili na cesto do prehoda.
□
GOSPWARSTVa
Hypo banka
ludi v Celju
v garažno-poslovnem ob-
jektu na Glaziji v Celju je v
ponedeljek pričela delati
druga slovenska posloval-
nica banke Hypo Alpe-
Adria. Preko 500 kvadrat-
nih metrov poslovnih pro-
storov v pritličju in v prvi
etaži je v lasti njenega se-
strskega podjetja Hypo Lea-
sing, ki se je v Celju in tudi
v Sloveniji uveljavilo že v
preteklih letih.
Hypo Alpe-Adria-Banka
d.d., lanska novinka na slo-
venskem bančnem trgu, je
hčerinska družba evropskega
finančnega koncema ena-
kega imena, ki ima sedež v
Celovcu in več kot stoletno
tradicijo. Hypo Alpe-Adria-
Bank je s svojimi bankami
navzoča v Avstriji, Italiji,
na Hrvaškem in zadnje leto
tudi v Sloveniji. Njena zna-
čilna strategija je poslova-
nje na območju Alpe-Adria,
pri nas pa je začela delovati
kmalu po osamosvojitvi in
postala znana zlasti z lizin-
gom. V Sloveniji je bila
banka registrirana kot del-
niška družba marca lani, s
podjetji je pričela poslovati
junija, s prebivalstvom pa
oktobra. Njena bilančna
vsota je konec minulega le-
ta znašala 10,4 milijarde
tolarjev, njen tržni delež pa
je bil 0,4-odstoten. Že letos
namerava tako bilančno vso-
to kot tržni delež podvojiti,
kar naj bi med drugim do-
segla tudi s širitvijo poslov-
ne mreže po Sloveniji^^Po
celjski poslovalnici, v kate-
ri je zaposlenih šest ljudi,
naj bi že v kratkem odprla
še enoto v Mariboru. JI
Odločilni dnevi za
Kovinotehno
Kmalu bo znan dokončni dogovor pri povezovanju z Merkurjem - Marec zelo uspešen, obnovljeni posli v Sibiriji
Predvidoma prihodnji te-
den se bo sestal nadzorni
svet Kovinotehne, sestanek
pa naj bi bil odločujoč za
nadaljnjo usodo tega celj-
skega podjetja. Kot je neu-
radno slišati, naj bi takrat
odstopilo celotno vodstvo, ki
tudi sicer ni zadovoljno z
razpletom večmesečnega po-
gajanja pri povezovanju z
Merkurjem.
Ne v Celju ne v Naklem v
preteklih dneh niso želeli raz-
kriti nobenih podrobnosti o
tem, kakšna naj bi bila končna
oblika nove družbe. Predsed-
nik uprave Kovinotehne Saša
Geržina je povedal samo to,
da naj bi se zadnje dejanje
pogajanj dogodilo danes ali
jutri, predsednik uprave in ge-
neralni direktor Merkurja Bi-
ne Kordež, ki je z vsem, kar
sta se pogajalski skupini obeh
podjetij doslej dogovorili, ze-
lo zadovoljen, pa bo za jav-
nost pripravljen govoriti šele
prihodnji teden. Iz vsega po-
vedanega oziroma napoveda-
nega je tako mogoče sklepati
le, da je Merkur pri pogajanjih
nastopal s pozicije moči, ki
mu jo daje več kot 85-odstotni
lastniški delež v Kovinotehni.
Navkljub nesporno trdim po-
gajanjem, ki so izčrpavala ta-
ko vodstvo kot zaposlene, so v
'Kovinotehni v prvem trome-
sečju izpolnili poslovne načr-
te in v primerjavi z enakim
obdobjem lani za skoraj 100
milijonov tolarjev izboljšali
rezultate. Še zlasti so zado-
voljni z marcem, saj so ustva-
rili 54 milijonov tolarjev do-
bička, kar je za prve mesece,
ki so v tehnični trgovini naj-
bolj sušni, zelo dober uspeh.
Skupni prihodki so se v tem
obdobju povečali za 5 odstot-
kov, prodaja na drobno je bila
večja za 3, prodaja na debelo
pa za 6 odstotkov. Pri velepro-
daji so najvišjo, kar 15-odstot-
no rast zabeležili na področju
gradbeništva.
Zaradi sanacije nerentabil-
nih hčerinskih podjetij v tuji-
ni obseg poslovanja Kovino-
tehne s tujino še naprej pada,
nadaljuje pa se trend poveče-
vanja ekonomičnosti poslova-
nja. Poslovni stroški so bili v
prvem tromesečju realno kar
za dobrih 10 odstotkov nižji
kot v enakem lanskem obdob-
ju, kar je bolje, kot so predvi-
deli v poslovnih načrtih.
Poleg dobrega tekočega po-
slovanja je bila Kovinotehna
nenadejano uspešna tudi v Ru-
ski federaciji. Z upravo sibir-
skega mesta Pitjah je za leto
2000 podpisala pogodbo o na-
daljevanju gradnje bolnišni-
ce. Vrednost tekočih del za
letos znaša 1,650 milijona do-
larjev, Rusi pa so Celjanom
vrnili tudi dolg iz preteklih
let, ki znaša 850 tisoč dolar-
jev. Vsa dela na objektu bodo
potekala od julija do oktobra.
Kot je znano, je Kovinotehna
začela graditi bolnišnico leta
1993 na osnovi 45 milijonov
dolarjev vredne pogodbe z naft-
no družbo Vuganskneftegas,
ki pa potem, ko je prešla v
zasebno last, naložbe ni hote-
la nadaljevati in je ustavila vsa
izplačila. Uprava mesta Pitjah
se je pred časom odločila, da
bo gradnjo nadaljevala sama,
za pogodbenega izvajalca pa
je zopet izbrala Kovinotehno
ter ji povrhu še priznala in
tudi poravnala dolgove iz pre-
teklosti.
JANJA INTIHAR
Predstavnik ministrstva za delo Vladimir Dejan (levo) je izročil certifikat ISO 9001
direktorju Tekstilne tovarne Prebold Vinku Žoharju.
Preboldskim tekstilcem »vozniški izpit kakovosti«
Tekstilna tovarna Prebold je
prejšnji teden uradno prejela
certifikat kakovosti ISO 9001. Na
slovesnosti, ki so jo pripravili v
Hotelu Štorman Veniše, je Vla-
dimir Dejan z ministrstva za
delo, družino in socialne zade-
ve direktorju tovarne Vinku Žo-
harju izročil plaketo, na prilož-
nostni modni reviji pa so pred-
stavili tkanine in nogavice, ki
jih izdelujejo v Preboldu.
S postopkom uvajanja sistema
kakovosti in aktivnostmi za pri-
dobivanje certifikata so v Prebol-
du začeli pred dvema letoma, do
lanskega poletja pa so sprejeli
tudi politiko kakovosti v podjet-
ju. Presojevalska hiša BVQ iz
Ljubljane je novembra lani opra-
vila presojo njihove uspešnosti
na področju kakovosti, po odpra-
vi pomanjkljivosti pa so drugega
.februarja letos pridobili certifikat
ISO 9001. Direktor Vinko Žohar
je v svojem govoru poudaril, da je
ta certifikat »le vozniški izpit, da
varneje pridejo do zastavljenega
cilja«. Ta je po njegovih besedah
moderna tekstilna tovarna, ki iz-
deluje izdelke višjega kakovost-
nega razreda in uspešno nada-
ljuje dolgoletno tradicijo (letos
praznujejo 158-letnico dela).
Pred tem jih čakajo še številni
napori, saj je tovarna lani prvič
končala v rdečih številkah, kar je
posledica dejstva, da stroški ra-
stejo hitreje od produktivnosti, je
dejal Žohar. Poleg tega so v tovar-
ni obnovili del strojnega parka,
kar jim bo omogočilo izdelavo
cenovno dražjili proizvodov. »Naša
slabost sta tudi obsežen proi-
zvodni program in neučinkovi-
tost pri merjenju ekonomske us-
pešnosti, prav tako pa smo do
sedaj premalo pozornosti posve-
tili izobraževanju zaposlenih,« je
priznal Žohar. Vendar certifikat
kakovosti in pa status pooblašče-
nega izvoznika, ki so ga pridobili
v zadnjih dneh lanskega leta,
dokazujeta, da je Tekstilna tovar-
na Prebold na pravi poti do uspe-
šnega podjetja, je prepričan njen
direktor.	SKO
Gorenje
prenovilo Marles
V Gorenju Inferieri dela za 200 ljudi - Že letos za polovico
veqa proizvodnja in 100 milijonov tolarjev dobička
Podjetje Gorenje Interieri, ki
nadaljuje poslovanje Marles Po-
hištva, je konec minulega tedna
v Limbušu pri Mariboru odprlo
nov prodajni salon kuhinjskega
in kopalniškega pohištva. Otvo-
ritve se je udeležila celotna
uprava velenjskega podjetja, ki
je z direktorjem limbuške to-
varne Darkom Lesarjem pred-
stavila poslovno usmeritev In-
terierov in novosti pri projektu
opremljanja kuhinj.
Gorenje se je v preteklih dveh
desetletjih skušalo že dvakrat
povezati z Marles Pohištvom, a
mu je to uspelo šele lani s 650
milijonov tolarjev vrednim od-
kupom osnovnih sredstev tega
podjetja. Konec minulega leta,
ko je Gorenje zapustila družba
Notranja oprema, so bili tako
ustanovljeni Gorenje Interieri in
postali v Skupini Gorenje nosi-
lec razvoja kuhinjskega pohiš-
tva, saj povezujejo v celoto tudi
proizvodnjo kuhinj v avstrijskem
Freistadtu in v Višnovi na Češ-
kem, v prihodnosti pa bo v okvi-
ru podjetja delovala še tovarna
za montažo in dodelavo kuhinj
v Bosni in Hercegovini. Z licenč-
no pogodbo so pridobili eksklu-
zivno pravico do uporabe znamke
Marles, ki bo namenjena pred-
vsem veleprodaji, za malopro-
dajo pa je predvidena znamka
Gorenje Marles, pod katero bo-
do izdelovali in tudi prodajali že
opremljene kuhinje.
V podjetju Gorenje Interieri,
ki trenutno zaposluje 176 delav-
cev za nedoločen in 22 delavcev
za določen čas, naj bi letos
ustvarili okrog 2,1 milijarde tolar-
jev skupnega prihodka in blizu
100 milijonov tolarjev čistega do-
bička. V naslednjih petih letih
nameravajo v funkcionalno, ob-
likovno in kakovostno prenovo
programa vložiti 1,7 milijarde
tolarjev. Pričakujejo, da se bo v
tem času prodaja več kot pod-
vojila in leta 2004 dosegla vred-
nost 3,4 milijarde tolarjev. Že
letos naj bi se proizvodnja pove-
čala za 30 do 50 odstotkov, to je
na 170.000 kuhinjskih elemen-
tov, je povedal direktor Gorenja
Interieri Darko Lesar. Računajo
zlasti na trge vzhodne in ju-
govzhodne Evrope, kjer bodo
tržili lastne programe, v zahod-
noevropskih državah pa se bo-
do prodajali tako imenovane »blok
kuhinje«.
Poleg Sarajeva bo CJorenje In-
terieri postavilo svoje monta-
žirnice pohištva še v Avstriji, na
Češkem, Slovaškem in Madžar-
skem, razmišljajo tudi o Poljski
in jugu Balkana. Tržni delež
podjetja znaša sedaj v Sloveniji
blizu 25 odstotkov, povečati pa
ga želijo na polovico.
V limbuški tovarni je za zdaj
edini prodajni salon, vendar bo
Gorenje še letos enega od svojih
dveh salonov v Ljubljani preu-
redilo v pohištveni center. Za
prodajo kuhinj bodo koristih še
deset Gorenjevih prodajnih cen-
trov, načrtujejo pa tudi izgrad-
njo franšizne mreže za kuhinje
in gospodinjske aparate.
JANJA INTIHAR
Novi proizvodni prostori
Gorenje Indop je 6. maja obeležilo sedmo obletnico ustano-
vitve ter ob tej priložnosti simbolno odprlo novo proizvodno
dvorano, namenjeno za sestavljanje večjih industrijskih naprav.
Že prihodnji mesec bodo v dvorani namestili najsodobnejši
obdelovalni center. Podjetje nastalo po stečaju Gorenjeve
Procesne opreme in zaposluje danes 131 ljudi, se je v zadnjem
času še zlasti izkazalo z vrsto sodobnih naprav in strojev, ki jih
je izdelalo in vgradilo v novo tovarno hladilne tehnike v
Gorenju.	JI
BAROJvnm
interearopo
dobila soglasje
Urad za varstvo konjJ
renče ne bo nasprotovj
prevzemu podjetja STc«
Celja, ki ga je pred dobj
mesecem napovedala inj,
reuropa, saj koncentracij
podjetij ni v nasprotju]
pravili proste konkurena
in ne bo omejevala doi^j
čih konkurentov. Po podat
kih, ki sta jih obe podjei
posredovali uradu, nju
skupni promet v zadnji
dveh letih ni presegel ^
mih milijard tolarjev, njj
skupni lastniški delež k
področju prekladanja a
skladiščenja pa ne bo vefi
od 40 odstotkov. 1
Nekaj ponudbi«
Rogaško
Konec minulega tedna ji
potekel rok, do katerega |
Slovenska razvojna družli|
zbiraje ponudbe za odkij
njenega 57-odstotnega (k
leža v Zdravilišču Rogaš®
Po besedah Jane Bogdanoi
ski bo komisija prispele p
nudbe pregledala šele pi
hodnji teden.
ModavZrecah
Celjsko trgovsko podj^
je Moda, ki je s 1. majei
zaradi nerentabilnosti u^
nilo prodajalno Trend si
Glavnem trgu, je konec ii
nulega tedna v garni hott.
Mak v Zrečah odprlo sva
prvi salon mode izven C^
Ija. Predsednica uprave M^
da Kumberger je povedala
da bodo odslej malopro
dajno mrežo, v kateri a
imajo trinajst trgovin, {K!
skušali širiti še v druge M
je v regiji. Moda, kjer j
zaposlenih 84 ljudi, je la
ustvarila s prodajo dobfl
722 milijonov tolarjev ^
hodka in nekaj čez milija
tolarjev dobička.	'
Rekordna
prodaja
Pivovarna Laško je v J
vih štirih mesecih proda
za 3 odstotke več piva kot
enakem obdobju lani, 8
mo aprila pa je bila prodaj
kar za 10 odstotkov višja S
načrtovane. V času med vi
likonočnimi in prvomajsl
mi prazniki so v Laškei
dosegli celo dnevni rekor
saj so prodah 13.500 he
tolitrov oziroma dva mil
jona 700 tisoč pollitrski
steklenic piva.
Delovna
zakonodaja
Območna gospodarsK
zbornica Celje in Združenj
računovodskih servisov cel;
skega območja pripravljat
danes, v četrtek, 11. maj'
posvet o delovnih razmerji
ter o varnosti in zdravju P
delu. Posvet se bo pričel o
16.uri v sejni sobi Celjani^'
vodila pa ga bo Melita M
brož, vodja celjske enof
republiškega inšpektorata2
delo. Med drugim bo pr^
stavila veljavno zakonodaj
in predvidene sprememb!
govorila bo tudi o prepreči
vanju dela in zaposloval
na črno.	^
GOSPODARSTVO
□
Podjetnik z odličnim spričevalom
Franc Zupane iz Šentjurjo bo jeseni odprl svoj prodajni center-Akvonij kmalu kot podjetje
vzhodni vpadnici v Šent-
^gi lani raste nov prodaj-
. (-enter. Objekt, ki je sko-
■p končan, gradi podjet-
ja prane Zupane, domačin,
■jpia na tem mestu že vrsto
jjrgovino s tehničnim bla-
0 in servis gospodinjskih
jaratov. »Povpraševanje je
Javnaj preraslo ponudbo,«
jjasnjuje Zupane gradnjo
,„tra, »poleg tega pa je to
J tudi moj cilj, ki sem si ga
idal že takrat, ko sta bili
(ovina in servis Akvonij
,|e v povojih.«
franc Zupane je podjetniš-
,pot pričel kot popoldanski
irtnikpred sedemnajstimi le-
ko je bil zaposlen še v
orski železarni. Sprva je imel
servis gospodinjskih apara-
i, leta 1990 pa je, kot pravi
m, kupil najgršo staro hišo
ivhodu v Šentjur in jo preu-
jil v trgovino. Zapustil je
dno delo in se registriral kot
mostojni podjetnik ter us-
šno širil ponudbo. »Že ves
ime čuva keltski bog voda
svonij, po katerem sem prev-
al ime za trgovino,« resno
)jasnjuje Zupane, ki je tudi-
[er tesno povezan s keltski-
ffiizkopaninami na bližnjem
iiniku, kamor gre pogosto v
moti iskat moči in energijo
lAMdaljnje delo. Dokaj nena-
atn način življenja in raz-
bijanja, bi lahko dodali, ki
prav nič značilen za današ-
t podjetnike.
Prodajni center Akvonij z
SOO kvadratnimi metri pro-
jnih površin in stotimi par-
ami mesti bo odprt pred-
vidoma šele oktobra ali no-
vembra. Franc Zupane se je
namreč odločil, da se bo še
pred otvoritvijo povezal z eno
od trgovskih verig. »Zelo do-
bro se zavedam, da sam ne
bom mogel preživeti,« pravi.
»Še večji od mene so trn v peti
velikih sistemov. Odločitev vse-
kakor ne bo lahka, tehtam
namreč med Merkurjem, Su-
mo 2000 in Mercatorjem, pred-
nost pri pogajanjih pa bo goto-
vo naše spričevalo z odličnimi
ocenami za finančno poslova-
nje, poznavanje domačega te-
rena in priljubljenosti med
kupci.«
Zupane je večino denarja za
prodajni center zagotovil z last-
nimi sredstvi, da bi gradnja
tekla hitreje, je najel še banč-
na posojila. Za začetek name-
rava »napolniti« le polovico
objekta - poleg trgovine, servi-
sa in bistroja bodo najverjet-
neje uredili še cvetličarno in
zimski vrt, za drugo polovico
pa bo morda poiskal najemni-
ke. Kakorkoli se bo odločil,
bo gotovo še naprej obdržal
vodilno mesto v svoji dejavno-
sti na območju šentjurske ob-
čine. »Nisem povzpetnik, ki je
hitro prišel do denarja in raz-
ličnih materialnih dobrin,« pra-
vi. »Kar ima danes moja druži-
na, ki me vseskozi podpira in
mi tudi pomaga pri vodenju
trgovine, sem ustvaril v skoraj
dvajsetih letih trdega dela, tu-
di na kolenih v hladnih kopal-
nicah. Vseskozi sem se prila-
gajal ljudem in njihovim po-
trebam, družinske odnose pa
skušam vnesti tudi med tri-
najst delavcev, kolikor jih je
sedaj zaposlenih pri nas. Me-
nim, da je to pravi ključ do
uspeha.« In kako se Franc Zu-
pane znajde v vse večji konku-
renci? »Cen, ki so že sicer
dokaj konkurenčne, ne more-
mo več zniževati. Zato našo
prednost pred drugimi, zlasti
velikimi sistemi, vidim pred-
vsem v domačnosti, prijazno-
sti in uslužnosti do kupcev.«
Franc Zupane, ki je pričel
sam in na petdesetih kvadrat-
nih metrih, danes ugotavlja,
da je že prerasel samostojno
podjetništvo. Zato bo še letos
registriral podjetje Akvonij
d.o.o. Napoveduje tudi neka-
tere nove dejavnosti, ki pa jih
za zdaj še ne želi razkriti pred
širšo javnostjo. Kljub temu bo-
mo namignili, da niso poveza-
ne s trgovino, ampak z naravo
in zdravim načinom življenja.
JANJA INTIHAR
Franc Zupane
V vrelcih polnijo Tiho
Nova oprema in nova ponudba Rogaških vrelcev - Kolinska je v prenovo proizvodnje
vložila doslej že 2 milijona tolarjev
Predsednik uprave Kolinske Lojze Deželak je včeraj v Rogaš-
kih vrelcih tudi uradno zagnal novo polnilno linijo za gazirane in
negazirane pijače ter vodo. V Rogaški Slatini namreč po novem
ponujajo tudi izvirsko vodo Tiha, ki jo črpajo v 160 metrov
globokem vrelcu na območju Boča.
Z novo polnilno linijo, ki je
veljala 700 milijonov tolarjev, so
v vrelcih odpravili ozko grlo, saj
so njene zmogljivosti dvakrat
večje od dosedanjih. Na uro
namreč lahko napolnijo 10 tisoč
1,5-litrskihin 15 tisoč 0,5-litrskih
plastenk. Nova linija ni pomem-
bna le za polnjenje vode, ki jo
bodo prodajali v treh različnih
embalažah, ampak tudi za mi-
neralno vodo Donat, po kateri so
Rogaški vrelci najbolj znani in je
tudi njihov strateški izdelek. Do-
nat, ki so ga doslej polnili le v
steklenice, bodo zdaj tržili tudi
v litrskih in pollitrskih plasten-
kah.
Skupaj s to zadnjo naložbo je
Kolinska, ki je kupila Rogaške
vrelce leta 1996, vložila v proi-
zvodnjo v Rogaški Slatini že 2
milijardi tolarjev, prihodnje leto
namerava dati za posodobitev
še eno milijardo tolarjev. »V pe-
tih letih bomo dobili povsem
novo podjetje, saj v njem prak-
tično ne bo opreme, ki bi bila
starejša od treh let,« je povedal
direktor Rogaških vrelcev Boži-
dar Kolar. »Nadzorni svet Kolin-
ske in njena uprava verjameta v
naš program, saj smo doslej pre-
novili celotno proizvodnjo in skla-
diščne zmogljivosti, na novo pa
smo postavili tudi logistiko. Če-
prav Rogaški vrelci niso več sa-
mostojno podjetje, ampak le proi-
zvodna enota v okviru družbe
Kolinska, se zaradi tega odnosi
med Rogaško Slatino in Ljublja-
no niso prav nič obrnili na slab-
še. Prav nasprotno. Zelo smo
zadovoljni s svojim lastnikom.
Leta 1996 je le malokdo verjel v
dobre namere Kolinske, mnogi
so mi očitali, češ da sem jaz kriv
za takšno usodo podjetja. Res
sem imel možnost vpliva na
izbiro kupca in tudi danes ugo-
tavljam, da je bila odločitev do-
bra, čeprav je takrat večina mi-
slila drugače.«
V Rogaških vrelcih ne računa-
jo na pomembnejši delež pri
prodaji pitne vode, saj je sloven-
ski trg s to pijačo že dokaj nasi-
čen. Na leto naj bi je prodali
okrog 35 milijonov litrov. Pri tem
računajo tudi na trge bivše Ju-
goslavije, kjer so nekoč zelo us-
pešno prodajali mineralno vodo
Donat. Na Hrvaškem, na primer,
je prodaja donata v zadnjem
letu že porasla na tri milijone
litrov, zvišala pa se je tudi cena,
ki so jo v preteklih letih, če so
hoteli obdržati trg, morali celo
nekoliko spustiti.
JANJA INTIHAR
Povezovanje s Poliaki
Jfedstavniki podjetja Hme-
J'' Jeklo iz Ruš in poljske
Fabryka Narzedzi Kuž-
^so v torek v Žalcu podpisali
wbo o generalnem zastops-
j Jeklo, ki je od leta 1998 v
žalskega podjetja Hmezad
J^na, bo v Sloveniji in drža-
y "Nekdanje Jugoslavije tržilo
^ Kužnie, poljsko podjet-
w bo v svoji državi prodajalo
pSfam ruškega podjetja.
. %am podjetje Kužnia, ki
I^Josluje 520 ljudi in sodi v
ijj.Piiio najstarejših kovačij na
obsega preko 130 iz-
L Njihova letna proizvod-
presega sedem milijonov ko-
sov orodja, kar jih uvršča v sam
vrh poljske proizvodnje orodij.
Več kot polovico izdelkov proda-
jo na trgih Evrope in Amerike,
Kužnia je specializirana za izde-
lovanje krampov in kladiv, prav
ta del programa pa se je pokazal
kot zelo zanimiv na tržišču, ki ga
obvladuje Hmezad Jeklo. Ruško
podjetje, ki daje delo štiridesetim
ljudem in se ponaša s 160-letiK)
tradicijo, velja za enega od dveh
največjih proizvajalcev sekir v
zahodni Evropi. Kar 70 odstotkov
izdelkov izvozi na evropske trge
in v Kanado. Na Poljskem so
zainteresirani za celotni program
Jekla, še zlasti za sekire.
Direktor Hmezad trgovine Mar-
jan Ramšak je povedal, da naj
bi obseg korporacijske pogodbe
v prvem letu znašal milijon nemš-
kih mark. Kot lastniki ruškega
podjetja sodelujejo s Poljaki že
pet let. Sicer pa je glavna dejav-
nost Hmezad trgovine, ki je vča-
sih sodila pod okrilje sistema
Hmezad, od leta 1992 pa deluje
kot samostojno podjetje, usmer-
jena na prehrambeno področje.
Njena posebnost je ponudba
mlečnih izdelkov, na slovenskem
in bivšem jugoslovanskem trgu
pa zastopa pet največjih evrop-
skih mlekarskih koncernov.
JI, Foto: SHERPA
Jan Ostafin iz podjetja Kužnia in direktor Hmezad trgovine Marjan Ramšak.
KULTURA
Lutkarijein
vragolije
Pod tem simpatičnim na-
slovom bo v Celju to soboto,
13. maja, s pričetkom ob
9.30 na odprtem odru za
Muzejem novejše zgodovi-
ne Celje potekalo II. medob-
močno srečanje lutkovnih
skupin celjske regije, na ka-
terem bo nastopilo osem lut-
kovnih in ena mladinska
gledališka skupina.
Nastopile bodo lutkovne
skupine in krožki 2. razreda
Prve osnovne šole Celje. III.
osnovne šole Celje, VVZ
Tončke Čečeve Celje, Osnov-
ne šole Lava, II. osnovne šole
Celje, skupina Zigizigizig iz
Velenja, Vrtec Zarja Celje, na
koncu pa se bo predstavila še
dramska skupina Facka IV.
Osnovne šole Celje s Teto
Magdo.
Predstave si bo ogledala tu-
di Staša Mihelčič iz Ljubljane,
selektorica letošnjih lutkov-
nih srečanj. Vstop na priredi-
tev je prost, v primeru dežja
pa bodo predstave v Herma-
novem gledališču Muzeja no-
vejše zgodovine.	Ž.B.
Avstrijkiv
parku
Na gradu Podsreda v Koz-
janskem parku bodo jutri, v
petek, 12. maja, slovesno odpr-
li razstavo Z veseljem in ljubez-
nijo do Slovenije, z deli umet-
nic Jutte Auersperg in Brigitte
Breth iz Avstrije. Razstavo bo-
sta odprla avstrijski veleposla-
nik v Sloveniji dr. Gerhard
Wagner in vodja uredništva Al-
pe-Donava-Adria pri avstrijski
radioteleviziji dr. Giinther Zie-
sel.	BJ
Kaseta za srebrno
obletnico
Dramlje slovijo po petju - Iz vaškega zbora v opero
v Dramljah, kjer so vedno
sloveli po družinskem petju,
so pred četrt stoletja vse bolj
čutili potrebo po pevskem
zboru. Takratni ravnatelj šo-
le Franc Trupej in organist
Roman Sekolec sta povabila
k sodelovanju znanega zbo-
rovodjo prof. Edija Goršiča.
Goršič, ki je že vodil šent-
jurski zbor Skladateljev Ipav-
cev in Celjsko pevsko druš-
tvo, je namreč postal v tistem
času ravnatelj šentjurske
glasbene šole, v Dramljah pa
je gradil svoj drugi dom. Tako
je začel z delom moški pevski
zbor Dramlje, ki je slavil v
soboto 25-letnico ustanovi-
tve.
Začeli so z narodnimi pe-
smimi in še vedno iščejo tak-
šne, ki jih v zborih malo poz-
najo. Svoje največje dosežke
so predstavili na glasbeni ka-
seti, ki je izšla v počastitev 25-
letnic&t zbora. Pevci vadijo
vsaj enkrat tedensko, nasto-
pajo pa predvsem po bližnji
okolici. Tako so bili letos tudi
na koncertu v'Loki pri Zida-
nem Mostu in na območni
zborovski reviji šentjurskega
jurjevanja, decembra na me-
dobmočni reviji v Celju. Dolga
leta sodelujejo tudi na sloven-
skem zborovskem taboru v
Šentvidu pri Stični.
Zbor vodi od ustanovitve
Edvard Goršič, ki ga je vmes
za dve leti zamenjal Jože Ja-
ger iz Dramelj (zanimivo je,
da je Jager začel kot pevec
dramelj skega zbora ter je na-
to uspel na avdiciji maribor-
ske opere, kjer je postal član
opernega zbora). Bogato us-
tvarjalnost dramelj skega zbo-
ra so predstavili na sobotnem
slavnostnem koncertu v dra-
meljskem Slomškovem kul-
turnem domu, kjer so v poča-
stitev 200-letnice Prešernove-
ga rojstva dodali nekaj njego-
vih uglasbenih pesmi.
Pevce sta' pozdravila šent-
jurski župan Jurij Malovrh
ter podžupan in predsednik
Ipavčevega zbora iz Šentjurja
Janez Čoki. Anita Koleša, ki
je na čelu območne izpostave
Sklada za ljubiteljsko kultur-
no dejavnost, je predala naj-
bolj zvestim bronaste, srebr-
ne in zlate Gallusove značke.
Med pevci moškega pev-
skega zbora Dramlje so preje-
li zlate Gallusove značke Ivan
Arzenšek, Anton Slemenšek,
Štefan, Roman in Martin Ja-
ger, Dani Jug, Marko Novak
in Anton Kolar.
Dobitniki srebrnih značk
so: Jože Arzenšek, Anton Go-
renak, Andrej Golčman in Jo-
že Lavbič, bronastih pa Franci
in Jure Lavbič, David Jager,
Herman Kroflič, Martin Kore-
njak in Gregor Kačičnik.
BRANE JERANKO
Moški pevski zbor Dramlje združuje veliko ljubiteljev petja. V kraju imajo prav tako ženski
in cerkveni pevski zbor.
Jubilej Emanuela
Deset let je tega, kar so
nekateri pevci, na pobudo
veroučne skupine v župniji
sv. Danijela v Celju, ustano-
vili mešani zbor in mu nade-
li ime Komorni zbor Ema-
nuel Celje. 10-letnico uspe-
šnega delovanja bodo obele-
žili s slavnostnim jubilejnim
koncertom v soboto, 13. ma-
ja, ob 20. uri v Narodnem
domu v Celju pod vodstvom
prof. Bernarde Kink.
Zbor, v katerem danes pre-
peva 24 pevk in pevcev iz Ce-
lja, Ljubečne, Kamnika, Luko-
vice. Tabora, Radeč in Sevnice,
je v zadnjem času širše zasno-
van. Poleg petja v župnijski
cerkvi namreč nastopa po vsej
Sloveniji, v zamejstvu in Av-
striji ter sodeluje na različnih
pevskih revijah in festivalih.
Posneli so nekaj skladb za ra-
dio Ognjišče ter lani za arhiv
Radia Slovenije. Leta 1997 so
na državnem tekmovanju Na-
ša pesem v Mariboru prejeli
srebrno plaketo, na medna-
rodnem tekmovanju na Duna-
ju jeseni 1998. pa prav tako
srebrno plaketo. Letos januar-
ja je zbor organiziral izredno
uspel seminar renesančne in
baročne glasbe v Celju, k so-
delovanju pa so povabili sve-
tovno priznanega dirigenta Ti-
mothyja Browna iz Anglije.
Pod njegovo taktirko so semi-
nar kronali tudi z uspelim
koncertom. V zboru prepeva-
jo mladi in sposobni glasovi,
nekateri od njih so tudi člani
Evropskega zbora mladih (Eu-
ropean Youth Choir).
ŽIVKO BEŠKOVNIK
GUTENBERGOVA GALAKSIJA
»Mi pridemo tudi na dom...«
Ozonska luknja, ekološka
onesnaženja, prepihi in šoki
zgodovine ter današnjega
dne... nič ne pomaga, pov-
prečna življenjska doba se
daljša tudi slovenskim kore-
ninam. Celje ima nad 7000
prebivalcev starejših od 65
let oz. 14,19 odstotka. Po kla-
sifikaciji OZN je prebivalstvo
zelo staro, če delež takih pre-
bivalcev presega 10 odstot-
kov.
Z leti postane normalno, da
starostnik izgubi mobilno spo-
sobnost in postane odvisen od
drugih, ki mu pomagajo pri za-
dovoljevanju različnih življenj-
skih potreb. V razvitem svetu
prihaja v ospredje težnja, da
starostnike ohranjajo čim dalj v
domačem okolju in jim tam
omogočajo vse potrebno za
normalno in kvalitetno življe-
nje. Te smernice upošteva tudi
program varstva starejših v Slo-
veniji do leta 2005.
V našem oddel-
ku za odrasle in
mladino že nekaj
let delujejo pro-
grami za starejše,
ki so se razvili iz zavesti, da so
starejši zelo pomemben del na-
še ciljne publike, zato ni bilo
daleč do vprašanja, kako ugodi-
ti tistim, ki saini ne morejo več v
knjižnico. Majda, vodja oddel-
ka, je v okviru svojega študija
bibliotekarstva delala na temo
starejših uporabnikov seminar-
sko nalogo in jim med drugim
zastavila tudi vprašanje, če bi
bili zainteresirani tudi za dosta-
vo literature na dom. Številni so
se ogreli za to in priložnost je
bila rojena. Konec lanskega leta
je bila opravljena pilotska faza,
na kateri se je testiral organiza-
cijski model dostave na dom,
ob pomoči delavca z javnih del
pa bomo to storitev začeli izva-
jati v juniju letos. Dostava na
dom bo seveda brezplačna, de-
ležni pa je bodo tisti, ki sami ne
morejo v knjižnico oz. si to
storitev težko organizirajo.
Človek bi rekel, češ, kako
normalno in samo po sebi ra-
zumljivo. Praksa pa kaže, da ni
tako. Da je nivo storitvenih de-
javnosti pri nas še vedno nizek,
lahko povedo izkušnje številnih
ljudi, Id so potreboval pomoč -
od obrtne usluge do tega, da je
bilo treba nekaj pokositi ali pa
začasno negovati sorodnika. V
človeku se tako naseljuje obču-
tek, da je za vse sam, država in
inštitucije pa se nekje tam daleč
in visoko ukvarjajo s stvarmi, ki
so le izbrancem mar Razvoj te
naše storitve je le droben ka-
menček v mozaiku kvalitete
javnega življenja, ki jo potrebu-
jemo. Koliko delovnih in zapo-
slitvenih možnosti je še v tej
sferi in koliko prijaznejši obraz
bo imelo življenje, če ne bomo
prisegali samo na višje, hitreje,
močneje.	Bibeljnik
ZAPISOVANJA
."-■■ .......: .
Odprto okno
Blejska pisateljska srečanja,
ki so se sklenila konec prete-
klega tedna, so zanimiva in
koristna predvsem iz dveh
razlogov: prvič; blejski turi-
zem, ki je tako in tako še zelo
daleč od tega, da bi zacvetel
oziroma drugače, katerega
cvetenje je limitirano z zaprti-
mi štacunami ob nedeljah po-
poldne, z neprijaznostjo go-
stinskih delavcev, z načrtnim
primanjkljajem v zvezi s ta-
koimenovanim mladinskim
turizmom, je deležen nekoliko
motivacijske injekcije, in dru-
gič; v slovenski kulturni pro-
stor se prikrade kakšen zani-
miv gost iz teh ali onih umet-
nostno disciplinarnih logov,
ki ga v nasprotnem primeru
pri nas še dolgo ne bi bilo.
Žal je to tudi vse! In hkrati
premalo; ker blejskega turiz-
ma večinoma ostareli pisate-
lji, ki tako ali tako živijo pred-
vsem na stroške gostitelja in
organizatorja srečanja, ne
morejo in ne bodoješili, in ker
so tisti zanimivi gostje pred-
vsem gostje blejskega pisatelj-
skega srečanja, ki je zelo zao-
krožujoče, ki je zelo zaprto
srečanje, o katerem niti kul-
turne strani dnevnih časopi-
sov ne poročajo vsakodnevno,
katerega dogajanje je tudi s
strani kulturnega interesa
precej obrobno, ne pa tudi šir-
še slovenske kulturne javnosti.
Eden takih gostov je tudi hr-
vaški pisatelj Predrag Matve-
jevič, Hercegovec iz Mostarja,
ki je bil z nastopom Tudmano-
ve oblasti prisiljen emigrirati
najprej na pariško Sorbono,
nato pa še na Univerzo v Rim,
kjer poučuje še danes. Ob tej
priložnosti je izšel tudi prevod
njegovega literarnega dela
Mediteranski breuir iz leta
1987 v slovenskem jeziku. In
ob tej priložnosti sem imel tu-
di priložnost in hkrati čast
kakšne dobre pol ure govoriti
z njim. Na Bledu, kajpak, v
eni od redkih odprtih gostilnic
v večernih urah. In bolj kot je
bil žalosten tisti blejski večer,
bolj svetlo je bilo okrog Matve-
jeviča, ki se je u pogol
izogibal žgočih tem na pd
slovensko-hrvaškega p|
teljstva in sovraštva, mij^
podal nekaj napotkov, kt
morda utegnejo pripeljatVi
nekaterih zaključkov, i
J a, med drugim meje ni
til tudi v knjižnico, v ar/id
oddelek, kjer sem si lahM
ledal nekatere dokumente;
pričajo o tem, da je bilo^.
začetku stoletja v Jadrand
morju zasidranih največ]
venskih ladij oziroma Iš
katerih lastniki, gradii
kapitani, mornarji... so j
Slovenci. Verjeli ali ne. I
sedemdeset in osemdeset]
stotki se giblje številka v koi
slovenskega morjeplovstva
ladjarstva. In še bolj neverj
no; med temi ladjedelci in j
morci so bili večinoma Stoj
ci!
Kaj hočem povedati? S
venci nikakor ne sodimo ns
takoimenovane alpske m
de. Naj bomo še tako i
zavzeti smučarji, ljubitelji\
ra, vrhunski alpinisti in hk
ti ekstremisti. naša duša
orientirana proti južnim ka
dinatam. Naša duša je i
vanska duša, ki stremi pi
morju. Proti Sredozemlju,
mediteran. Naša duša je n
sodična, kakor jo je označil
Goran Bregovič. in ni tai
torej rapsodična in me&
ranska ter slovanska postali
združenjem narodov, ki sel
finiramo kot južnoslovani
v državno tvorbo iz koli
smo precej srečno izstop
marveč je taka že od neU
Vsaj od takrat, ko so se na
prostore med Alpami in Din
ro naselili naši praprade^
In če drugega ne, vsaj odi
krat. ko se je v slovenskih t
stih še govorilo nemško, 1
smo bili še del avstroogrsU
imperija. Za razliko od N^i
cev in Madžarov, smo hr^l
neli po morju. Po jugu. 1
južnih koordinatah.
Pri čemer se mi ponuja d
druga misel, ki je povezafl!^
aktualno politično situd
oziroma s Piranskim zaliv^^
ki je zelo boleča točka obe^
spor vpletenih strani. Zd^
Preprosto zato. ker smo "
obeh straneh meje usodno^
vezani z morjem. Z jugot^-
oknom v svet. In vzeti Slo^'^
cem morje, jim zapreti odho^
svet po morju, je zavezati?
dušo, ki se še dolgo ne bo o^^*
zala. J a, če hočete, je
okrog meje v Piranskem
bolj sociološke kot politične^
rove. Hja, že res. da je o
prepričevati politike na
straneh meje skrajno nep^
početje, pa vendar; če bi o^l
vsaj malce prisluhnili
skozi katero dihajo in vd^^
vajo zrak, potem bi bil spo^
zdavnaj rešen.
Zelo naivno, kaj? ,
Direktor slika
v novem razstavišču Stara občina v Šentjurju so včeraj
odprli razstavo ljubiteljskega slikarja Petra Petroviča iz Slo-
venj Gradca, ki je v najširši javnosti znan predvsem kot bivši
poslanec državnega zbora in sedanji direktor Elektra Celje.
Za njegov likovni razvoj so pomembni trije slikarji: Albin
Lugarič je bil njegov mentor, Januš Miklavc ga je učil slikarske
kompozicije in Lojze Zavolovšek. ki mu je dal kot članu šaleškega
društva likovnikov veliko koristnih napotkov. Peter Petrovič se je
doslej predstavil na večih samostojnih razstavah in številnih
skupinskih doma in na tujem.	BJ
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
□
friie cilindri
njjvdušenje nad vsem, kar
po Južni Ameriki in
^^^iji še ni poleglo, pod-
i^jiso mu tudi tisti, ki so do
eviorije najbolj upraviče-
[. študenti hispanistike.
Ijskeniu občinstvu so se
gledališke skupine Hi-
^fcloridria predstavili s ko-
jfdijo Tres sombreros de
avtorja Miguela Mihu-
jpanski gledališčniki so se
j^elju oglasili v četrtek, 4.
^ja, na povabilo profesorice
^ščine Lučke Rednak iz
jjlovno-komercialne šole
^jje. Sedeži v ClD-u so bili
^Injeni. Predstavo so si
j^li ogledat predvsem dija-
Id se učijo španščino in
^ine nastopajočih iz oko-
s Celja.
Komedijo z elementi absur-
ista režirala lektorica Gem-
^ Maria Santiago Alonso in
iident Jaka A. Vajevec, pri
^varjanju je pomagal tudi
ilio Hernindez, v glavnih
ogah pa nastopata Peter
jstjančič in Mojca Petrovič.
J naslednje leto že razmiš-
p o novi, verjetno bolj re-
ligri-
Stroške celjske predstave je
fcila Mestna občina Celje.
NATAŠA PEUNIK
Trojka, tro jkica
je »pomerjena«
Prvenec Celjana Alfonsa Kumra na Žalskem odru
v produkciji gledališča Dva obraza, ki
združuje skupino poklicnih igralcev Sloven-
skega ljudskega gledališča Celje in gostov, ki
jim je komedijski žanr pri srcu, je po Feydo-
jevem Mačku v žaklu zdaj »pomerjena« in za
občinstvo nared še ena komedija. Tokrat
domača in tokrat domačega, celjskega avtor-
ja, Alfonsa Kumra. Z njo bo skupina igralcev
v postavitvi mladega, zdaj že uveljavljenega
režiserja Mihe Alujeviča, nasmejala občins-
tvo v nedeljo zvečer ob 20. uri na odru
kulturnega doma Il.slovenskega tabora.
Komedijski zapleti in komične situacije te
veseloigre se dogajajo v tajništvu manjše to-
varne damskega perila (če ste še bili v dvo-
mih, kam cika avtor z naslovom komedije
Trojka, trojkica, potem vam je zdaj že jasno).
Nevznemirljiv vsakdanjik zmoti direktorjeva
nenadna odločitev o drugačni organiziranosti
podjetja, ki pa ogrozi najnižja delovna me-
sta... (Kako znano, kaj?) Prizadeti skujejo
načrt, da bodo direktorja »odžagali«, ali pa
izsilili preklic sporne odločitve, če bi mu uspe-
li naprtiti dovolj velik gospo-
darski prekršek, ali kakršen-
koli sramoten greh. Pri tem se
zapletajo v polresnice, nami-
govanja, prikrivanja, kar pov-
zroča niz nesporazumov,
preobratov in komičnih situa-
cij, vse do razpleta kriminalne
zgodbe in ljubezenske afere.
In poanta? Vprašamo avtorja:
»Če se nekaj še tako slabo
obrne, nikoli ne veš, če ne bo
morda za drugega - dobro!«
Drži.
Alfons Kumer natrese v ko-
mediji še veliko takih iskric in
resnic in da vedeti, da smo
Slovenci tudi iskriv in vesel
narod, da se ne damo kar
tako, »saj se v vsakem razre-
du, v vsaki planinski skupini,
družbi ali družini najde kak-
šen, ki zna zbijati šale, a pri
tem nikogar prehudo ne pri-
zadene.«
Alfons Kumer se že dolgo
poskuša s pisanjem, že od
davnega leta 1966, ko je po
pripovedih ljudi in po motivih
iz starega časopisnega podlist-
ka napisal igro Razbojnik Gu-
zej in jo zrežiral na takratnem
Delavskem odru v Celju z več
kot tridesetimi nastopajočimi.
»Za tisti čas je bil to spektakel
in uspešnica v maniri Robina
Hooda,« se danes spominja
avtor, ki ceni predvsem zani-
miva srečanja z ljudmi in šalji-
va pripovedovanja zgodbic iz
različnih okolij. »Ta kar sama
kličejo, da bi jih ovekovečil,«
pravi danes in priznava, da
ima v »ognju« še nekaj želez in
da bo še pisal: za odrasle in za
mladino. Komedija mu je bli-
zu. Trojkica je bila celo zelo
blizu članom anonimnega na-
tečaja Dnevov komedije za
»žlahtno komedijsko pero«.
Pristala je visoko v vrhu - luč
sveta pa bo zagledala v Žalcu.
Ponovitve tudi drugod po Slo-
veniji, upa režiser in ekipa v
sestavi: Anica Kumer, Borut
Alujevič, Bojan Umek, Drago
Kastelic iz SLG Celje, z gosti
Alenko Tetičkovič, Nikom
Krajcem in Anico Milanovič.
MP
Alfons Kumer
Pokorno javljam:
Švejk v Trnovi jah
Aplavz za uspešen zaključek 8. Novaconovih srečanj
Dobri vojak Josef Švejk, le
io se ne spominja lika de-
(lušnega vojaka bodisi iz
ilskih čitank, humoresk,
"lijskih in televizijskih
odstavitev in predvsem kot
raležnega junaka za upri-
irjanje komedij na gledališ-
ki odrih. Zakaj se ga ne bi
lova (po Brechtovi uspešni-
pred skoraj 20 leti) torej
<ili tudi člani Kulturnega
fušWa Zarja Trnovlje?
'zvrstna priložnost za zaklju-
'Uober mesec trajajočih No-
^(^anovih gledaliških srečanj,
Jterih organizatorji so tudi
^jani in ki so v dvorano kul-
'^riega doma ob koncih tedna
nvabili veliko gledalcev.
zadnjem, slavnostnem
^^^ru, se je pojavil domači
alias Srečko Centrih
'^žiser predstave Štefan Žvi-
je mnenja, da sta na Slo-
^nskem samo dva »primer-
7 igralca za lik Švejka: Ja-
^^ Hočevar Rifle in Srečko
^^trih, kajpak!)
° pot Haškovega2>Švejka v
j^' svetovni vojni«, v prevo-
^ Zdenka Furlana z dodatki
in popravki Štefana in Dolfeta
Žvižeja, je v soboto zvečer na
slavnostni premieri trnovelj-
sko občinstvo v nabito polni
dvorani sprejelo s huronskim
navdušenjem, aplavzi na od-
prti sceni, smehom, vzkliki...
V znani zgodbi, znani liki,
znane, domače osebe iz me-
sta in vasi, so občinstvo vodili
v smeh zabavo, pa tudi v
razmislek o kruti usodi vojne
nad človeštvom in Švejkovim
iskrivim humorjem. Haško-
vega Švejka, ki ga je tedanja
oblast razglašala za pijanca,
razuzdanca, anarhista in nihi-
lista, je sprejel ves svobodo-
miseln svet. In odprtih src
tudi Trnoveljčani.
Zelo zahtevno nalogo so si
zadali Zarjani s to komedijo
in režiser je na preizkušnjo na
oder poslal domala vse: od
prekaljenih igralskih »mač-
kov«, ki jim je občinstvo plo-
skalo, ko jih je komaj dobro
zagledalo, (kot na primer voj-
nemu kuratu Milanu Sevšku,
pa Mateji Ajdnik Korošec, ki
se je to pot preizkusila tudi
kot barska pevka). Občasno
je bila na odru prava gneča,
saj je tokratni Švejk imel za
seboj pravo gardo kakšnih 30
ali več glumačev.
Za odlične kostume je tudi
tokrat poskrbela akademska
slikarka Vida Zupan, za ma-
sko in lasulje Vinko Tajnšek.
Vsi skupaj so naredili Švejka,
ki bo prav gotovo doživel še
veliko ponovitev. Jutri (v pe-
tek) zvečer prvo.
----
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
Jošt in Jaka 17. 5. ob 10.30
zaključena predstava.
Kulturni dom Zarja Tr-
novlje 12. ob 20. uri Dobri
vojak Jožef Švejk, komedija v
izvedbi amaterskega gledališ-
ča KUD Zarja.
Kulturni dom Šentjur 12.
5. ob 20. uri glasbeno gledališ-
ki projekt v štirih prizorih
»Kje je Jezus?«, v izvedbi KUD
Alme Karlin, gledališke sekci-
je Mršuteater.
Dom IL slovenskega tabo-
ra Žalec 13. 5. ob 20. uri Troj-
ka - trojčica, premiera kome-
dije Gledališča Dva obraza.
Kulturni dom Šmartno v
Rožni dolini 14. 5. ob 16. uri
Štirje letni časi, komedija v
izvedbi dramske skupine PD
Dominik Hriberšek iz Šmart-
nega.
KfliicERir !
Narodni dom Celje 12. 5.
ob 19.30 letni koncert KD An-
tona Aškerca »Čarobni svet
opere«, s solisti in Mladin-
skim orkestrom I. gimnazije v
Celju. 13. 5. ob 20. uri koncert
pevskega društva Emanuel iz
Celja, ob 10-letnici delovanja.
Kulturni dom Šentjur 12.
5. ob 19.30 zaključni koncert
trobentača Boštjana Jagra in
harmonikarja Dejana Vidovi-
ča.
Večnamenska dvorana
Zreče 14. 5. ob 16. uri revija
šolskih pevskih zborov.
Vransko 12., 13. in 14. 5.
ročk koncert Vransko 2000.
Letno gledališče Griže 13.
5. srečanje godb in rogistov.
RAZST^r^
Grad Slovenska Bistrica
12. 5. ob 17. uri otvoritev raz-
stave slikarja Božidarja Srdiča
iz Celja »Za svojo in pasjo
dušo«.
Razstavni prostor Stara
občina razstava Petra Petro-
viča.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
,Beusa.
Savinov likovni salon Ža-
lec razstava fotografij Franci-
ja Horvata »Vode«, do 22. 5.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razsta-
va. V okviru razstave bo 14.
5. ob 16. uri demonstracija
modistinje Marte Žohar in
strokovno vodstvo avtorice
razstave Tanje Roženbergar -
Šega ter 17. 5. od 16. do 18.
ure zlatarska delavnica Miro-
slava Bahčiča.
Kulturni dom Šentjur raz-
stava Društva likovnih ustvar-
jalcev Šentjur.
Knjižnica Šentjur razstava
Jožeta Vodeba.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta.
Kulturni center Laško Da-
rinka Pavletič - Lorenčak.
Savinova hiša likovna dela
Klavdija Palčiča.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Jože Svetina, do
31.5.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje. Danes, 11. 5.,
bo ob 16.30 po razstavi vodila
avtorica Rolanda Fugger Ger-
madnik.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice Milan Todič.
Občasni prostori Muzeja
novejše zgodovine 100 let Leo-
na Štuklja - Ave, Triumphator.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova uli-
ca 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk Jurij Godec, do
31. 5; Galerija Borovo Ida
Šprah, do 8. 6.; Etol humanitar-
na razstava likovnih del članov
Likovnih samorastnikov Ljub-
ljana in Koroških likovnikov, do
31. 5.; Optika R&R Vlado Ren-
čelj-Ver, do 15. 5..
OSTALO
Mladinski center Celje 11. 5.
ob 20. uri potopisno predava-
nje o Nepalu, od 18. do 20. ure
računalniška delavnica; 12. 5.
ob 21. uri koncert skupine Za-
greb jazz portrait, od 15. do 18.
ure likovna in od 18. do 20.
angleška delavnica; 13. 5. ob 21.
uri jazz vikend; 15. 5. od 15. do
18. ure ustvarjalna delavnica;
16. 5. od 18. do 20. ure osnove
Interneta; 17. 5. ob 13.15 in 15.
uri gledališka predstava »Vze-
mi drugim, da boš imel sam«.
Srednje ekonomske šole Celje,
od 18. do 20. ure pa računalniš-
ka delavnica - internet.
Muzej novejše zgodovine -
muzejske ustvarjalne delav-
nice 11. in 16. 5. ob 10. uri
Čebele in sveče; 18. 5. je svetov-
ni dan muzejev, zato bodo na
balkonu muzeja nastopali
otroški pevski zbori in skupine
iz celjskih vrtcev ter osnovnih
in srednjih šol.
Pokrajinski muzej 17. 5. od
16.	do 17.30 otroška delavnica
»Jaz, vitez Celjski«. Delavnico
vodi zgodovinarka Barbara
Kozmelj.
Knjižnica Šentjur 12. 5. ob
17.	in 16. 5. ob 16. uri yravljica.
Skomarska hiša 13. 5. ob 19.
uri 8. literarni večer »Jaz mam'
en stari znucan koš«.
Dvorana Plesnega foruma
Celje 12. 5. ob 17.30 medob-
močno srečanje skupin sodob-
nega plesa celjskega območja
»V plesnem vrtincu«, 13. 5. ob
11. uri premiera plesne pred-
stave Lectovo srce.
Muzej novejše zgodovine
13. 5. ob 10. uri »Lutkovne vra-
golije« medobmočno srečanje
lutkovnih skupin celjske regije.
Univerza za IIL življenjsko
obdobje 15. 5. ob 19. uri v
Levstikovi sobi Osrednje knjiž-
nice potopisno predavanje
Francija Horvata o potovanju
po Avstraliji.
Pravljična soba pri Mišku
Knjižku 17. 5. ob 17. uri Zgodba
o Ferdinandu.
Knjižnica Velenje 11. 5. ob
20. uri kulturni večer Toneta
Partljiča z naslovom »Hotel
sem prijeti sonce«.
Ob Sotii pojejo
v Kristalni dvorani v Rogaški
Slatini bo v torek, 16. maja, že
6. Medobčinska revija otroških
in mladinskih osnovnošolskih
pevskih zborov iz šestih občin
Obsotelja in Kozjanskega. Na-
stopili bodo zbori iz Kostrivni-
ce, Rogatca, Lesičnega, Podče-
trtka ter iz I. osnovne šole Ro-
gaška Slatina. Začetek prvega
koncerta bo ob 15. uri ter dru-
gega ob 17. uri.	BJ
10
KULTURA
Vijuge m cen
Aleksandra Videcnika
v mozirski galeriji predstavili 23. knjigo znanega publicista
Publicist Aleksander Videč-
nik je svojevrsten fenomen. V
svojem življenju je počel mar-
sikaj: bil je gasilec in grafik,
družil se je s kmeti in vino-
gradniki, tudi ujetniška izkuš-
nja mu je domača, kruh si je
služil kot bančni uradnik, v
njem je radoživost popotnika,
pevca ter igralca - in v zrelih
letih se je sprostila energija v
njem. Ko je opravil vse, kar je
mogoče na tem svetu postoriti,
se je lotil pisanja.
V svojih publicističnih obja-
vah je Videčnik postavil Zgornji
Savinjski dolini svojstven spo-
menik. Nekakšno Slavo Zgor-
nje Savinjske doline, po smislu
in tematiki, kar vedno znova
rad poudari dr. Matjaž Kmecl.
In ko je popisal in tako ohranil
bogato kulturno dediščino ljudi
ob Savinji in Dreti, se je lotil sebe
samega. Avtobiografsko delo s
pomenljivim naslovom Vijuge
in čeri v iruiogočem prestopa
ozke okvire družinskega kroga;
zgode in nezgode, kot je v
uvodniku zapisi Peter Sirko,
so pač logična posledica avtor-
jevega dolgega življenja.
Tako Videčnik postavlja svo-
jevrsten spomenik predvojne-
mu Celju, sledi slikovita zgod-
ba, kako ga je metalo sem in tja
med vojno - od začetka do kon-
ca knjige šegavo hudomušno in
anekdotično podajanje življenj-
ske poti. Naučil se je trdo živeti
in preživeti, pred očmi je imel
človeka, kateremu je treba stati
ob strani. V tem svojstvu se je
avtor iskreno zahvalil vsem, ki
so stali ob strani njemu. Torej,
ob Videčnikovemu vijuganju
med čermi bralcu ne more biti
dolgčas, nemara tudi zato, ker s
pravšnjo mero kritičnosti odsti-
ra dejstva, nekaterim gotovo ne
preveč ljuba. Všečno je, da je
šest županov zgornjesavinjskih
občin napisalo posvetilo v knji-
go in s tem izkazali osebno noto
človeku, katerega duh se ne
umirja. Nasprotno, izpod nje-
govega peresa se rojevajo ne-
kakšne okrogle iz Mozirja: što-
rije purgarskih meščanov prejš-
njega in morebiti tudi tega sto-
letja. Primerne za odrsko posta-
vitev - priložnost torej, da Videč-
nika odkrijemo tudi v svojstvu
žlahtnega komedijantstva.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Dr. Matjhž Kmecl je nasmejan spremljal pripoved savinjskega mojstra peresa Aleksandra
Videčnika.
Nove otroške podobe konj
v Galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
bodo jutri, v petek ob 12. uri,
slovesno odprli razstavo
najboljših otroških likovnih
del na temo konj, ki so jih
mladi iz vsega sveta letos
ustvarili za mednarodni li-
kovni natečaj revije Likovni
svet. Hkrati bodo podelili tu-
di priznanja nagrajencem
že šestega natečaja, na kate-
rem je sodelovalo 9.200
otrok iz 33 držav.
Svoj prihod na slovesnost
ob odprtju razstave je ob
približno 300 slovenskih go-
stih že potrdilo 70 nagrajen-
cev, staršev, mentorjev in
predstavnikov likovnih šol iz
15 držav. Med njimi bodo tudi
gostje iz Latvije, Rusije, Polj-
ske, Albanije in Grčije, v Celju
pa pričakujejo še predstavni-
ke 12 tujih veleposlaništev.
Slovesnost bo povezovala Aj-
da Kalan, sicer velika ljubite-
ljica konj, mladim ustvarjal-
cem bo spregovorila sloven-
ska ambasadorka Unicefa
Milena Zupančič, kipce ve-
netskega konja za nagrajence
pa je podaril priznani obliko-
valec Oskar Kogoj.
Za likovna dela, ki jih otroci
že šest let pošiljajo na medna-
rodni natečaj, je po besedah
ustanovitelja in urednika revi-
je Likovni svet Mihaila Liša-
nina veliko zanimanje po
svetu. Z izborom del so lani
gostovali na razstavah na Ma-
džarskem, v Rusiji, Jugoslaviji
in Argentini, letos znova v
Argentini, povabljeni pa so še
na Madžarsko, Slovaško, v
Jugoslavijo, Grčijo, Indijo in
na Poljsko.	IS
Priznanje s srebrnim konjem bo za svoje delo prejela tudi
Irena Čančar iz Ljubljane.
Velenjski
kulturniki v
Berlinu
Slovenska župnija v Ber-
linu je pred dnevi povabila
v goste velenjski trio Moj
dom.
Pevki Maja Lesjak in Ta-
nja Meža ter citrar Marjan
Marinšek so nastopili pri
slovenski sveti maši, ki jo je
v berlinski cerkvi sv. Eliza-
bete daroval tamkajšnji
župnik Izidor Pečovnik.
Trio je po maši predstavil še
program ljudskih pesmi, v
župnijskih prostorih pa so
razstavili Gasparijeve raz-
glednice predvsem z veliko-
nočno tematiko iz zbirke
Marjana Marinška. Gosto-
vanje v Berlinu je podprlo
slovensko kulturno mini-
strstvo, odprtja razstave pa
se je udeležil tudi slovenski
konzul v Berlinu Jožef Ci-
raj.
VV
Vode v Savinovem
likovnem salonu
v Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 22. jj.
odprta zanimiva razstava fotografij Francija Horvata ^^
slovom Vode. Horvat se je doslej kot uveljavljen moj
fotografije slovenski javnosti predstavil že s kopico razst^
tokratna serija fotografij pa je posvečena vodi.
Na odprtju se je minuli petek zbralo veliko ljubitelje^
zvrsti, o razstavljalcu je kritiko napisala Marlen Premšak. ^
drugim je poudarila, da si je Franci Horvat z leti pridobil vel|
fotografskega znanja in danes natančno ve, kam mora usm^
ti objektiv. Franci ceni in ljubi vodo kot počelo sveta, kot eii»
od štirih elementov, brez katerega ne bi bilo življenja, vod^
njenih neslutenih pojavnih oblikah v potokih, jezerih, toln
nih, očarljivih slapovih, vrtincih, vodo, ki jo osvetljuje sonj
žarek, vodo, ki se razliva v nekakšnih tančicah, kot pajčolj
preplet bogatega naravnega daru.	^
V plesnem vrtincu
Celjska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske ki
turne dejavnosti pripravlja v dvorani Forum Plesnega fo(
ma Celje jutri, v petek, ob 19.30 uri, večer sodobnega pjj
skupin s Celjskega, lani poimenovan V plesnem vrtincu.
Pregled mladinske ustvar-
jalnosti v sodobnem plesu na
Celjskem so lani uvedli Vf
častitev svetovnega dne
plesa, 29. aprila, organizato
pa upajo, da ga bodo v pn
majskih dneh pripravljali ti
prihodnja leta. Na letošnji p
reditvi bodo nastopili plesa
skupine Akt iz Celja p
vodstvom Ane Vovk Pezd
Plesnega foruma Celje p
vodstvom Goge Stefanoi
Erjavec, I. Gimnazije v Cel
in Plesnega gledališča Cel
pod vodstvom Jureta Lukj
čika ter Plesni teater iN p*
vodstvom Nine Mavec, Ši
kije in Mirus Motus p
vodstvom Irene Gorogranr;
Velenja.	1
Čarobni svet opere
v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju pripravlja
jutri, v petek ob 19.30 uri.
Kulturno društvo Antona
Aškerca I. Gimnazije v Celju
letni koncert svojih članov
Čarobni svet opere.
Na letnem koncertu se bo-
do predstavili pianista Simon
Dvoršak in Gregor Deleja,
violinistki Maša Mareš in Bar-
bara Komadina, mariborska
sopranistka Valerija Šoster,
violinistka Martina Gajšek,
flavtist Luka Železnik in člani
Mladinskega orkestra I.
Gimnazije v Celju.
Tradicionalni koncerti v
celjskem Narodnem domu so
ob šolskem kulturniškem
Top Classicu že uveljavljena
oblika predstavitve kulturne
dejavnosti in ustvarjalnosti
gimnazijcev, pobudnika kon-
certne dejavnosti pa sta bila
prav pianista Simon Dvoršak
in Gregor Deleja, zdaj študen-
ta glasbene padagogike Peda-
goške fakultete Univerze v
Mariboru, ki že sedem let so-
delujeta v klavirskem duetu.
Na jutrišnjem koncertu se bo-
do mladi glasbeniki predsta-
vili s pestrim izborom skladb,
rdeča nit večera pa bo seveda
opera. Na čarobno popotova-
nje skozi svet opere bodo ob-
činstvo popeljali med drugim
tudi z deli Mozarta, Verdija,
Wagnerja, Offenbacha, Pucci-
nija, Masseneta, Suppeja in
Bizeta.	IS
Mlakar kmalu
spet v Forumu
Primorski komedijant, kot
si sam pravi priljubljen igra-
lec, pesnik in kantavtor Iz-
tok Mlakar, je v nedeljo zve-
čer navdušil občinstvo v
dvorani Foruma v Celju.
Večer z... je tokrat minil v
znamenju iskrivosti'in duho-
vitosti, Mlakar pa je občins-
tvo, ki na Celjskem vselej|
zadnjega kotička zapolnil
cer omejeno število sedež
na njegovih koncertih, ni
dušil z vrhunskim obvladoi
njem igre, giba in odlični
petjem v primorskem nafl
ju. Večer brez mikrofona
»podnapisov«, ki za pre*
značilnih primorskih bel
niso bili potrebni, je obči^
tvo na trenutke nasmejali
solz, Mlakarjeve interpreia'
je pa je dopolnil njegov pr|
telj, sicer odličen glasbefl
David Šuligoj, ki ga je v sfll
sveč in kozarcu refo3
spremljal s kitaro, kontraJ
som ali harmoniko. Večeri
je, kljub trojnemu dodati
prehitro zaključil, zato so
dvorani Foruma toliko M
veseli Mlakarjeve obljube,'
se v enem prvih prostih ^
minov spet vrne v Celje.
Konec meseca, v petek, j
maja, pa v dvorani Forw
pripravljajo Večer z... tren^
no zelo aktualno, atrakti^
in edino tovrstno skupino t"'
kalcev v Sloveniji, skupi"
The Stroj.	.
Zlati jubilej mešanega zbora DU Šoštanj
Mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj je nedavno slavil petdeset let delovanja.
Slovesnost ob okrogli obletnici je bila v Kulturnem domu v Šoštanju, kjer so kot gostje nastopili
pevci Mešanega pevskega zbora upokojencev Prevalje. Podelili so Gallusove značke in
posebna priznanja, slavnostni govornik pa je bil predsednik zbora Ernest Ferder. Izdah so tudi
bilten, ki ga je uredil Stane Mazej.	M.k.
PevcivLaškeiii
Jutri ob 19.30 bo v Kult"'
nem centru Laško konc^;
Moškega pevskega zb^J
Laško, gost večera pa ^
Mešani pevski zbor Tabor ■
Savinjske doUne.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Prehod za pešce
bodo prestavili
občan Alojz iz Celja je po-
na modri telefon in
.gzoril na nevarnost, ki na
^jce preži na izredno pro-
Lini Kersnikovi ulici v Ce-
j,! Gre za prehod za pešce
u icrižišču Kersnikove in
Ijijkove ulice, kjer so pešci,
jjsti otroci, ki so na poti v I.
Ijnovno šolo Celje in nazaj
joniov, nenehno ogroženi.
2aradi prehoda, ki je na de-
ji strani tega križišča (gleda-
0	s smeri Jenkove ulice), so
(šci, zaradi dreves vzdolž Ker-
jikove ulice, slabo vidni, poz-
opa jih opazijo tudi vozniki,
1	pripeljejo po Kersnikovi (iz
meri Dečkove) izpod podvo-
a, kjer je ulica speljana navz-
of po strmini. Občani, zlasti
sti, ki imajo šoloobvezne otro-
einjih morajo zaradi opisane
levarnosti vsak dan spremljati
šolo, so na ta problem že
enkrat opozorili, pobudo za
ešitev problema so na občino
losredovali tudi iz omenjene
ole, a se do zdaj ni še nič
godilo, je opozoril naš bralec.
Da bi se sami prepričali,
toliko je zdajšnja rešitev za-
les nevarna, smo omenjeno
križišče opazovali, in tudi mi
pnali, da je tamkajšnji pro-
iM, zlasti za šolarje, zares
levaren. Vozniki, ki pripelje-
0 izpod podvoza, pešce, ki
čakajo pred cestno označbo za
prehod, zagledajo v zadnjem
trenutku, z nasprotne strani
pa so zaradi dreves prav tako
slabo vidni. Največji problem
pa so vozniki. Ti so, tudi ko
čakajoče pešce na pločniku
pred prehodom za pešce opa-
zijo, skrajno nekulturni. Za-
nje se sploh ne zmenijo in
vozijo mimo njih z nezmanj-
šano hitrostjo. Zanje cestna
talna označba, kot da ne ob-
staja, zato morajo pešci čakati
v nedogled, da se pojavi voz-
nik, ki mu cestnoprometfir
kultura ni tuja. Vsekakor )e to
mesto, kjer bi iirttH policisti
(seveda V'civilnih oblačilih}
kaj videti ifi kaf likrepati.
Po'Jddgovb|: v zvezi s tem '
problemODi smo se obrnili na-
Iztoka Uranjeka, poinočnijca ,
načelnika oddelka za„ okolje
in prostor- ter promet v Mestni
občini Celje, ki zadevo dobro
pozna. Povedal je, da bodo
kmalu po prvomajskih praz-
nikih problem rešili tako, da
bodo označbo na cestišču (pre-
hod za pešce) »prestavili« na
drugo stran križišča, torej bližje
podvozu, kjer.:]^Qdo pešci za
voznike bcrij vidnt;<
Rešjtev-problema, na kate-
rega opozarjajo iiiii\tem ob-
močju'živeči občanih je torej
tik pred'feaiizaci|o, v kolikšni
^ meri pa bo prispevala;|c'bistve-
' iao večji varnosti za pešce, pa
-je vpr^anje, m ^^terega bo
-'Odgovpr!la''ys3kdanja praksa.
Narava prometa (bližina pod-
\voza in bolnišnice) drugačne
rešitve ne dovoljuje, nam je še
pojasnil gospod Uranjek. Da
bi se vozniki kar naenkrat iz
nekulturnih spremenili v kul-
turne, pa itak ni pričakovati.
M.A.
Pešcem ne preostane drugega, kot da svojo pravico izsilijo, če hočejo prečkati cesto. Bo kaj
bolje, ko bodo čakali pred prehodom za pešce na drugi strani križišča?
Odprli dva odseka cest
^ Rakovljah v občini Braslovče so slovesno odprli dva
odseka, dolga skupaj okoli šeststo metrov, ki so ju
'^•tirali pred časom in tako opravili lani preloženo delo.
jP slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, predsednik
,^^')skega odbora Franc Debelak pa je povedal, da je preplasti-
2 odsekov stala štiri milijone tolarjev, od česar so milijon
sami krajani, ostalo pa Občina Braslovče. Simbolič-
cesto odprl najstarejši krajan Rakovelj, 86-letni Alojz
ki je prerezal trak, domači župnik Jože Zidanšek pa je
^^ka blagoslovil ter vsem želel varno vožnjo.	TT
Očistili tudi Vojitilc
Med številnimi občinami, ki so organizirale spomladanske čistilne akcije v naseljih in
njihovih okoliših, je bila tudi občina Vojnik.
Pri zbiranju odpadkov so krajanom Vojnika in Frankolovega pomagali tudi osnovnošolci iz OŠ
Vojnik in Frankolovo in se tako vključili v akcijo čiščenja brežin, črnih odlagališč in drugih
področij, ki jo občina organizira že peto leto.
Učenci OŠ Frankolovo so pobirali smeti kar štiri dni v sredini aprila, saj po mnenju ravnatelja
enodnevne čistilne akcije niso dovolj. Za ločeno zbiranje odpadkov so na področju celotne
občine postavili tri ekološke otoke ter kontejnerje za papir, rezultat čiščenja pa je 40 ton
kovinskih in 350 kubičnih metrov skupnih odpadkov ter preko 50 avtomobilskih karoserij.
Bo.J., Foto: M.J.
Učenci petih in šestih razredov so se pridno lotili čiščenja poti na Konjsko.
Z MOJEGA OKNA
Ej, Celje pocestno...
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kaj si vi mislite o
Ljubljani, ampak jaz imam
takole zasebno čisto prijetne
spomine nanjo. Je že lepše v
provinci živeti, seveda, am-
pak tudi razkošje večjega me-
sta ima svoje prednosti. Na
cesti srečaš manj znancev in
prijateljev, če kakšnega vpliv-
neža zares potrebuješ, je pa
nekam bolj pri roki, se mi
zdi. Mogoče se je kaj takega
zdelo tudi vrlim avtocestar-
jem, ko so vrh svoje piramide
mirno pustili v Ljubljani, od
koder se na vse strani Slove-
nije menda lepše vidi in zato
tudi avtoceste laže nadzira,^
na sedežu družbe v Celju pa
namestili tablo. Da bodo Ce-
ljani zadovoljni, država pa
skorajda decentralizirana...
Pa ni. In Celjani tudi niso
zadovoljni.
Se je zadnjič v družbici po
dolgem času videnih oglasil
znanec Edi, ki ima slučajno
precej popotniško zveneč prii-
mek in ga včasih malce zanese
v daljave. Ob nedolžnem pogo-
vorčku o avtocestnem križu v
Sloveniji se je mimogrede spom-
nil Grigorija Aleksandroviča Po-
temkina iz Rusije. Dotični ru-
ski mogočnež, ki je dve leti
ljubimkal s cesarico Katarino
Veliko in ostal njen najljubši
moški, se je po sijajni osvojitvi
Ukrajine in Krimskega poloto-
ka, lotil velikopoteznega načr-
ta kolonizacije novoosvojenih
ozemelj. Za kar je potreboval
veliko denarja. Tako veliko, da
je cesarica ljubezni navkljub
želela na lastne oči videti nje-
gove dosežke. No, Potemkin v
prostranih stepah seveda ni imel
česa pokazati. Legenda pravi,
da je zato med obiskom cesar-
ske visokosti dal narediti umet-
ne vasi, lesena pročelja, ki so
jih ponoči skrivaj selili pred
cesaričino odpravo, tako da je
Katarina lahko na vsej dolgi
poti občudovala ljubke nove
vasice.
No, in kaj ima ta štorija
opraviti s Slovenskimi avtoce-
stami, smo tudi mi zijali v
Edija. I, kaj, naša država je kot
Potemkin -"krasno zna postav-
ljati table na pročelja, pa misli,
da bomo z ljubeznijo že verje-
li... Namreč: ko je nova demo-
kracija pred leti spet na piano
prinesla sicer že stare ugovore
proti ljubljanskemu centraliz-
mu, so tamkajšnji veljaki stak-
nili glave in režečim lokalpa-
triotom vrgli kost, ki se ji je
reklo decentralizacija državne
uprave. Zdelo se je, da je Celje
takrat pograbilo kar lep dobi-
tek. Družba za avtoceste Re-
publike Slovenije (DARS) naj
bi bila prava terna, ki bi mora-
la za najmanj desetletje zapo-
slovati ljudi in obračati zajetne
vsote denarja. In vse to početi
iz Celja, kjer ima po decentra-
lizaciji uprave svoj sedež.
Na Cesti XIV. divizije domu-
je slavni DARS. A tu, v Celju,
hodi v službo z DARSovo tablo
samo šest ljudi. Predsednik
družbe na čelu vse uprave, od
vrhovnih uradnikov do zadnje-
ga birokratskega peromojstra,
mirno ždijo v Ljubljani. Bar-
janski Grigoriji Aleksandrevi-
či so na okljuki Savinje posta-
vili sedež družbe, ki je znotraj
votel, zunaj pa ga je komaj kaj
več od ometa. Ampak važno je,
da se nihče ne usaja. Celjska
Katarina kot da ne ve, da se ji je
ljubi že zdavnaj z drugo spečal
... je še rekel Edi, potem smo
pa zamenjali temo.
P.S.: Ko sem dan kasneje
spet stala na Trojanah in bila
ob zamudi še hvaležna, ker
se cesta pospešeno gradi, me
je pa vendarle začelo zani-
mati, kako, da se kak človek
iz DARSa v rok službe ne
vozi vsak dan na tej relaciji.
Iz Ljubljane se do Trojan pač
ne vidi, obratno je pa pogled
mnogo širši... In kaj neki
potem počne tistih 6 ljudi v
Celju? Ko stojiš tamle na Tro-
janah, se ti zazdi, da so samo
varuhi nekakšnega rezerv-
nega gnezdeča, ki naj bo za
vsak primer, če bi savinjski
kmetje spet kaj imeli proti
cestarjem...
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Mama, kakršno
lahko le sanjaš
Marija Ročnik zbira-»lesedilo izgubljenih starih pesmi
Srečali smo jo na zboru Društva kmetic
Zgornje Savinjske doline v Nazarjah, kijub
njenim oseminsedemdesetim letom pa jo je
videti na različnih kulturnih prireditvah v
krajih Zadrečke in Zgornje Savinjske doli-
ne. Življenje na kmetiji, kjer najtrše delo
opravljata sin Marko in snaha Betka, organi-
zira tako, da lahko »smukne«, kot skozi
smeh rada reče, za urico ali dve na srečanja,
ki ji veliko pomenijo.
Že pred davnim desetletjem je ostala sama,
brez moža Janeza, ki mu je bila pred tem
opora v bolezni, zaradi katere je bil priklenjen
na posteljo. Dolga leta je z dvignjeno glavo
nosila usodo osamljene priletnice. Ljubila je
otroke, dva sina in hčerko, razigrana je vedno
odprtih rok sprejemala štiri vnukinje in dva
»domača« vnuka. Veselje se ji je postopoma
vrnilo v lica in našla je nove moči. Za danes, za
jutri. Že pred desetletji, ko sta z Janezom
skupaj kaj zaigrala, on na violino, ona na
kitaro, sta zbirala stare glasbene zapise. Janez
note, Marija besedila skoraj pozabljenih pe-
smi. In ko je prah že skoraj zastrl dragoceno-
sti, se je Marija Ročnik z novo vnemo lotila
vsega. Dela na kmetiji po svojih močeh (mle-
karna izpod petih parov ro-
gov še vedno deluje ), nujne-
ga dela na polju ter šivanja,
njene prave obrti. S šivanko
se je iz potrebe in veselja pre-
bijala od vojne dalje in še
danes ureže takšen kroj, ko si
ga kdo zamisli. Sešije kot
»krojaček Hlaček« in nova
suknja je nared. Z nasme-
hom, včasih v zadregi reče, -
»tole pa ne bo nikomur
prav...« , a model takoj pove,
da je obleka kot ulita. Njeno
pravo notranje zadovoljstvo
pa je zbiranje in predstavlja-
nje besedil starih pesmi, za
katere zna zapeti še večino
melodij.... a ji skrhan glas
nekdanje pevke Mešanega
pevskega zbora Bočna ne do-
pušča več resnejšega petja.
Zato se veseli, če kdo drug
zapoje »od pozabe rešeno pe-
sem«.
Vokalna skupina Pušeljc, ki
že nekaj časa prepeva tudi
njene »najdene« pesmi, je kot
nalašč za te namene. Dekleta
prisluhnejo stari melodiji, na-
študirajo kompozicijo in na
naslednjem koncertu ali jav-
nem nastopu že pojejo ohra-
njeno narodovo kulturo. In
tega se Micka Ročnik, Bence-
tova mama s Podhoma pri
Bočni, zares iskreno veseli.
Spremlja pevke, Ivano, Bet-
ko, Marijo in Dragico s har-
moniko gor in dol po Zgornji
Savinjski dolini ter včasih še
kam dlje in uživa v aplavzih,
priznanjih in krohotu občins-
tva. Mama Micka si je tako
privezala dušo, našla je pravi
smisel in zelo rada se druži s
člani Društva amaterskih pi-
sateljev in pesnikov »Slap« iz
Zgornje Savinjske doline.
Tisti, ki jo poznajo še malo
bliže pa vedo povedati, da je
to mama, kakršno lahko le
sanjaš.
JOŽE miklavc
Marija Ročnik, Bencetova Micka po domače,
rešuje pesmi iz pozabe.
Vokalna skupina Pušeljc, za katero Marija Ročnik pripravlja besedila.
Komisija zadovoljna,
pivci tudi
Na vinskem ocenjevanju v Šentjurju letos precejšen napredek
Na ocenjevanju vzorcev
vin v Šentjurju, ki sta ga
pripravila domača društvo
vinogradnikov in kmetijsko
svetovalna služba, je imela
komisija veliko dela. Oceni-
la je nad sto vzorcev, skupna
povprečna ocena je l)ila
17,39.
Vinski strokovnjaki pod
vodstvom predsednika komi-
sije Franca Jagra s Ptuja so
ugotovili, da je zadnji letnik
bistveno boljši kot leto po-
prej, ko je bila skupna ocena
precej nižja, letos so prav ta-
ko izločili manj vin, pa tudi
vzorcev na ocenjevanju je bi-
lo kar nekaj več. Ocenjevanje
je bilo v šentjurski kmetijski
šoli, kjer so odlično poskrbeli
za tehnično plat.
Člani sedemčlanske komi-
sije so med vini posebnih tr-
gatev prisodili veliko zlato di-
plomo ledenemu vinu-char-
donnay Acija Urbajsa z Rifni-
ka (ocena 19,16), za sauvig-
non-izbor najvišjo oceno Jo-
žetu Čebularju iz Sladke Go-
re (18,96), najvišjo oceno za
kerner-izbor (18,70) in char-
donnay-izbor (18,54) Aciju
Urbajsu in za sivi pinot-poz-
no trgatev Francu Urbajsu iz
Dramelj (18,26).
Med mešanim belim vi-
nom je komisija prisodila naj-
višjo oceno vinu Jožeta Čebu-
larja iz Sladke Gore (18,20),
sledita mu Anton Založnik s
Tinskega (18,16) in Franc Ko-
kot iz Senovice (17,98). Med
mešanim rdečim vinom so
najvišje ocenili pridelek Jože-
ta Žagarja iz Olimja (16,94),
nato Edija Kolarja s Pilštanja
(16,86) ter Martina Hajnška z
Rifnika (16,58).
Med sortnimi beli vini je
prejel najvišjo oceno za ru-
meni muškat Jože Čebular iz
Sladke Gore (18,72), za sau-
vignon si jo delita Jani Gla-
vač iz Prožinske vasi in Ivan
Kolar iz Spodnje Ponkvice
(oba 18,40), za traminec;
prejel najvišjo oceno Ja],||
Majcen iz Polžanske v^
(18,32), za kerner Jože Čeh,
lar iz Sladke Gore (18,30),j
renski rizling Franc Pevecj
Breške Gorce (18,28), za^
pinot Mihael Bab iz Loke p
Žusmu (18,22) za chard^,
nay Jože Pevec iz Slatij
(18,18), za laški rizling Jan||
Majcen iz Sladke Gore (I8,i|
ter za muškatni silvanec|
ne Zdolšek iz Vrha pri Šmaij
(18,02).
-Med sortnimi rdečimi vj
je prejel najvišjo oceno j
modro frankinjo (17,62) j
zweigeld (17,42) Jože Žagi
iz Olimja ter za žameto^rt
(17,26) Franc Arlič z BeleQ
re.
Slovesna razglasitev rez«
tatov letošnjega ocenjevat^
je bila v soboto, 6. maja,
prostorih kmetijske šole, ku
turni program pa so pripra?i
dijaki.
BRANE JERANI
Kurilculum v polzelskem vrtcu
Vrtec na Polzeli je eden
izmed petindvajsetih v Slo-
veniji, ki so bili izbrani za
uvajanje kurikuluma za vrt-
ce. Z novostjo so začeli v tem
šolskem letu, ko se je na
Polzeli pričela devetletna
osnovna šola.
Za začetek so določili pro-
jektno skupino, ki vodi kuri-
kularne spremembe. Organi-
zirali so. se v krožke za kako-
vost, kamor so vključene vse
vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic. Vsi vrtci dobivajo
preko Zavoda za šolstvo Re-
publike Slovenije enotna iz-
hodišča, pobude in usmeri-
tve. O izboru in temeljih kuri-
kula so najprej obvestili usta-
noviteljico vrtca - občino Pol-
zela, potem starše, ki so jim
prikazali razlike med kuriku-
lom in prej veljavnim vzgoj-
nim programom ter spre-
membe, ki se bodo dogajale.
Vodja vrtca Lidija Ušen je
povedala, da so nato pričeli s
timskim delom in ureditvijo
notranjih prostorov. Začeli so
tudi z uvajanjem kroga prija-
teljstva, dnevne rutine in po-
čitka otrok. Na roditeljskih
sestankih so starše seznanili
o dogajanjih, ki so povezana
z uresničevanjem kurikulu-
ma. Starši so obljubili pomoč
pri urejanju prostorov v vrtcu
in na igrišču. Vodje projektnih
skupin se vsak mesec sesta-
nejo in poročajo o svojem de-
lu, pogovorijo se o dilemah in
problemih ter iščejo poti do
uresničitve nalog.
V vrtcu na Polzeli se zave-
dajo, da potrebujejo obilo do-
bre volje, ugodno vzdušje
med zaposlenimi in prepriča-
nost, da se nič ne more spre-
meniti kar tako. Pri tem jim je
v pomoč svetovalka, v krat-
kem pa bodo pričeli z moduli
izobraževanja za vzgojitelji-
ce.	T TAVČAR
Premagan svet tišine
Iva Pajtier je že od rojstva skoraj gluha
Družina Pajtier iz Celja je
morala ob rojstvu hčerke
Ive korenito spremeniti svo-
je življenje in ga popolnoma
prilagoditi njenim potre-
bam. Iva se je rodila z 99-
odstotno izgubo sluha.
Irena in Ivan, starša danes
osemletne deklice, sprva ni-
sta ničesar opazila: »Iva je bila
zelo živahen otrok, odzivala
se je na vse, tudi čebljala je že
po svoje. Zato sva šele po letu
dni posumila, da Iva ne sliši.«
Začela se je trnova pot od
zdravnika do zdravnika, za
starša pa hudi trenutki njune-
ga življenja. V Mariboru so ob
pregledu zdravniki rekli, da je
Iva srednje naglušna in da naj
bi do treh let vsakih šest me-
secev prihajala na pregled.
Nato pa naj bi šla v Zavod za
gluhe in naglušne, kjer bi jo
usposabljali. Irena in Ivan se s
tem nista strinjala, zato sta
prosila še za pregled v Ljub-
ljani. Tam so ugotovili, da ima
Iva 99-odstotno izgubo sluha,
kar naj bi bilo dedno.
Pri letu in pol je Iva dobila
slušni aparat, z njo pa se je
začela ukvarjati surdopeda-
goginja Tanja Mlakar. »Imeli
smo veliko srečo, da smo do-
bili njo. Njej se lahko zahvali-
mo, da Iva danes govori in
hodi v redno osnovno šolo,«
pravita starša.
Po treh letih se je začel raz-
vijati govor, oblikovanje prvih
besed in stavkov. Starša sta se
popolnoma posvetila Ivi in se
ves čas ukvarjala z njo, saj se
nista mogla sprijazniti, da bi
njuna hči morala v zavod.
Njun boj je bil trd in grenak.
Tudi prijatelji so jima obrnili
hrbet, ko sta jih najbolj potre-
bovala. Irena jih kljub vsemu
opravičuje: »Z Ivo je težko
kam iti, ker je zelo živahna.
Pa tudi časa ni bilo dovolj za
prijatelje, saj smo bili obre-
menjeni z drugimi stvarii
Nekatere prijateljice so mi a
lo nasprotovale, ker sera!
ukvarjala z Ivo in mi svetou
le, naj jo dam raje v zavodi
gluhe. Mislim, da se je vs^l
mama za svojega .otroka pi
pravljena boriti do konfl
Vem, da sva tudi midva z ni3
žem naredila vse, kar je bilo'
najini moči.« Hvaležna pasi
vsem tistim, ki so jima kljtl
vsemu stali ob strani, prej
vsem surdopedagoginji Tafl
Mlakar in Ivini učiteljici ^
dreji Založnik.
Iva obiskuje drugi razrj
Osnovne šole Frana Roša, kj
zelo lepo sodeluje in dela. S
veda ne more slediti tako ki
ostali otroci in mora v svo
delo vložiti veliko več trud
Kar Iva v šoli spregleda, ji d'
ma razloži mama, sicer pa-
šolo delata po več ur na di
Eno uro na dan pa posve^^i
razvoju govora. Deklica je zel
spretna v vsem, rada pla^''
smuča, jezdi in se vozi s k"''
som. Zelo rada ima živali.
Ivo je bilo težko vključil'
katerokoli dejavnost, ker'
se je ostali otroci bali. Sed
so se počasi navadili, da
pač ne sliši in so jo lepo sp^
jeli medse. Iva zelo rada h"'
v šolo in pravi: »V šoli je
lepo. Rada imam svoje sos"'
ce in učiteljico.«
Trud in boj staršev je f
plačan, čeprav se še ved''
zgodi, da naletijo na kaK^"
oviro, ki jo s skupnimi nm
uspešno prebrodijo: »Ko^
že nekako sprijazniš, se sp
zgodi kaj takega, kar ti ^
poruši in te znova postavi^
trda tla. In spet potrebi
čas, da preboliš.«
SABINA KRANJ^'
Iva Pajtier
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Mladi raziskovalci v
Celju
SoisKem centru Celje so
jgraj. v sredo popoldne, di-
^jl^i 11 celjskih srednjih šol
-gd strokovnimi komisija-
predstavili svoje razisko-
naloge, ista naloga pa
jjl^a osnovnošolce v torek,
maja, v OŠ Frana Krajn-
I^a razpis, ki so ga objavili v
^lestni občini Celje, so do 31.
0ca. mladi iz osnovnih in
jednjih šol pripravili 125 ra-
jjskovalnih nalog; od tega os-
povnošolci 40, srednješolci pa
j5 nalog. Zanimanje za razi-
liovalno delo je očitno naj-
)olj intenzivno v OŠ Hudinja,
aj so učenci pripravili kar 10
lalog, sledita III. OŠ Celje in
)Š Frana Roša s po 6 naloga-
ni, IV. OŠ Celje in OŠ Ljubeč-
aspo 5 nalogami, I. OŠ Celje
tremi ter OŠ Frana Krajnca
in OŠ Lava z dvema naloga-
ma. Raziskovalno nalogo, ki
jo bodo ocenjevali v posebni
skupini, je pripravilo tudi 5
učencev OŠ Glazija.
Med osnovnošolci se je ra-
ziskovalnega dela lotilo 173
učencev ob pomoči 42 men-
torjev, 234 srednješolskim ra-
ziskovalcem pa je pri delu
pomagalo 75 mentorjev. Naj-
več, kar 14 raziskovalnih na-
log v srednjih šolah, so pri-
pravili dijaki Gimnazije Lava,
s po 11 nalogami pa sledijo
dijaki Poklicne in tehniške
strojne šole. Srednje strokov-
ne in poklicne šole Celje,
Srednje šole za gostinstvo in
turizem Celje ter Poslovno-
komercialne šole Celje.
Včeraj predstavljenih 85 ra-
ziskovalnih nalog celjskih
srednješolcev so glede na
vsebino oziroma obravnava-
no problematiko razvrstili v
17 skupin, zaključne ocene
osnovnošolskih raziskoval-
nih nalog pa se bodo obliko-
vale v osmih skupinah. V Ce-
lju bodo za vzpodbudo mla-
dinskemu raziskovalnemu
delu med 19. in 26. majem v
Likovnem salonu pripravili
razstavo vseh letos narejenih
raziskovalnih nalog, avtorje
najboljših raziskovalnih na-
log pa bodo nagradili s stro-
kovnimi ekskurzijami po Slo-
veniji. Osrednjo slovesnost
ob zaključku letošnjega razi-
skovalnega šolskega leta pa
pripravljajo 7. junija, ko bo v
Narodnem domu že 22. sre-
čanje mladih raziskovalcev.
I. STAMEJČIČ
Zapornice na prehod pri Šempetru
Nevaren železniški prehod čez cesto Šempeter-Podlog je te dni končno začel dobivati
drugačno podobo. Leto dni po tragični nesreči, v kateri so umrli trije osnovnošolci, in po
visokozvenečih besedah ter obljubah vseh odgovornih, so delavci Slovenskih železnic le začeli
pripravljati vse potrebno za namestitev zapornic.	SKO, Foto: SHERPA
Reviiaza
praznik
Prva prireditev ob letoš-
njem prazniku občine Vran-
sko je bila območna revija
otroških in mladinskih pev-
skih zborov, ki sta jo pripravi-
la Sklad Republike Slovenije
za ljubiteljske kulturne de-
javnosti, Območna izpostava
Žalec in Osnovna šola Vran-
sko.
Na reviji, ki je bila v dveh
delili, je nastopilo 730 mladih
pevcev v 17 zborih.
V petek so v osnovni šoli
Vransko pripravili dan eko
šole in vrtca, na katerem so
predstavili projekt šole, po-
družnične šole Tabor ter vrt-
ca z naslovom Energija vče-
raj, danes, jutri. Učenci so
poleg tega na ogled postavili
svoje raziskovalne naloge in
šolsko glasilo, pripravili so
tudi razstavo in degustacijo
zdrave hrane. Vranska šola
se je že leta 1996 vključila v
program evropskih eko šol,
dve leti kasneje pa so podpi-
sali eko listino in se zavezali,
da bodo načrtno ohranjali
naravo, izboljšali medseboj-
ne odnose in se naučili živeti
s spoštovanjem in ljubeznijo
v naravi.	TT
Nejevolja v turističnem društvu
Turistično društvo iz
Šempetra je moralo minuli
konec tedna postaviti ogra-
je na parkirnem prostoru
pred jamo Pekel. Na žalski
policijski postaji so namreč
ugotovili, da so otroci, ki
najpogosteje obiskujejo ja-
mo, zaradi bližine ceste
ogroženi pri vstopanju in
izstopanju iz avtobusov.
Precejšnjim stroškom so se
v turističnem društvu uspeli
izogniti s prostovoljnim delom
svoiih čl^inov. ki so se lotili
postavljanja varovalne ograje.
Pretiranega navdušenja pa
zahteva žalskih prometnikov
med njimi ni vzbudila. Pred-
vsem zato ne, ker se jim zdi,
da odgovorni iščejo dlako v
jajcu, medtem ko resnični
problemi ostajajo in še naprej
grozijo. »Zdi se nam absurd-
no, da jih tako moti naše par-
kirišče, na katerem doslej ni
bilo nikakršnih težav, medtem
ko ostajajo smrtno nevarni
deli ceste nezavarovani,« so se
pridušali člani društva med
gradnjo ograje.	SKO
Prostovoljci iz šempetrskega turističnega društva so konec tedna pljunili v dlani.
Vinograd ob domu
starejših v Šentjurju
I pobudo članov vinograd-
i jiiške sekcije oskrbovancev v
jj^niu starejših Šentjur so ta-
®rniki Roda divji petelin ob
zasadih 73 trsov in tako
"f^dili manjši vinograd.
.Nosilec akcije je bil Jani Kuko-
ki je v domu starejših eko-
in tudi kulturni animator:
7°&rad bo olepšal okolico
i^^^ga doma, čez leta pa bomo
ob hrani postregli tudi z
domačim grozdjem,
smo belo izabelo, julij-
rnuškat, zgodnjo izabelo,
JP/sko izabelo in črno jurko,
Žlahtne trse suvignona pa je
^J^esel in nam podaril pred-
is^nik Društva vinogradnikov
j^iur Edi Kolar.«
i^^^Pjevanje vinograda si je og-
tudi mestni viničar Aci Ur-
^ je pohvalil zamisel, da si
uredijo vinograd in tudi s skrbjo
zanj polepšajo bivalne dneve. V
Šentjurju že tri leta uspešno ra-
ste potomka modre kavčine,
najstarejše trte na svetu z Lenta
v Mariboru, ki so jo zasadili
pred Ipavčevo hišo, uspešno pa
deluje tudi vinograd pri Srednji
kmetijski in gospodinjski šoli.
Vsi upajo, da bo dobro delal in
rodil tudi vinograd pri Domu
starejših.
Prvi dve jami za vinograd sta
skopala Edi Kolar (levo, ob
njem Jani Kukovič) in direktor
Doma starejših Branko Gore-
čan (desno). Vinograd bodo v
naslednjem letu še povečali ter
ogradili, čez leta pa bo prijeten
okras Doma starejših in v po-
nos tamkajšnjim oskrbovan-
cem.
T VRABL
Nov prapor
Prostovoljno gasilsko
društvo Grdblja v občini Pre-
bold je te dni praznovalo 75-
letnico delovanja. Slavljence
je nagovoril preboldski žu-
pan Vinko Debelak, predsed-
nik društva Franci Debelak
pa je spomnil na zgodovino
gasilstva v Preboldu.
Kot je povedal, so bili gasilci
vedno tisti, ki so sokrajanom
ob elementarnih in drugih ne-
srečah prvi priskočili na po-
moč. To poslanstvo velja kot
prvo načelo gasilcev tudi da-
nes. Župan Vinko Debelak je
razvil nov društveni prapor,
nato pa so nanj pripeli trakove
darovalcev. Prapor je blago-
slovil preboldski župnik Franc
Serec.	TT
Odstranili so odslužene avte
Občina Žalec je letošnjo pomlad organizirala akcijo zbiranja in uničevanja dotrajanih
avtomobilov. Odziv je presegel vsa pričakovanja pobudnikov, sa> so marca zbrali 180, do
sredine aprila pa kar 230 odsluženih avtomobilskih lupin.
Vozila so zbirali na zbirnih mestih po krajevnih skupnostih in na prostoru Surovine v Žalcu. To
podjetje je nato poskrbelo za okolju prijazno razgraditev avtomobilov. Odstranili so vse tekočine in'
nekovinske dele, kovinske ostanke pa stisnili in odpeljali v drobilni obrat v Italiji. Tam reciklirajo kar
tri četrtine kovinskih ostankov, ki jih (predvsem železo) uporabijo v industriji.	SKO
14
REPORTAŽA
Kmetijstvo bodočnosti
brez Icemi je
Društvo Ajda, ki si prizadeva za bio-dinamično kmetovanje na Slovenskem, se je tokrat srečalo na Urbajsovi
domačiji v Šentjurju
Na trgu je vse vec zivil. ki s
svojo privlačnostjo na prvi po-
gled privabljajo kupce. Kdo ne
bi raje ugriznil v lepo rdeče
jabolko namesto v krmežljavo
zeleno, morda celo 'obogate-
no' s kakšnim črvom? Žal pa ni
vse zlato, kar se sveti. Za člove-
ka je zdravo tisto, kar zraste
brez umetnih gnojil, pestici-
dov in dodatkov hormonov, pa
naj bo to zelenjava, sadje ali
meso. Tega se zaveda vedno
več ljudi, ki skušajo z biološko
oziroma bio-dinamično meto-
do gospodarjenja pridelati
hrano, ki bo zdrava in primer-
na. Mnogo slovenskih kmeto-
valcev in drugih je članov
društva Ajda, društva za bio-
loško-dinamično gospodarje-
nje, ki je bilo ustanovljeno leta
1991 z namenom širiti znanje
o najstarejši metodi dela z na-
ravo v slovenskem prostoru.
Nedeljsko popoldne je bilo
kot nalašč za izlet na podeželje,
kjer si odpočiješ živce in spro-
stiš misli. Zeleni travniki, polni
rož, cvetoči sadovnjaki in vino-
gradi napolnijo telo z energijo.
Eden takšnih kotičkov je Rihiik
na severnem obrobju Kozjaii-
skega. Severna in vzhodna ste-
na Rifnika sta skalnati in skoraj
neprehodni, južno in zaliodno
pobočje pa položno in primer-
no za kmetovanje. Veliko je vi-
nogradov in sadovnjakov, ki jih
vsakdo obdeluje na svoj način.
In prav to postaja vse bolj pereč
problem pri nas in v tujini. Mno-
go kmetovalcev se še vedno ne
zaveda, da strupena gnojila ozi-
roma škropiva ne uničujejo le
škodljivcev, ampak dolgoročno
vplivajo tudi na človeka.
Srečanja se je udeležilo tudi
nekaj predstavnikov iz Avstri-
je in Hrvaške, med drugim
tudi Bernarda Orehovec iz Ča-
kovca, članica sorodnega
društva Živa zemlja, ki je bilo
ustanovljeno na Hrvaškem le-
ta 1995. Orehovčeva je bila
prva na Hrvaškem s to blagov-
no znamko in je tudi članica
Ajde.
V poljedelstvu, vrtnarstvu,
živinoreji, sadjarstvu, vino-
gradništvu in gozdarstvu je to-
rej potreben celovit pristop pri
delu z naravo. Prve napotke v
tej smeri je podal leta 1924
filozof in znanstvenik dr. Ru-
dolf Steiner, rojen leta 1861 v
takratni Avstro-Ogrski- na so-
točju Mure in Drave. V 75 letih
se je metoda razširila in potrdi-
la po vsem svetu. Gre za meto-
do, ki omogoča visoke pridel-
ke; z njo se ohranja in izgrajuje
plodnost tal kot temeljni kapi-
tal človeškega preživetja, po-
tencial kulturnih rastlin, zapuš-
čine naših prednikov, ohranja
se ekološko ravnotežje, pred-
vsem pa omogoča pridelova-
nje hrane, primerne za telo in
duha. Pri tem se upošteva tudi
položaj planetov.
Sonaravno kmetovanje, kot
ga imenujejo, in še posebej
kmetovanje po biološko-dina-
mični metodi, ki streini k popol-
ni neodvisnosti vsakega l^neta,
med drugim tudi k samopre-
skrbi s semeni, nasprotuje inte-
resom velikih kemičnih koncer-
nov, ki prodajajo umetna gnoji-
la in sredstva za uničevanje ple-
vela, škodljivcev in drugo. »Za-
nimivo je, da ti skoraj praviloma
sočasno izdelujejo tudi zdravila,
pogosto za zdravljenje bolezni,
ki jih je povzročila uporaba ke-
mije v poljedelstvu,« je zapisala
v uvodu ene od publikacij druš-
tva Ajda njegova predsednica
Meta Vrhunc. Po njenih bese-
dah naj bi ta industrija uspela v
svojih rokali koncentrirati že
okoli 80 odstotkov vsega seme-
narstva in gensko tehnologijo.
»V razvitih demokracijah za-
hodnega sveta državne ustano-
ve in iniciative opozarjajo prebi-
valstvo na ta dogajanja z infor-
miranjem in ozaveščanjem. V
državalr v razvoju takih iniciativ
navadno ni, državne ustanove
pa nimajo moči in sredstev, da
bi se z obsežnejšim informira-
njem prebivalstva postavile po
robu interesu kapitala,« je še
zapisala.
Slovenci še
premalo
ozaveščeni
Kako je s tem pri nas in koli-
ko je sploh takih knretov na
širšem Celjskem področju, smo
jo povprašali na nedeljskem
srečanju na Urbajsovi domačiji,
kjer sami pridelajo vse, kar po-
trebujejo za življenje, seveda po
naravni poti. Vrhunčeva je po-
vedala, da je v društvo Ajda
včlanjenih skupno okoli 700 lju-
di, od tega je 100 kmetovalcev z
vseh predelov Slovenije. Kme-
tijstvo dodatno tepe mačehov-
ski odnos države, ki naj bi se po
eni strani zavedala, da pot v
Evropo vodi tudi z bio kmeto-
vanjem, po drugi strani pa nki
na srednjih šolah ali univerzah
niti kot fakultativni predmet ni-
majo sonaravnega hnetijstva.
Vrhunčeva ima tudi sama ve-
liko kmetijo v vasi Vrzdenec pri
Vrhniki. Staro kmetijo je odku-
pila pred sedmimi leti in po
biološko-dinamični metodi De-
meter, kot se imenuje svetovna
zaščitna znamka za zdravo pre-
hrano, vzgojila prve biološko
neoporečne pridelke v Sloveniji.
S to blagovno znainko se je
Vrhunčeva seznanila v Nemčiji,
kjer je nekaj časa živela.
Med člani društva Ajda jih
ima 19 rdeči in 4 zeleni zaščit-
ni znak Demeter. Rdeči znak
pridobijo tisti, ki se s tovrstno
pridelavo ukvarjajo že dlje ča-
sa, zelenega pa začetniki.
Demeter organizacija je
mednarodnega značaja, orga-
nizirana tako, da imajo večje
dežele, npr. Nemčija, Francija,
Amerika, svoje zveze, dežele v
razvoju in manjše države pa so
pod okriljem matične organi-
zacije Demeter Internacional iz
Darmstadta. Med slednje sodi
tudi Slovenija, ki je z zvezo
Demeter podpisala pogodbt)
leta 1997. »Prijatelji iz Nemčije
nas.vzpodbujajo, da bi se osa-
mosvojili in tako imeli enake
pravice kot velike države, da bi
lahko sami upravljali z blagov-
no .znamko,« je v nagovoru
udeležencem srečanja na Rifni-
ku dejala Vrhunčeva in dodala:
»Ostali pa bi vezani na medna-
rodne institucije, ki opravljajo
vsakoletne kontrole. Pri tem se
moramo zavedati tudi velike
moralne odgovornosti do tega
svetovnega gibanja.«
Srečanja članov Ajde so me-
sečno, na različnih kmetijah,
namen le-teh za nosilce blagov-
nih znamk Demeter pa je spoz-
nati kmetije, pokrajino, kulturo
in socialne razmere članov in
njihovih družin iz različnih kon-
cev Slovenije, nenazadnje pa tu-
di poglabljanje znanja in izme-
njava izkušenj. »Biti moramo
odprti za nove ideje in svet
okoli nas, misliti na prihodnost
in opozarjati ljudi, naj se ne
ukvarjajo s >kemičnim< kmetijs-
tvom, kot imenujemo konven-
cionalni način pridelovanja, ki
ne more biti kmetijstvo bodoč-
nosti, saj uničuje zemljo, rastli-
ne in živali, pri človeku pa pov-
zroča številne bolezni kot aler-
gije, raka in drugo,« je poudarila
Vrhunčeva.
V harmoniji z
naravo
Ljudje, ki pregledujejo
kmetije, ki delajo po biološko-
dinamični metodi, prihajajo iz
Nemčije, ravnajo pa se po sve-
tovnih merilih, smernicah, ki
so ostrejše od slovenskih pri-
poročil za ekološko kmetova-
nje in celo smernic Evropske
unije. Pridelovalcem največ
preglavic povzročajo zakonski
zapleti glede uvoza določenih
sredstev za varstvo rastlin, ki
jih lahko zaenkrat dobijo le v
manjših količinah, pravih za-
stopnikov za uvoz pa pri nas še
ni. Gre za naravne izvlečke, ki
niso strupeni. Podobne težave
imajo tudi z uvozom semen, ki
morajo biti biološko oz. biološ-
ko-dinamično pridelana. Po
mnenju Vrhunčeve bi morala
tudi in zlasti država pomagati
pri reševanju teh problemov.
Res je, da država od lanskega
leta kmetovalcem, ki prideluje-
jo v skladu z ekološkimi smer-
nicami, pomaga v obliki finanč-
nih spodbud, a to še zdaleč ne
bo dovolj. Tudi potrošniki so
premalo ozaveščeni o tem, kaj
kupujejo in jedo. Prava hrana
je hrana brez primesi, strupov,
je hrana, ki daje energijo in
zdravje. »V Sloveniji je kar 20
odstotkov mladih sterilnih,
sive številke pa so gotovo še
večje. Ali se zavedate, da je to
posledica uporabe pesticidov,
ki jih sploh ne bi bilo treba
uporabljati? Pridelovalci jih
uporabljajo zato, ker jim je
nekdo natvezil, da je to edina
učinkovita stvar v boju proti
škodljivcem. Če zemljo obde-
lujemo na naravi prijazen na-
čin, ustvarjamo globalno har-
monijo, v kateri ni potrebno
ničesar uničevati.«
BOJANA JANČIČ
Aci Urbajs, večkratni dobitnik medalj na
mednarodnih sejmih in tekmovanjih.
Meta Vrhunc, predsednica društva Ajda, ki
ima tudi sama veliko kmetijo blizu Vrhnike.
Wassabi!
Tega zapisa pravzaprav ne
bi bilo, če se ne bi pred krat-
kim v naši družbi razpaslo
opičje oponašanje fraze »-
VVazzup!« iz reklame za pivo
Budvveiser. Gre za reklamo,
ki je s svojim nalezljivim in
blago iritirajočim ponavlja-
njem besede »VVazzup« (v
prostem prevodu »kua je?!«)
najprej po vseh pravilih us-
pešnega imena zasvojila
Združene države, zdaj pa se
razširja tudi po Evropi. Še
posebej je priljubljena med
srednješolsko in študentsko
populacijo, ki sta sploh ob-
čutljivi na takšne in podob-
ne možganske viruse. In se-
veda med nami, pootročeni-
mi čudaki, kajne.
Te reklame sicer (še) ne
predvajajo na nam dostop-
nem etru, toda to ob uporabi
Interneta ne predstavlja kak-
šnega velikega problema. Tu-
di po zaslugi ene izmed bolj-
ših spletnih strani, ki se uk-
varjajo s pomembno nepo-
membnimi zadevami in ki se
ji reče AdCritic.com
(www.adcritic.com). Name-
njena je namreč vsem tistim,
ki se jim TV reklame ne zdijo
le nadležno mašilo med tele-
vizijskimi oddajami. Da ne bo
pomote, govorimo o tistih re-
klamah, ki presežejo prag
dolgočasja in predvidljivosti,
pod katerim se sicer nahaja
vsaj tričetrt televizijskih ogla-
sov. Kot pravijo snovalci te
spletne strani, gre za kulturo,
pa naj to želimo ali ne. In pri
tem še postrežejo s podat-
kom, ki, upajmo, velja pred-
vsem za Združene države
Amerike. Namreč, da je kar
96 odstotkov vseh gospodinj-
stev opremljenih s TV spre-
jemnikom, medtem, ko jih
ima le 92 odstotkov tekočo
vodo. Ja, tudi to nekaj pove.
No, AdCritic.com se ne uk-
varja z žalostnimi vidiki ame-
riške kulture, ampak z dobri-
mi, zanimivimi televizijskimi
reklamami. Na spletni strani
jih je trenutno moč najti nekaj
preko 900, kar ni malo. In
vsako si seveda lahko ogleda-
te ter preberete osnovne po-
datke o ustvarjalcih in spJ
Ijevalni glasbi. Za ogled bJ
potrebovali kos program,
opreme, Quick Time iin^
vane, ki si jo boste rnoij
prenesti na vaš računalnik,
imate počasno povezavo, j
tem se raje ne ubadajte
vsem skupaj, saj boste ti
pri prenašanju filmskih i^
kov, oziroma reklam, por^
preveč časa. Če imate mod^
s hitrostjo 56K, ki se vam
omrežje poveže s kakši^
40-50 K ali več, pa ne bo vei!
problemov.	^
Reklame so razvrščene p
priljubljenosti in po abeca
nem redu oglaševalcev. Tf
nutno je najbolj priljubljj
spot, ki govori - ne boste ve
jeli - o Clintonovih zadnji
dneh v Beli hiši. Rahlo šaljii
zadeva, priznam, a se ne m
re kosati z inačico reklame i
Budvveiser, ki se dogaja v j,
ponski restavraciji in se koi
ča s splošnim vpitjem bese^
wasabi (nekakšna rastlina, i
daleč podobna našemu hi
nu, ki jo Japonci pripravlja
na sto in en način) ter obve
no brco pod mizo, s kata
dekle končno umiri svojej
objestno krulečega fanta, i
naj rečem? Dandanašnji i
najboljše tiste reklame, ki
ne trudijo povedati Velil
zgodbe.
Sledi jima reklama za Au'
v katerem vidimo nekaj avt
mobilske in veliko ženske«
tetike, potem je tu zopet i
klama za Budweiser in tal
naprej. Kakšne posebne fil
Zofije ni. Reklame pač. In nj
priljubljenost. Za konec san
na kratko: če ne marate i
klam, potem pozabite na v
skupaj. Če pa so vam vŠ£
potem se boste zabavali
ob obisku te strani. Pa še
stih dolgočasnih mehiških ^
daljevank vam ne bo trel
gledati vmes.
Vasja Ocvi
vasjaC^kibla."
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Cvetoča mestna zvezda
mistično društvo Celje v sodelovanju z mestno občino in vsemi desetimi mestnimi
[trni ter ob pomoči Vrtnarstva Celje in Cinkarne Celje te dni zaokrožuje akcijo
etličenja mesta, ki je letos prvič razširjena resnično na celotno območje Celja.
^h akcije je bila sobotna, zdaj že tradicionalna Cvetlična tržnica, ki so jo postavili v starem
sinem jedru, vzdolž mestne zvezde, na njej pa brezplačno razdelili kar 4.500 sadik in blizu 5
^litrov zemlje stanovalcem ožjega mestnega središča. Del tega je med meščane razdelil kar sam
lan Bojan Šrot. Kot je znano, dobijo sadike cvetja in ustrezno zemljo za zasaditev meščani, ki se
jhodno prijavijo turističnim aktivistom oziroma v svojim mestnih četrtih, letos prvič pa so v
u poskrbeli, da bodo lepo ocvetličeni balkoni in okna v prav vseh mestnih sosesl^h.
kcija ocvetličenja mesta se zaključuje te dni, saj bodo sadike cvetja in zemljo danes, v četrtek,
111. in 13. uro, dehli še krajanom MČ Slavko Šlander, jutri, v petek ob istem času, pa
lerčanom.	IS, Foto: SHERPA
Pouk v šoli Jurklošter
v začetku februarja se je
pričel pouk v novi štiriletni
šoli Jurklošter, v kateri ima-
jo tudi oddelek vrtca. Slove-
sno jo bodo odprli junija.
Pouk obiskuje 25 učencev,
katerim so namenili tri učilni-
ce, knjižnico, veliko telovad-
nico, ki jo bodo lahko uporab-
ljali tudi drugi krajani za re-
kreacijo, pa igralnico za najm-
lajše in skupno kuhinjo. Ka-
sneje bo mogoče urediti tudi
podstrešne prostore v priredi-
tvene namene.
Telovadnica bo dokončana
maja, uradna otvoritev šole pa
bo 24. junija, na predvečer
državnega praznika, na kateri
naj bi imel slavnostni govor
predsednik države Milan Ku-
čan. Skupna naložba Občine
Laško in ministrstva za šols-
tvo, ki pa je prispevalo le četr-
tino, je 180 milijonov tolar-
jev. Na šoli bodo poučevali
šolarje od 1. do 4. razreda, po
uvedbi devetletke pa bodo do-
dali še 5. razred.
B. JANČIČ
Šali v Bistrici
V Bistrici ob Soth bo ju-
tri, v petek, 12. maja, tradi-
cionalni dan domače os-
novne šole in enote vrtca
Pikapolonica. Dan bo v zna-
menju 21. šahovske simul-
tanke 1980-2000 in kultur-
nega programa.	BJ
Gasilci počastili sv. Florjana
Zavetnika gasilcev sv. Florjan^ je v preteklem tednu
počastila večina slovenskih gasilcev. Temu slavju so se
pridružila tudi člani gasilskih društev občine Polzela, ki so
se zbrali v cerkvici pri graščini Šenek na Polzeli. Ta je ena
izmed redkih na Slovenskem, posvečena sv. Florjanu.
Mašo je daroval župnik Jože Kovačec, ki se je v nagovoru zahvalil
vsem gasilcem in gasilkam, ker so poleg svojih vsakodnevnih
obveznosti in službe pripravljeni pomagati drugim v nesreči in
nevamosti. V drugem delu slavja so se gasilci ob prigrizku in
domači kapljici zbrali v gasilskem domu v Ločici ob Savinji. TT
Šola dobre drže za učitelje
2md za zdravstveno vars-
j Celje, s predstojnico od-
ka za socialno medicino
to Avguštin, dr. med., je
lekli petek in soboto za
Itlje kamniških osnovnih
pripravil seminar Šole do-
idrže, ki je uvrščen v pro-
iie stalnega strokovnega
|X)lnjevanja pedagoških
Ivcev.
S predavanji Šole proti ho-
tni v križu smo v Zdraviliš-
l^ško pričeli julija leta 1990.
prvo leto so nas udeleženci
prepričali, da bi morah temu
programu prisluhniti že v otroš-
tvu. Še isto leto smo program
Šole dobre drže (ŠDD) izvedli
z otroki male šole v vrtcu
Laško. Sledila so izobraževa-
nja v osnovni šoli v Radečah,
na 3. Osnovni šoh in šoli Fra-
na Roša v Celju. Program ŠDD
so spoznali tudi dijaki celjske
gimnazije in dijaki srednje me-
dicinske šole v Celju in Ljub-
ljani. S programom so se sez-
nanili starši, vzgojitelji, učite-
lji, zdravniki in fizioterapev-
ti,« predstavlja program fizio-
terapevtka Majda Anžin.
Udeležencem seminarja dveh
osnovnih šol ter šole s prilagoje-
nim učnim programom v Kam-
niku je o pomenu pravilne tele-
sne drže za razvoj otroka spre-
govorila asist.mag. Damjana
Podkrajšek Žolnir, dr. med., o
sprostitvenih tehnikah za otro-
ke in odrasle klinični psiholog
Drago Tacol, teoretični in prak-
tični del Šole dobre drže pa je
pripravila fizioterapevtka Maj-
da Anžin.	M. An.
Zlatomašnik dr. Vekoslav Grmič
v žalski župnijski cerkvi je
naslovni škof dr. Vekoslav Gr-
mič daroval zahvalno mašo
ob 50-letnici svojega mašniš-
kega posvečenja. V Savinjski
dolini je želel praznovati svoj
zlati jubilej zato, ker je svojo
duhovniško pot začel na Vran-
skem, kjer je služboval se-
demnajst let, do leta 1968, ko
je bil posvečen v škofa.
Dr. Vekoslav Grmič se je
rodil 4. junija leta 1923 v
kmečki družini v Dragotincih,
župnija sv. Jurij ob Ščavnici.
Po končani osnovni šoli je v
Mariboru zaključil nižjo in
višjo gimnazijo, potem pa po
kratkem službovanju na okra-
ju v Gornji Radgoni začel s
študijem na Teološki fakulteti
v Ljubljani, ki ga je končal leta
1951. Kot kaplan je nastopil
duhovniško službo na Vran-
skem, bil tam župnik in pro-
dekan vse do leta 1968. Nanj
je močno vplival papež Janez
XXIII., ki je na široko odprl
vrata iskanju novih identitet
cerkve v svetu, zaznamova-
nem z dvema svetovnima voj-
nama in novimi znanstvenimi
spoznanji. V ta čas se vključu-
je tudi Grmičeva doktorska
disertacija Teološka vsebina
strahu v eksistenciahzmu, ki
jo je uspešno obranil leta 1961
na Teološki fakulteti v Ljub-
ljani. Odslej je dr. Grmič delo-
val kot profesor na Teološki
fakulteti v Ljubljani, filozof in
pisatelj z bibliografijo, ki ob-
sega več kot tisoč naslovov, v
zadnjih letih pa s svojimi po-
gledi odstopa od prenekaterih
stališč, ki jih zagovarja slo-
venska Cerkev. Poleg tega je
med ustanovitelji revija Zna-
menje pred 30 leti, še vedno
njen zvesti sodelavec, dolga
leta pa urednik in član ured-
niškega odbora. Njegova de-
javnost je vezana tudi na Mo-
horjevo družbo, saj je bil njen
predsednik kar dvanajst let.
Pod njegovim vodstvom so bi-
le uvedene nove zbirke, ki so
pomembno razširile izdajatelj-
sko dejavnost te založbe.
- Ob zlatomašni slovesnosti
sta zlatomašnika pozdravila
žalski župnik Viktor Arh in
župan Lojze Posedel, zagro-
ženih nemirov pa ni bilo.
T. TAVČAR
Gasilski muzej na Vranskem
V	soboto so na Vranskem v poslovni stavbi Inde odprli gasilski muzej z največjo tovrstno
zbirko v državi. Sestavlja jo predvsem staro gasilsko orodje in oprema, še posebej zanimive
pa so vodne brizgalne na lesenih vozovih iz 19. stoletja.
V	muzeju, ki ga je pomagal postaviti Miha Valenci iz Velenja, je poleg gasilskih eksponatov
predstavljena tudi kovaška delavnica, v drugem nadstropju pa bodo uredili etnografsko zbirko,
ki je sedaj deponirana v gradu Podgrad. Gasilski muzej, z njim bo upravljal novoustanovljeni
zavod, v katerem bo imela občina večinski delež, sta uradno odprla poveljnik in podpoveljnik
občinskega gasilskega poveljstva Vransko Anton Urankar in Ludvik Piki, blagoslovil pa ga je
domači župnik Jože Hirinek.	TT
Stare brizgalne v novem gasilskem muzeju na Vranskem.
16
REPORTAŽA
Jesen Oksovih fantov
Ob devetdesetletnici Ivana Žalerja so se zbrali najstarejši celjski zlatarji
Bil je lep dan, dve leti je že
minilo od vojne morije, ko so
Oksovi zlatarski mojstri in
vajenci odšli na vrt, se posta-
vili v dve vrsti in se zazrli v
lečo fotoaparata. Potem se je
čas igral z dnevi, meseci, leti.
Bil je lep, sončen majski dan,
ko so se znova zbrali. Šest
celjskih zlatarjev in sin ene-
ga od njih je pred dnevi sede-
lo okoli najstarejšega Ivana
Žalerja, ki je praznoval de-
vetdeset let.
Stara fotografija je nastala le-
ta 1947, na njej pa so vsi zapo-
^sleni v zlatarski delavnici moj-
'stra Oksa. Tega takrat že ni bilo
več. Nemec, ki je v letih med
prvo in drugo svetovno vojno s
kovčkom pripotoval v staro Ju-
goslavijo in v mestu ob okljuku
Savinje postavil delavnico, je
med nemško okupacijo vse
prerad dvigoval desnico v poz-
drav zelenim uniformam, da bi
mu zmagovalci to lahko opro-
stili. Izginil je v temačnih povoj-
nih dneh. Ostala pa je njegova
delavnica in petnajst mojstrov,
brusilk, vajencev, vseh, ki so se
pri njemu učili poklica. Leto dni
kasneje tudi delavnice ni bilo
več, saj so tedanje oblasti vse
zlatarje v Celju združile pod
eno streho, v danes razvpito
Zlatarno Celje.
Ivan Žaler, prijatelji so mu
pravili Vanč, se je rodil 3. maja
1910 celjski družini, ki je imela
trinajst otrok. Po stopinjah svo-
jih sester Fanike in Minke se je
šel učit za zlatarja. Začel je pri
takrat največjem zlatarju na
Celjskem - Knezu, po dokonča-
ni učni dobi in opravljenem
izpitu pa je odšel k vojakom v
Knjaževac. Ko je slekel vojaško
sulmjo, ga pri Knezu niso več
potrebovali. Na srečo je bil
Ivan zagret športnik, ukvarjal
se je z orodno telovadbo in
dolga leta z nogometom. Prav
slednji mu je pomagal do služ-
be, saj je bil zlatarski mojster
Oks zagret ljubitelj žogobrca in
nogometni sodnik, zato je mla-
dega Žalerja vzel v svojo delav-
nico.
Med drugo svetovno vojno
je ta nekaj časa delovala, ven-
dar pa je čedalje več fantov
odhajalo k vojakom, pa tudi
dela je bilo vse manj. Ivanu
zaradi težav z zdravjem ni bilo
treba prijeti puške, leta 1944 pa
so dokončno prenehali z de-
lom, saj je zavezniška bomba
padla v bližino Oksove delavni-
ce in jo dodobra razmajala.
Po koncu vojne so se Oksovi
zlatarji znova zbrali, iz tujine se
je vrnil tudi Oks, ki je pred tem
že pobral šila in kopita. Potem
ko je lastnik izginil v rdečih
čistkah, so vodstvo delavnice
prevzeU štirje mojstri: Franc
Gros, ki je skrbel še za finance,
Ratko Dobrajc, ki je poleg dela
izdajal material in hranil izdel-
ke, Ivan Žaler, zadolžen še za
izložbo, ter Martin Gornik.
Zlatarji in vajenci so bili Polde
Kegu, Ladi Podrgajs, Ivan Me-
ke, Franček Vrunč, Franček
Arlič, Franček Stropnik, Mar-
ko Kokolj, Milan Koren in
Ivan Pušnik. Imeli so tudi dve
polirki, Nežo Vedlin in Lizo
Tofant, takrat se jima je reklo
»štajferici«, ki sta skrbeli za ne-
žen lesk nakita.
Čistoča in
poštevanica
Prejšnji teden se jih je ob
Vančevi devetdesetletnici
zbralo šest, z njimi je bil tudi
zlatar Friderik C^mik, sin po-
kojnega Martina Gornika, z
ženo Ido, prav tako zlatarko.
»Nikoli ne bom pozabil, ko
sem prvič prišel k Oksu in me
je sprejel prav Vanč,« se spo-
minja Milan Koren, takrat še
droben fantič, ki je nato leta
1963 postal eden prvih zaseb-
nih zlatarjev v Celju. »Oče je
hotel, da se izučim za mizarja.
Poslal me je k nekemu svoje-
mu prijatelju, ki je izdeloval
krste. Že to mi ni najbolj diša-
lo, ko pa me je mizarski moj-
ster odpeljal do polnega zabo-
ja zarjavelih in skrivljenih žeb-
Ijev ter mi ukazal, naj jih s
Idadivom poravnam, sem bil
odločen, da mizar že ne bom.«
Naslednji dan je s podplutimi
prsti namesto v službo odšel
pohajkovat po uhcah. Vedel je,
da ga bo oče naklestil, če ne bo
hodil nikamor v uk, med dirja-
njem po mestu pa se je zagle-
dal v zlatarsko izložbo in vsto-
pil v delavnico. Ivan Žaler je od
vseh mojstrov sedel najbližje
vhodu in prestregel nadobud-
neža. »Dvignil je pogled od
dela in me vprašal, kaj bi rad.
Rekel sem, da hočem postati
zlatar, pa me je vprašal, kdo
mi je to svetoval, jaz pa kot iz
topa, da sem si sam izmislil.«
Koren pravi, da je nato moral
pokazati roke in nohte, če so
čisti, Žaler je pogledal tudi nje-
gov vrat. bZlatarji morajo biti
čisti,< mi je zabičal. V tistih
dneh so bile kopalnice škaf
vode, zato preizkus ni bil nika-
kršen mačji kašelj,« pravi Ko-
ren. A najhuje ga je še čakalo.
»Potem je hotel vedeti, ah
znam poštevanko. Jasno, sem
mu odgovoril, znam jo tekoče.
Vanč mi je zabičal, naj ga gle-
dam v oči in odgovarjam brez
premišljevanja. Nato me je
vprašal, koliko je enkrat
osem. Šestnajst, je butnilo iz
mojih ust, delavnica za nama
je bušnila v krohot, jaz pa sem
rdeč kot kuhan rak sklanjal
glavo.« A se je do takrat resni
izpraševalec široko nasmehnil
in fantiču zabičal, naj nasled-
nje jutro pride k njim v uk.
Nogometni mojster
Ob obloženi mizi so se is-
krivi spomini na dneve v Ok-
sovi delavnici na takratni
Ključavničarski uhči utrinjali
eden za drugim. O tem, kako
jih je lastnik Oks vedno znova
preizkušal z navidez pozab-
ljenimi kosi nakita ah koščki
zlata po raznih kotih delavni-
ce. Marko Kokolj, ki je moral
čistiti njegovo pisarno, je ved-
no znova naletel na bankov-
ce, ki so ležali na vseh mogo-
čih in nemogočih krajih, ven-
dar je dobro poznal »hsjaš-
tvo« svojega šefa in je denar
vedno ostal tam, kjer ga je
našel. Nekoč pa mu je bilo teh
šal dovolj. »Pometal sem tla
pod trezorjem in na plan je
prilezel bankovec za 50 ta-
kratnih dinarjev. To ni bilo
malo, a sem takoj vedel, da
jih je znova nastavil Oks. Vzel
sem metlo, in jih porinil glo-
boko pod sef. Nato pa končal
z delom.« Naslednje jutro ga
je Oks pokhcal v pisarno. »Si
včeraj kaj našel?« »Nisem.«
»Res ne?« »Res, ničesar!« Po-
tem je vzel metlo in z njo
bezal pod veliko železno
omaro, denarja pa od niko-
der. Ko je bil že čisto rdeč od
napora, se je bankovec le pri-
kazal na plan. »Potem mi ga
je potisnil v roke in rekel: Hi
imaš.«
Čeprav je bil trd učitelj, ki ni
»šparal« s klofutami, so se
zbrani strinjali, da jim je znal
stisniti kakšen denar v žep, če
se mu je zdelo, da so čisto
brez. Najbolj spretni pa so
vedno zaigrali na karto nogo-
meta. Ko so videli, da prihaja
proti njim s črnim oblakom
nad glavo, so brž začeli govo-
riti: »Mojster, mojster, včeraj
sem bil na tekmi!« Oks se je
zaustavil in jih vprašujoče
premeril: »Ja, zares?« »Seve-
da, mojster. Uh, kako ste so-
dili, bolje se sploh ne da.«
»Tako, tako,« se je ponavj
zadovoljno namuznil, po^
dil po bradi in pomirjen odjj
jeza pa je izpuhtela neznai
kam.
Nasvidenje čei
deset let
Prva leta po vojni so št|
slovenski mojstri sami voj
posle, dokler ni leta 1947 piij
ukaz iz Mestnega Ijudsk^
odbora, da se morajo vsej
lavnice združiti v eno. Oksi
so tako odšU v tovarno v (J
berju, nekdaj last Sloveti
Kneza, ki je postal poslovoi^
svoji bivši trgovini. Tako je i
stal stočlanski kolektiv ZM
ne Celje, ki se je kasneje pra
lila v nove prostore na Kei
kovi ulici in po psamosvci
doživela svojo neslavno j
do.
Usodo, ki jo najstarejši a
ski, verjetno pa tudi sloven
zlatar Ivan Ždner spremlja
začetka pa vse do današD
dni. Še vedno živahen mož,
se je na družinskem slavju
čast svoje devetdesetletnice
vnukinjo zavrtel v valčku in
pred tremi leti praznoval bis
no poroko. Časopise še ved
bere brez očal, le televiziji se
odrekel, razen nedeljski odd
Po domače. Zato nihče nif
mislil, da se šali, ko nam
dejal, da se vidimo ob njegi
stoletnici, če jo bomo dočab
am SEBASTIJAN KOPUŠl
Oksovi »pobje in punce« iz leta 1947. Stojijo z leve: Franček Vrunč, Franček Arlič, Franček
Stropnik, Lculi Podrgajs, Polde Kegu, Marko Kokolj, Ivan Meke, Ivan Pušnik in Milan Koren.
Sedijo z leve: Ivan Žaler, Neža Vedlin, Martin Gornik, Ratko Dobrajc, Liza Tofant in Franček Gros.
Dobrih petdeset let kasneje so se znova zbrali (z leve): Marko Kokolj, Milan Koren, |
Gornik, Ivan Žaler, Ivan Meke, Ladi Podrgajs, Martin Metličar (z »Oksi« je začel v Zlatar
in Friderik Gornik.
REPORTAŽA
17
Dnevnik hodoijubke
Dobršen kos sveto v osmih dnevnikih Ane Katarine Seher, ki v nobeni državi ne pozabi muzejske vstopnice ali jedilnega lista
jiiie so ji dali po obeh babicah, Ani in
[Katarini, priimek je dobila od prednikov na
jvstrijskem Koroškem. Niso se mogli odločiti,
jjjjo Idicali Ana ali Katarina in dobila je tretje
jpje. Alenka. Zraven sodi priimek Seher, ki bi
jj v prevodu glasil Videč in kot po naključju
|QStrira delo diplomirane biologinje, ki mora
pod mikroskopom videti rakave celice. Videč
Ijstrira tudi vedoželjnost enainpetdesetletne
popotnice, ki za drobno postavo skriva leta in
^eljo po odkrivanju zemeljske oble. Dvaind-
yajset let poti po svetu, ostalo je še nekaj
neraziskanih lis, je sestavila v osem zajetnih
ilnevnikov, ob katerih bi tudi najbolj izkušen
turistični vodnik prebledel od zavisti.
(P-
Z vsakega potovanja prinese natančne zapi-
ske, ki jih doma dopolni in podkrepi s podatki,
vse pretipka, nakar strani romajo v knjigovezni-
co. Končni izdelek nosi naslov Hodoljubje - od 1.
do VIII. - v njem pa je dokumentirano vse, kar se
je imelo zgoditi in dalo videti. Prizore, ki jih ne
sme ali ne more fotografirati,
izriše s svinčnikom. V dnevni-
ke nalepi načrt potovanja, le-
talske vozovnice, jedilne liste,
telefonske številke muzejev in
restavracij, zabeleži koristne
naslove, pritrdi muzejske
vstopnice, razglednice in nekaj
lotografij. Njen arhiv šteje več
kot petnajst tisoč diapozitivov,
nekaj manj fotografij in skoraj
dva tisoč tipkanih strani avtor-
skih besedil. Zapisati ne pozabi
ifttear, omeni umazana stra-
n^A in strese jezo nad nepri-
jaznimi ljudmi, izrazi navduše-
nje nad slastno večerjo in jo
dokumentira z originalnim ra-
fiinom ter primerjalnimi cena-
mi. Koliko stane kava v Ekva-
dorju? Zanjo odštejete 500 su-
laov. Za deset dolarjev dobite
dvajset tisoč sukrov. Pivo ter
špageti s sirom stanejo 1.800
sukrov. Za dva tisoč tolarjev
torej lahko v tej južnoameriški
deželi večerjate približno de-
setkrat. Kako ravnajo Indijanci
s svojimi otroki? Kako je bil
zasnovan komunikacijski si-
stem Inkov? Koliko stane por-
aja kuhanega boba? KoUko do-
pusta imajo Japonci in kakšna
Je njihova povprečna plača? Ka-
malezijska mladoporočen-
^ pridobita stanovanje in koli-
znašajo državljanske daja-
tve? Praktično ni uporabnega
^rašanja, na katerega Alenka
^her v dnevniku ne bi ponudi-
la odgovora. Na ta način je v
besedi in sUki prekrižarila pe-
tintrideset držav sveta.
Z ledom nad
Reiterjo
Na prvo potovanje se je od-
pravila šest mesecev po prvi
redni zaposlitvi, takoj ko je
unela pravico do dopusta. Ni
odšla daleč in takrat je v Španiji
in na Portugalskem ugotovila,
da poleževanje na plažah ni
dobro zanjo. »Prevečkrat sem
čakala damice, da so zamenja-
le toalete,« se nasmeji Alenka
Seher. Ne mara skupinskih po-
tovanj, pač pa ji je najljubša
avantura z nahrbtnikom. Zah-
tevna in radovedna sopotnica
je z aktivnim zaninlanjem za
mformacije spravila v zadrego
že prenel^tere vodnike, turiste
in domačine.
Večji del leta preživi v citološ-
kem laboratoriju celjske bolni-
šnice in vsak delovni dan sklju-
čena nad mikroskopom išče
nepravilne ceUce. Sama je zbo-
lela dvakrat, prvič pred deseti-
mi leti, ko se je vrnila s Himala-
je. Bohia je šla že na pot, po
vrnitvi pa so po temeljitih pre-
gledih diagnosticirali Reiterje-
vo bolezen. Zaradi hudega
vnetja sklepov je ostala prikle-
njena na posteljo, a z zagrize-
nostjo, s kakršno se loti vsake
nove poti in spoznavanja dr-
žav, se je lotila tudi svoje bolez-
ni. Da bi lahko hodila, naredila
vsaj korak aU dva, si je dan za
dnem z ledom hladila vnete
sklepe tako dolgo, da jih je
spravila do ozebUn prve stop-
nje. Sklepe je s hlajenjem omr-
t\^a in le tedaj ni čutila nevz-
držnih bolečin pri premikanju.
Znova je shodila po približno
šestih mesecih, v l^kšnem letu
dni pa se je usposobila do te
mere, da je lahko hodila brez
večjih bolečin. Pomembna re-
habilitacijska terapija, kasneje
je postala njen priljubljen
šport, je bila ježa. Takčj ko se
je počutila bolje, je bila spet na
letališču. Izbrala je hodoljubje v
Azijo.
Hoja po sipkem
v nekatere države se je vra-
čala večkrat. Štirikrat je bila v
Nepalu, Indiji, na Tajskem, v
Singapuru in Hongkongu ter
trikrat v Maroku. Potuje sama
in živi pri starših v Velenju. Bila
je tudi v nevarnih državah, za
kakršno velja Kolumbija, a tudi
temna stran je čarobna. Poro-
čena je s potovanji in razen
vezanih dnevnikov nima svojih
otrok.
Mehika. Vulkanskemu
kraterju naproti. Ob dveh zju-
traj sem začela zbujati zas-
pance, kajti uradni budilec je
zaspal. V slabi uri smo se
pripravili, nekaj malega po-
jedli in odrinih na pot. Zunaj
je trda tema in držimo se vr-
ste, da ne pride do nesreče.
Mrzlo je in kape ter rokavice
kljub naporu, ki nas greje,
niso odveč. Kmalu dva oma-
gata in se vrneta nazaj. Če-
prav hodim s težavo, trmasto
vztrajam in vsak korak me
ponese bliže k cilju. Hoja po
sipkem vulkanskem pesku in
skalnem drobirju je prava
muka. Temnordeča proga na
obzorju kaže, da je zora bli-
zu. Hodimo z več volje. Poči-
tek pri prvem bivaku na 4600
metrih višine. Vreme se kvari.
Pot navkreber, med divje na-
metanimi magmatskimi kam-
nitimi bloki, ki so izredno
krušljivi, je vse težja. Z muko
se prebijam navzgor. Začenja
mi šumeti v glavi.
Maji. Poznali so srečne in
nesrečne dni, v katerih so se
morali vzdržati sleherne dejav-
nosti. Ta obdobja so do minute
točno izračunali njihovi sveče-
niki in nastopila so približno
vsakih 54 let. Najbolj me prese-
neča genialnost majevskih ma-
tematikov.
Umetnina iz vesolja. Pet ki-
logramov težki lobanji iz kre-
menčevega kristala so Maji
pripisovali čarobne moči in z
njo so se ubadali najpamet-
nejši učenjaki. Edini so si, da
lobanje iz enega samega kri-
stala, trdega kot diamant, ni
mogla narediti človeška roka.
Nekje v vesolju jo je izklesal
neznani umetnik in k nam je
prišla skupaj z meteoriti.
Nepal. Za Hindujce je žena
bodisi boginja bodisi sužnja -
nikoh^pa človeško bitje, kar si
sama najbolj želi biti.
Tajska. Pse, ki pospravijo
vse odpadke v vasi, imajo za
poslastico. Toliko psov, neka-
teri krastavi, suhi, invalidni!
Akhaji so animisti. Velik po-
men pripisujejo duhovom
prednikov. Med žetvijo pazi-
jo, da ne užalijo duhove riža.
Akhaji tudi verujejo, da je
smrt le redek primer bolezni.
Zdravijo edino z opijem in s
puščanjem krvi.
Balijci. Ljubijo samostoj-
nost. Častijo sonce, zemljo in
vodo kot vire življenja, gore
pa kot vir rodovitnosti. Na
pobočju svete gore Gunung
Agung leži kraj obrednega žr-
tvovanja za blaginjo vse deže-
le. V morju in podzemlju bi-
vajo hudiči, demoni in zli du-
hovi. Te je potrebno miriti z
obredi, žrtvovanji in darovi.
Dobrim silam je treba izkaza-
ti naklonjenost. Le duhovno
čisti ljudje so pri obredih lah-
ko uspešni.
Poljub pijavke. Rana še dol-
go la-vavi, saj pijavka v kri
vbrizga antihistaminik, ki pre-
prečuje strjevanje krvi. Tudi sa-
ma sem staknila eno. Ponoči
mi je spila nekaj krvi, a je pod-
legla. Očitno je bila moja kri
zanjo pogubna.
Dnevi icot bogovi
Pred mesecem dni je opra-
vila vozniški izpit in zdaj raz-
mišlja o nakupu avtomobila
ali potovanju v Severno Ame-
riko. Verjetno bo šla na pot.
Še pred kratkim je bila v boli-
vijskem hotelu iz solnih klad,
v čilenskem Altiplanu, pušča-
vi Atakama ob lagunah veli-
kega slanega jezera Uyuni.
Vsaka pot odpre nove strani v
dnevniku, četudi bi eno in isto
ponovila stokrat. Najljubši pi-
sec Alenke Seher je Tagore, a
tudi Li Tai Po, eden kitajskih
klasikov, se je nasehl v odprto
žensko dušo. Iz njegove Želje
se spomni prvih verzov. Po-
glej, proti vzhodu hiti reka v
morje in sonce že tone v zapa-
da obzorje. V menjavi vsega,
kar obkroža človeka, beži - in
za vekomaj - čas kakor reka.
Nobeno potovanje in doži-
vetje ni korenito spremenilo
njenega pogleda na svet, do-
kler ga ni nazadnje spreobrni-
la bolezen. Pred tremi leti je
zbolela za rakom na dojki in
preživela najbolj negotovo
potovanje v življenju. Pred
očmi je imela cilj, a poti do
zdravja so se ji, kot vsakemu
rakavemu bolniku, nepriča-
kovano zapirale in odpirale.
Zdravila se je v onkološkem
inštitutu, kjer se gneteta lju-
bezen in trpljenje, vmes ljud-
je, ki upajo. Osem mesecev
po operaciji je bila že na Taj-
vanu. »Od takrat je vse lažje,«
pravi. »Ne znam hrepeneti po
velikem. Ne žalujem za niče-
mer. Ne zanima me, kaj misli-
jo drugi. Vsak dan mi je ljub.«
Čuti podobno kot Maji? Dne-
ve so si predstavljali kot bo-
gove. Čas so si predstavljali
kot tovor, ki ga nosijo bogovi.
Ko je enemu čas potekel, si je
ta breme snel z ramen in ga
predal drugemu.
KSENUALEKIČ
Ana Katarina Seher pripravlja deveti dnev-
niški zapis hodoljubja. Za zdaj samo zase.
Indijski fakir. Vaba za turiste. Klopotača ne sliši, ampak
čuti vibracije tal.
V senci mogočnega japonskega šintoističnega templja, postavljenega v luči animiz-
ma in šamanizma.
Edini bolivijski otrok, ki si ga je upala objeti. Indijanci ne marajo, da se turisti dotikajo
njihovih otrok. Preveč so pretrpeli.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
MODRI TELEFON
Kako se rešiti
razpadajoče
pločevine?
Naš bralec Franc iz Žalca bi
rad izvedel, kako dolgo bo še
trajalo, da bodo stanovalci na
Cankarjevi 5 v Žalcu rešeni
problema, s katerim se ukvar-
jajo že kar predolgo. Na njiho-
vem parkirišču se namreč na-
hajata dva neregistrirana raz-
padajoča osebna avtomobila
(rdeč in siv) Zastava Yugo, a ju
nihče ne odstrani.
O tem so že večkrat razprav-
ljali na zboru stanovdcev,
upravljavec večstanovanjske hi-
še Sipro je zadevo že predlani
prijavi občinskim inšpekcij-
skiin službam, vozili pa sta še
kar tam. Bralec pravi, da stano-
valci vedo, kdo sta lastnika vo-
zil, saj so ju že večkrat ustno
opozorili, naj vozili odstranita.
Stanovalce bloka zanima^ kak-
šne možnosti še imajo, da se
bodo končno rešili pločevine, ki
po nepotrebnem zavzema del
skupnega prostora.
Z oddelka za okolje, prostor in
komunalne zadeve pri Občini
Žalec, kamor smo naslovili vpra-
šanje našega bralca, smo prejeli
odgovor, v katerem med drugim
pravijo, da je odstranitev zapuš-
čenega vo^ z javne površine
mogoče izvesti tudi v upravnem
postopku zoper lastnika vozila.
V kolikor ta ni znan, se obvez-
nost odstranitve prenese na last-
nika površine, na kateri se za-
puščeno vozilo nahaja. V p^e-
ru Cankarjeve ulice 5 v Žalcu
ugotavljajo, da lastnika zapušče-
nih vozil še nista ugotovljena.
Dodaten problem je nedokon-
čan postopek določitve funkcio-
nalnega zemljišča ob stanovanj-
skem bloku, ki je zaenkrat sku-
paj z objektom in vsem pripada-
jočim zemljiščem še vedno v
lasti podjetja graditelja, torej GIP
bigrad iz Celja, tega pa zasede-
nost in raba parkirišč ne moti.
Predlagajo, da težavo rešijo sta-
novalci bloka in upravljavec, in
sicer z ugotavljanjem lastnikov
zapuščenih vozil.	M.A.
Luknja na
Aškerčevi
stanovalce na Aškerčevi 1 v
Celju, ki stanujejo ob zelo pro-
metni cesti, moti, ker je na
asfaltu, tik pod najbližjimi sta-
novanji, obsežna luknja. Pra-
vijo, da je še posebej hudo, ko
vozijo mimo tovornjaki; takrat
se po njihovih zatrjevanjih vse
trese. Problem je lahko rešljiv
z malo denarja, so prepričani.
Mika Alujevič, vodja Osred-
njega sektorja vzdrževanja in
obnove v dnižbi VOC-Vzdrže-
vanje in obnova cest, odgovarja:
»Luknje na cesti ni, je pa vozišče
precej deformirano. Opravili
bomo razgovor z Direkcijo za
ceste Republike Slovenije, ki
nadzira in odreja večja popravi-
la ter sanacije, kar je na tem
odseku potrebno.«
Motoristi v parku
Bralka iz Celja je poklicala v
imenu sprehajalcev, ki jih
med sprehajanjem po nabrež-
ju Savinje v mestnem parku
motijo motoristi. Zanima jo ali
so pristojni storili dovolj, da bi
bilo drugače.
Inšpektor Zvone Kozjak, ko-
mandir policijske postaje, odgo-
varja: »Policijski postaji Celje je
problem voznikov koles z mo-
torjem v Mestnem parku in na
Savinjskem nabrežju poznan.
Vožnja z motornimi vozili po
pešpoteh ni dovoljena, vendar
jih predvsem mladoletniki kljub
temu uporabljajo, da na njih
preizkušajo svoja vozila. Pri tem
se ne zavedajo, da s tem motijo,
ovirajo in ogrožajo sprehajalce
in tudi sebe, zato je policija na
tem območju pogosto prisotna
(opazovalna služba, patruljira-
nje, kontrola prometa) in ukre-
pa, če nekdo krši predpise o
varnosti cestnega prometa ali
predpise o prekilkih zoper javni
red in mir. Na žalost je nemogo-
če, da bi bila policija tam prisotna
ob vsakem ^u.
Staršem otrok in mladoletni-
kov svetujemo, da se pred na-
kupom kolesa z motorjem pre-
pričajo, ali ga je njihov otrok
sposoben uporabljati tako, kot
določajo predpisi. Uporabniki
koles z motorjem pa naj pomi-
slijo na to, da si bodo tudi oni
kdaj želeli v miru sprehoditi po
peš poti.«	BJ
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala novinarka Bo-
jana Jančič. Na telefonsko
številko 031 569 581 jo lahko
pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro.
Bencinski hlapi in ročk
Vrančani se te dni mrzlič-
no pripravljajo na konec ted-
na, ko bodo na njihovih uli-
cah znova zahrumeli motoci-
kli žlahtnih letnikov. Po lan-
ski uspeli prireditvi bo letoš-
nja potekala kar dva dni zapo-
red, v soboto bo uradni tre-
ning, v nedeljo pa dirka, orga-
nizatorji pa so pripravili še
obsežen spremljevalni pro-
gram.
Po napovedih organizatorjev
bo letos na štart prišlo okoli 150
tekmovalcev v šestih različnih
kategorijah. Za pokal Ludvika
Stariča - Letečega Kranjca se
bodo potegovali tudi gostje iz
Avstrije, ItaJije, Švice, Nemčije in
Nizozemske, po besedah Petra
Groma iz Muzeja motociklov
Vransko pa je to poleg dirke na
otoku Manu edina tovrstna pri-
reditev v Evropi.
Župan Občine Vransko
Franc Sušnik je dejal, da so
veliko pozornosti namenili var-
nosti tekmovanja, saj ob lepem
vremenu pričakujejo kar okoli
dvajset tisoč obiskovalcev. Tre-
ning in tekmovanje se bosta
začela ob 12.30. Takrat bodo
zaprli večino okoliških cest, ta-
ko da svetuje obiskovalcem, naj
že pred tem pridejo na Vran-
sko. Po njegovih besedah so
pripravili parkirišča za okoli se-
dem tisoč avtomobilov, poskr-
beli pa so tudi za redarsko služ-
bo.
Hkrati z dirko bo tri dni pot^
kal tudi festival ročk giask
Vransko 2000. Pod velikim
torom na avtobusni postaji bo,
do od petka do sobote nastopj.
le številne domače skupine, 0(j
The Stroj pa do Zmelkoow. \f
nedeljo pa bo veliki finale i
Orleki, na katerem bodo ra^.
glasili zmagovalce dirke. Mj
ražnju bodo zavrteli dva vola, 5
posebnimi mobilnimi avtomo.
bili pa bodo poskrbeli tudi z^
prodajo pijače med gledalci
Vstopnica, ki velja dva dni, boi
stala tisoč tolarjev, prav toliko
pa bo treba odšteti za obisl(
glasbenega prizorišča pod šo.
torom.
SKO
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Fizioterapevti
v Šentjurju
f(eraj skupscina zbornice, od danes tridnevni simpozij s predavanji in delavnicami
5 maj je dan fizioterapev-
Slovenije. V Šentjurju se
(danes, v četrtek, začel nji-
ffj simpozij. Med tridnev-
druženjem na temo iz-
(jljševanja kakovosti v fi-
joterapiji se bodo vrstila
fgdavanja, okrogla miza in
(lavnice.
v bistvu bo trajalo srečanje
tiri dni, saj so za včeraj po-
zidan napovedali redno
^upščino zbornice fiziotera-
^vtov Slovenije, ki jo vodi
riderika Kresal. Po današ-
em, četrtkovem dopoldan-
tem sprejemu v Ipavčevi hi-
i,ki ga pripravlja šentjurski
upan Jurij Malovrh, bodo
opoldan na vrsti prva pre-
avanja. Danes bodo pouda-
;li zakonsko določene nalo-
f, podporo parlamentarne-
aodbora za zdravstvo, dru-
žino in socialno politiko, ka^
kovost in management v
zdravstvu, vlogo države v
zvezi s preventivnimi dejav-
nostmi v zdravstvu in team-
sko delo.
Prav tako bodo govorili o
standardih v zasebni fiziote-
rapiji, managementu pri za-
sebnikih ter globalni kakovo-
sti v zasebnem fizioterapevt-
skem podjetju. Današnji po-
poldan bodo zaključili z okro-
glo mizo o izboljševanju ka-
kovosti v fizioterapiji, nakar
bo v Celju zabavni večer. Kot
so nam povedali v začetku
tedna, pričakujejo na simpo-
ziju dnevno od 50 do 70 sluša-
teljev.
Največ predavanj bo jutri,
v petek, ko bodo za začetek
nosilni temi storitve, prihod-
ki in stroški fizioterapije ter
nadzor ZZZS pri zagotavlja-
nju kakovosti storitev. Po a-
plikacijah v praksi se bodo
vrstila številna predavanja z
ožjih strokovnih področij ter
za konec predstavitev pre-
novljenega Zdravilišča Laš-
ko. Večer bodo zaključili s
podelitvijo diplom in priz-
nanj. V soboto bodo za za-
ključek še delavnice o fizio-
terapiji po operaciji dojke, te-
lesni vadbi pri urinski inkon-
tinenci in o bandažiranju.
Sicer pa je šentjurski simpo-
zij slovenskih fizioterapevtov
že šesti po vrsti; pred tem so
se zbrali v Ljubljani, Radencih,
Portorožu, Bovcu in na Rogli.
Šentjur je predlagalo podjetje
Koval iz Loke pri Žusmu, ki
izdeluje za potrebe fizioterapi-
je medicinsko opremo.
.	BRANE JERANKO
Lovcev ne bo
zmanjkalo
I S»vinjsko-kozjanska zveza
/rokih družin bo imela v
soboto, 13. maja, v Celju obč-
ni zbor.
Na območju zveze, ki pove-
zuje 47 lovskih družin in 2120
članov, je opravljalo lani lovski
:2pit 45 kandidatov, ki so ga
večinoma opravili. V zadnjem
Hu je prišlo v celjsko regijo
136 lovcev iz tujine, ki so med
irugim uplenili blizu dvesto
srnjakov, 11 gamsov in 2 muf-
jiona, kar je več kot leto poprej,
(^a zboru bodo sprejeli tudi
Hn dela.	BJ
Specialna olimpiada v Velenju
Varstveno delovni center Ježek Velenje, ki združuje mla-
de z različnimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
je v soboto organiziral regijske igre specialne olimpiade, na
katerih se je v različnih športnih disciplinah pomerilo
skoraj 170 udeležencev.
Na specialnih olimpijskih igrah za celjsko in koroško regijo
so prvič predstavili himno v slovenščini, ki so jo organizatorji
pripravili v sodelovanju z velenjskimi glasbeniki. Nato so se
številni tekmovalci pomerili v več atletskih disciplinah (teki na
50, 100, 200, 400 in 800 metrov, metu žogice in skoku v
daljino), namiznem tenisu ter košarki.
V Sloveniji so organizirane področne regijske igre, kjer
tekmovalci ponavadi dosegajo zelo dobre rezultate. Najboljši
se uvrstijo naprej na državne igre in nekaj slovenskih tekmo-
valcev, udeležencev specialne olimpiade, kasneje nastopi tudi
na svetovnih igrah, ki so vsake štiri leta v različnih delih sveta.
SKO
Padalska zabava v
Rimskih Toplicah
Društvo za jadralno pa-
dalstvo Metulj iz Rimskih
Toplic je minulo soboto in
nedeljo organiziralo Odprto
državno prvenstvo v natanč-
nosti pristajanja z jadralni-
mi padali »Rimske Toplice
2000«. Tekmovanja se je
udeležilo 75 tekmovalcev iz
Slovenije in tujine, športni
spektakel in večerni zabavni
program pa sta privabila šte-
vilne gledalce.
V soboto so tekmovalci iz-
vedli vsak po štiri polete, v
skupnem seštevku za posa-
meznike pa je po prvem tek-
movalnem dnevu vodil Mat-
jaž Sluga (Zlatorog Laško), v
ekipni konkurenci pa z veliko
prednostjo domači klub DJP
Metulj Rimske Toplice. V ne-
deljo so se vremenske razme-
re poslabšale, tako da ni bilo
moč varno vzleteti z vzletišča
na Kopitniku. Tako je na pr-
vem tekmovanju na svetu po
novih pravilih, ki prepovedu-
jejo padec tekmovalca med
pristankom (priznali in pod-
prli sta jih tako Letalska zve-
za Slovenije kot mednarodna
aeronavtična zveza FAI), dr-
žavni prvak postal Matjaž
Sluga, klubski prvak pa klub
Metulj.
Za veselje med domačini
in obiskovalci je v sobotnem
popoldnevu poskrbel obisk
muzejskega vlaka, zvečer pa
je temperaturo dvignila ročk
skupina Prava stvar, za njimi
pa še gostja večera Tinkara
Kovač. Kljub glasbi in mno-
žici, ki je rajala pozno v noč,
se krajani niso pritoževali,
saj je društvo Metulj kraj
prebudilo iz turističnega
dremeža.
DOMINIK KOŠIČ
Jože Senica, član kluba Metulj, med natančnim pristaja-
njem na cilj.
Ples za
Gregoija
Prva obletnica charter
nighta Lions kluba Celje
Mozaik je bila minulo so-
boto v Zdravilišču Laško.
Triindvajset članic kluba
se je odločilo, da večino iz-
kupička, zbranega na tej do-
brodelni prireditvi, nameni-
jo mlademu Celjanu Gre-
gorju Janežiču, ki ga je trp-
ka usoda priklenila na inva-
lidski voziček. Povabilu na
prireditev so se odzvali šte-
vilni dobrotniki, tako posa-
mezniki kot javna in zaseb-
na podjetja, ustanove in
družbe s celjskega območja
in širše.
Navzoče je na prireditvi s
pestrim kulturnim in dru-
žabnim programom poz-
dravila in jih o delu, dobro-
delnih akcijah ter o življenju
kluba Mozaik seznanila
predsednica Vesna Vran-
kič, ki bo junija levje žezlo
predala kolegici Loreni
Hus, med častnimi gosti pa
je bil guverner distrikta 129
Lions International Vojko
Lah.
M.A.
Na pohodu
49 ekip
Krajevna skupnost in vsa
društva na Slomškovi Ponik-
vi so pripravili tradicional-
ni, 25. orientacijski majski
pohod z začetkom pri os-
novni šoli na Ponikvi in za-
ključkom pri lovskem domu
v Slatini.
Tokrat je sodelovalo 49
ekip z več kot 300 pohodniki,
ki so tekmovali v dveh kate-
gorijah. Med osnovnimi šola-
mi so bili najboljši Sokoli 109,
Hitri fantje 105 in Modri dirka-
či 104 točke, vsi Ponikva, med
odraslimi pa Oktet 2000 168
točk. Medica 155 in KMN Po-
nikva 154 točk.	T V
Kralj piva v Laškem
Od septembra bo desni del
"lostu v Laškem krasila
^l^ulptura sedečega kralja pi-
^^ s kupico v roki, ki ga bo
■"estu podarila Pivovarna
^ško, ustvaril pa madžarski
Slovenec iz Lendave Ferenc
^iraly.
'^ip iz bračkega marmorja
^ nastajal štiri mesece, nare-
pa bo po osnutku podobe
gotskega kralja Gambrinusa,
fojniovanega kot kralja piv-
Skulptura naj bi bila pred-
™oma končana konec avgu-
uradna otvoritev pa bo
iJPlembra skupaj s- še tremi
^turami priznanih umet-
ki ustvarjajo v kiparskih
1^^'avnicah v Laškem. Pred
^Hurnim centrom bodo tako
I %vili Aškerčev kip iz grani-
'' ga bo izdelal znani slo-
' ^ski kipar Kiar Meško, laški
bodo polepšali s skulptu-
L komuna Janosa Szekelyja
[jj, ^emo Voda, Kiraly pa bo
' 'opeval še en kip iz lipiškega
^^^frnorja, ki bo stal pred no-
j.^Srajenim objektom Turi-
^•lesa dništv-i
Prvi osnutek za masivni kip
kralja piva je izdelan v glini, ki
ga bo kipar prelil z mavcem,
njegova višina pa je 2,2 metra.
Za ureditev prostora oziroma
okolice, kjer naj bi skulptura
stala, bo poskrbel arhitekt An-
drej Kemr, Celjan, ki živi in
dela v Ljubljani. Kip bo po
potrebi dvignjen na podsta-
vek, odvisno od tega, kako se
bo skladal z okoljem. Izdelavo
le-tega bo financirala Pivovar-
na, kip v parku Zdravilišče
Laško, Aškerčev kip Občina
Laško, kdo bo finančno omo-
gočil izdelavo četrtega kipa,
pa zaenkrat še ni znano.
B. JANČIČ
PLANINSKI KOTIČEK
Na Kostelski pohod. Stol, Nanos in Krim
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v tem mesecu in prvi teden
junija na štiri pohode.
Prvi bo 20. maja in sicer bo to Kostelski pohod. Z avtobusne
postaje na Glaziji bo avtobus odpeljal ob 6. uri.
21. maja bo spominski pohod na Stol in Vajnež. Odhod bo ob 5.
uri z avtobusne postaje na Glaziji.
27 maja se boste lahko odpravili na Gradiško turo in na Nanos.
Odhod bo ob 5. uri zjutraj prav tako s postaje na Glaziji.
3. junija pa vas vabijo, da se jim pridružite na pohodu na Krim in
Pekel pri Borovnici. Avtobus bo s postaje na Glaziji odpeljal ob 6.
uri.	M. MAROT
Pohodnikov ni manjkalo
Planinsko društvo Vojnik je v nedeljo organiziralo 7. tradicio-
nalni majski pohod na Šentjungert, ki se ga je udeležilo od
1000 do 1500 ljudi iz cele občine in okoliških krajev. Pohodi
postajajo očitno vse bolj priljubljeni, saj mnogi tako uidejo iz
mest in se nadihajo svežega zraka.	Bo.J.
Apel servis d.o.o.
Slovenska c.. 5, 1000 Ljubljana
Uspešno in uveljavljeno podjetje odpira na celjskem po-
dročju nov obrat in želi zaposliti:
1.	UNIVERZITETNE DIPL INŽENIRJE
KEMIJE, KEMIJSKE TEHNOLOGIJE,
STROJNIŠTVA, TEKSTILNE TEHNO-
LOGIJE IN EKONOMIJE
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe, organizacijske sposob-
nosti, dinamičnost, fleksibilnost, komunikativnost, od-
služen vojaški rok, aktivno znanje angleškega jezika,
zaželeno tudi italijanskega jezika, usposobljenost za
delo z računalnikom.
2.	DELAVCE V PROIZVODNJI
Pogoji: končana osnovna šola, odslužen vojaški rok,
zaželen izpit za viličarja.
K sodelovanju vabimo tudi:
Strojni tehnik, kemijski tehnik,
elektrotehnik, mehanik.
Ponujamo vam možnost osebne uveljavitve in stimulativ-
no delovno okolje.
Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo podalj-
šanja za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom
pričakujemo v 8. dneh po objavi razpisa na zgoraj, navedeni
naslov.
Spomin na konec vojne
Nedelja v Topolšici je bila v znamenju krajevnega praznika, ki so ga krajani obeležili s
slovesnostjo v parku pred spominsko sobo, udeležili pa so se je tudi številni častni gostje.
Letošnje praznovanje je organizirala KS Topolšica v sodelovanju z Območno skupnostjo
borcev NOB Velenje, po slavnostnih govorih pa je sledil kulturni program s številnimi
nastopajočimi. Slovesnost, s katero so se spomnili na čas pred 55 leti, ko je 9. maja v Topolšici
general von Lehr podpisal dokument o predaji mogočne okupatorske vojske, je bila hkrati
obuditev spomina na pomembno prelomnico slovenske zgodovine, na konec vojne in priznanje
teritorija, naroda in jezika. Praznik so zaključili s kurjenjem kresa na Ocepkovi domačiji. M.K.
20
PISMA BRALCEV - ŠPORT
.......... ......... . .
PREJELI
. SMO ,
hmasmsi	^issAiS^
V kakšni drŽavi
znnm?
Zelo radi se hvalimo, da
živimo v varni, pravni državi,
jaz pa na žalost že dolgo vem,
da temu ni niti približno tako.
Vsaj ne pri meni. Živim na
sami meji obupa, psihično
uničena, s svojima osem in
deset let starima sinovoma.
Problem je mo| nekdanji
partner, na žalost oče teh
dveh otrok. Po desetih letih
življenja z njim, ki je bilo kot
pekel, sem se odločila, da ga z
otrokoma zapustim, ker je bi-
la to še edina možnost za
otroka in zame. S svojimi
sredstvi sem kupila stanova-
nje v bloku v Šentjurju, ka-
mor sem se z otrokoma pre-
selila. Če povem, da sem se
za odhod od njega odločila
tudi za ceno lastnega življe-
nja, sem povedala vse o tem,
kakšno je bilo življenje z
njim.
No, takrat pa so se začeli
problemi, ki jih naša pravna
in varna država ni znala in ni
bila sposobna razrešiti. Moj
nekdanji se z dejstvom, da ne
mislim biti več njegova pod-
ložnica, nikakor ni mogel
sprijazniti. Nad mano si je
lastil pravico, kakršno so ime-
li lastniki sužnjev v sužnje-
lastništvu, in to zgolj z izgo-
vorom, da ima kot oče otrok
to pravico. Vendar: eno je pra-
vico, drugo pa tudi dolžnost
do otrok. Do zdaj ni plačal niti
tolarja preživnine, za katero
sem pri ustreznih organih da-
la vlogo oziroma tožbo. Do
danes ni bilo še nobenega od-
govora in ne rezultata na to
tožbo, kar si razlagam, da po
zakonih naše države tako
mora biti. Moram povedati,
da se v tej državi ne počutim
niti malo varna, saj me tukaj,
kjer živim z otrokoma, stalno
nadleguje in mi grozi, moje
poskuse, da si najdem zapo-
slitev, pa že v kali grobo zati-
ra.
Naj še povem, da se je nad
mano tudi že fizično znesel
(me pretepel). To sem prijavi-
la policiji (o tem obstajajo za-
pisniki), vendar sem po dol-
gem zaslišanju dobila le na-
potek, da zoper njega lahko
vložim zasebno tožbo. Saj bi
ga tožila, a nimam s čim, saj
vsi vemo, da sodni mlini me-
Ijejo prepočasi in da to stane
lepe denarje, ki jih jaz potre-
bujem za hrano in za to, da
otroka lahko gresta v šolo in
da sta spodobno oblečena.
Kot državljanka Slovenije,
vse bolj zagrenjena ugotav-
ljam, da smo v teh stvareh še
zelo daleč za tako zelo opeva-
no Evropo. In tako mi postaja
vse bolj jasno, da niti policija
niti sodstvo- ne bosta storila
ničesar za kazenski pregon in
za mojo zaščito.
Sprijaznila sem se, da s fan-
toma živim v državi, ki noče
ali pa ni sposobna zaščititi
mojih otrok, da bi od njunega
očeta izterjala preživnino,
meni pa zagotovila vsaj os-
novno varnost in svobodo gi-
banja, kar je pravica sleherne-
ga državljana Republike Slo-
venije.
Za konec pa še troje vpra-
šanj odgovornim:
Ali naše sodstvo (v navezi s
policijo) res ne more izdati
akta o prepovedi približeva-
nja osebi in v primeru kršitve
izreči kazen?
Ali mora res priti do trage-
dije, da policija in sodstvo
ukrepata po zakonu?
Ali se bo moje ime (ime
žrtve) moralo pojaviti v črni
kroniki, da bodo pristojni
ugotovili, da so spet zamudili
z ukrepanjem: da bosta moja
otroka izgubila mater, ki se
kljub tegobam trudi, da imata
vsaj osnovne pogoje za preži-
vetje?
L.R, Šentjur
(naslov je v uredništvu)
Praznovanje
borcev na
Svetini
člani ZB NOB občine Štore
smo 59. obletnico ustanovitve
OF obeležih 27. aprila, na
praznični dan upora proti
okupatorju. Zbrali smo se pri
Vrunčevem domu na Svetini.
Med zelo lepim kulturnim
programom je udeležence
NOB, pridružene člane ZB in
številne goste pozdravil in jim
spregovoril g. Srečko Križa-
nec, predsednik štorskega
območnega združenja vete-
ranov vojne za Slovenijo in
podpredsednik ZB NOB obči-
ne Štore. Slavnostni govornik
se je v govoru dotaknil izred-
nega pomena ustanovitve OF
pred 59. leti in organiziranega
boja proti okupatorju. Obso-
dil je vse tiste posameznike in
skupine, ki blatijo udeležence
NOB in omalovažujejo vred-
note narodnoosvobodilnega
boja. Obsodil je tudi tiste sku-
pine ljudi, ki hočejo imena
ulic in javnih ustanov, ki so
poimenovane po partizanih,
bataljonih, brigadah itd., prei-
menovati v imena tistih, ki so
se borili na strani okupatorja.
Zelo aktivna organizacija
ZB NOB občine Štore šteje
102 člana. Skoraj polovica je
pridruženih članov, kar jim
omogoča Statut ZB NOB.
Slavnostni govornik je ob tem
poudaril, da ne gre za nikakr-
šne nove partizane, ki bodo
spet prihajali iz host, kot to
želijo prikazati nekateri zlob-
neži, ampak gre za iskrene in
poštene ljudi, ki ljubijo svojo
domovino in ki spoštujejo
vrednote NOB. Opozoril je tu-
di na tiste ljudi, ki se iz narod-
noosvobodilne borbe norču-
jejo; ti naj vzamejo v roke
zgodovinske učbenike in si
ogledajo dokumentarne filme
ter slikovno gradivo in potr-
kajo na svojo vest, če jo sploh
imajo. Saj vendar vemo, da je
bilo med vojno veliko Sloven-
cev izseljenih, njihovi domovi
pa požgani, da jih je veliko
trpelo in umrlo v nemških
taboriščih, v slovenskih zapo-
rih in v gozdovih. To so neiz-
podbitna zgodovinska dejs-
tva, zato bomo ta veliki praz-
nik tudi v bodoče spoštovali,
prihodnje leto pa nas čaka
jubilejna, 60. obletnica usta-
novitve OF.
UO ZB NOB občine Štore,
Andrej Kramperšek
Bom moral tudi
jaz prej umreti?
v članku v Delu (3. marca
2000 pod naslovom »Njihove
zahteve so upravičene - Odzi-
vi izgnancev na drugo obrav-
navo«) - Matej Košir piše o
srečanju izgnancev v brežiški
občini, kjer živi največ ljudi, ki
so okusili izgnanstvo med
drugo svetovno vojno. Na
.srečanju so med drugim raz-
pravljali o sprejetju Zakona o
skladu za poplačilo odškod-
nine žrtvam vojnega in povoj-
nega nasilja. (Hvala vsem po-
slancem za sprejetje tega za-
kona v drugem branju, toda
žal brez roka).
Kot v prvem odstavku piše,
je brežiški poslanec LDS Jože
Avšič dejal in" poudaril pred-
vsem to, da »so od prve do
druge obravnave zakona mi-
nila kar štiri leta. Brez sklepa,
ki ga je državni zbor potrdil,
da mora priti do končne, torej
tretje obravnave na aprilski
redni seji, bi se sprejetje za-
kona lahko zavleklo še za ne-
kaj let.«
Ker časopis bere veliko izg-
nancev, je nujno zapisati re-
snico, ta pa je da je bil sprejet
popolnoma drugačen sklep,
kot piše v tem članku. Resni-
co pove fotokopija magneto-
grama o glasovanju dodatne-
ga sklepa za določitev ro-
ka,do kdaj mora Vlada pri-
praviti predlog tega zakona
za Državni zbor Republike
Slovenije.
Iz magnetograma je jasno
razvidno, da prav gospod po-
slanec Jože Avšič ni glasoval
za rok, niti ni glasoval proti,
temveč je samo pritisnil na
tipko, da je prisoten.
Poslanci so glasovali o na-
slednjem tekstu dodatnega
sklepa:
»Državni zbor Republike
Slovenije predlaga Vladi Re-
publike Slovenije, da pripravi
besedilo predloga zakona za
tretjo obravnavo najkasneje
do 1. aprila 2000, da bo lahko
državni zbor Republike Slo-
venije obravnaval predlog za-
kona na prvi seji, ki bo sklica-
na po 1. aprilu 2000.«
Ugotovitev sklepčnosti (51
prisotnih)
Za dodatni sklep je glasova-
lo (14 poslancev)
Proti je glasovalo (24 po-
slancev)
Predsedujoči je ugotovil, da
dodatni sklep ni bil sprejet.
Za zakon so glasovali 3 po-
slanci SKD, 2 poslanca LDS, 7
poslancev SDS, 1 poslanec
DeSUS, 1 poslanec SNS, sku-
paj 14 poslancev.
Proti določitvi roka je gla-
sovalo 13 poslancev SLS in II
poslancev LDS, kar pomeni
skupaj 24 poslancev.
Bili so prisotni, a niso glaso-
vali: 3 poslanci SKD, I posla-
nec SLS, 2 poslanca LDS, 1
poslanec DeSUS, 5 poslancev
ZLSD, 1 poslanec italijanske
narodnosti, skupaj 13 poslan-
cev.
Vsa tragika je v tem, da ni
določen rok, do kdaj mora
Vlada pripraviti predlog za
tretjo obravnavo, saj so jo
prav poslanci odvezali te od-
govornosti. Izgnanci pa bodo
kar hitro umrli (kot sta že oba
moja starša, ki odškodnine
nista učakala.) Ali bom moral
tudi jaz prej umreti?
JANEZ BLAS,
Sevnica
/ZAH^LE,!
Zalivala za
prelepo
praznovanje
Ob mojem 90. rojstnem
dnevu, ki sem ga praznovala
marca, bi se rada zahvalila
za pozornost, čestitke, rože
in darila vsem, ki so me obi-
skali. Posebno zahvalo izre-
kam Občinskemu združenju
RK Laško, ta organizacija mi
je na pobudo g. Vlada Maro-
ta priredila čudovito prosla-
vo in me obdaril ter pogosti-
la. Zahvaljujem se tudi g.
Marotovi, ki mi je v imenu
krajevne organizacije RK
Laško čestitala, prijetno je
bilo tudi poslušati njeno
_bbrecitacijo«. Prav tako gre
zahvala g. Pečarjevi iz Rim-
skih Toplic, pa-g. županu
Jožetu Rajhu, pevkam ŽPZ
društva upokojencev Laško,
otrokom iz osnovne šole
Primoža Trubarja v Laškem,
Društvu invalidov Laško,
zahvaljujem pa se tudi za
povabilo na prijeten klepet v
VTV v Velenju. Naj mi bo
oproščeno, če sem koga po-
zabila omeniti.
PAVLA ERJAVEC,
Laško
Prenovljena steza v Lemberg^i
člani Husky moto parka iz Lemberga so v poi,J
delovnem vzdušju. Steza za motokros v Lembergu je J
lepših v Sloveniji in je zaradi Evropskega prvenstva dol
ccm, ki bo med 19. in 21. majem, povsem spremejj
podobo. Na zahteve mednarodne motokros zveze so
člani tega društva odzvali z vsemi močmi in pripr^^
zares vrhunsko progo, ki je dodobra spremenjena i
podaljšana, prav tako pa je povsem spremenjen in povej,
prostor za bokse voznikov in spremljevalcev.	?
Spremenjena je tudi smer poteka proge, kar bo preseneti)
marsikaterega obiskovalca dirk. Sicer pa bo evropsko p
venstvo v Lemberg privabilo prav vse najboljše, kajti v t«
kategoriji svetovnih prvenstev ne prirejajo. Pričakujejo ol^^
'100 voznikov iz 22 držav, ti pa se bodo v Lembergu s pro„
pričeli spoznavati 19. maja. Dan kasneje bo uradni treningi
kvalifikacije za 40 mest, kolikor je dovoljeno za nedeljsj
štart. Vozijo se tri dirke, dve boljši štejeta v skupni izkupi^
Jožetu Zupinu, sicer lastniku proge, je uspela namera]
Lemberg pripeljati najboljše evropske motorkosiste, kij
bodo potem, ko bodo videli celoten kompleks, tja še zagotj
vo vračali na treninge. V klubu so uspeli usposobiti tij
upravno stavbo, ki ima nastanitvene možnosti za voznikej
mehanike, bhžina dveh zdravilišč (Rogaška in Atotti
toplice), pa daje progi še dodaten plus.
JANEZ TERBoi
Košarkarice še višje?
ŽKK Celje še vedno slavi
največji uspeh v zgodovini.
Državne prvakinje so se
prejšnji teden udeležile
sprejema pri županu in spet
slišale kopico pohval in ob-
ljub.
Bojan Šrot jih je nagradil s
100 tisočaki in županovim
priznanjem,	predsednik
Športne zveze Celje Jože Ger-
šak pa z zlato značko. Uspeh
še odmeva, Celjanke so trd-
nejše kot kdajkoU, zato tudi
smele napovedi: »V prihodnji
sezoni si želimo med 8 naj-
boljših v evropskem pokalu
Liliane Ronchetti,« je predsed-
nica Danica Kavka potrdila iz-
javo trenerja Željka Ciglarja.
Celjski župan, navdušen nad
uspehom košarkaric, pa je
pred novo sezono napovedal
še izdatnejšo pomoč: »Mora-
mo pomagati kolektivu, ki je
tako prijetno presenetil. Po
svojih najboljših močeh se
bom trudil, da jim zagotovim
nižje stroške dvorane in kak-
šnega novega pokrovitelja,« je
napovedal Bojan Šrot. Kape-
tanka ŽKK Celje Barbara Po-
lutnik se mu je oddolžila
darilom, predsednica klul
Danica Kavka pa z laskanja
»Ponosni smo lahko na svo
ga župana, saj podpira špa
tudi ženski. Redno nas sprei
Ija na domačih tekmah in st
rili bomo vse, da prihodi
leto posežemo še višje.« TJ
I KAM PO POMOČ
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lokalna enota v
Celju, Stanetova 21, tel.: 063/481 821, vsak dan v tednu 24 ur na
dan. Center ponuja brezplačno pomoč vsem žrtvam kaznivih
dejanj.
Krizni center za mlade Celje, Ipavčeva 8, Celje, tel: 063/486
070, strokovni delavec je na tej telefonski številki dosegljiv 24
ur na dan.
Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedo-
voljenih drog, Gledališka ulica 4, Celje, tel: 063/485 057,
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 14. ure, torek in četrtek od
12. do 17. ure.
Ambulanta za pomoč v duševni stiski, Gregorčičeva ulica 3,
Celje, tel: 063/490 91 12, ponedeljek od 13. do 20. ure, od torka
do petka od 7. do 14. ure.
Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje, podružnica
Celje z okohco, tel: 063/707 460.
Skupine anonimnih alkoholikov Celje, kontaktne osebe
Alojz: tel. 063/452 511, Jože: tel. 063/771 459, Mitja: tel. 063/484
005 ali 063/845 301 (ob koncu tedna), Cveto: tel. 063/702 003.
AL-ANON Celje: srečanja družinskih članov vsak drugi
petek od 18.30 do 20.30 v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje
na Ipavčevi 18. Tel. 063/771 459.
Center za pomoč na domu, Jurčičeva 6, Celje, tel.: 063/435
490 ali 435 491, vsak dan od 7. do 21. ure,
Hospic Celje, Malgajeva 4, Celje, tel: 063/486 011, vsako
sredo od 17. do 19. ure, 063/443 342, vsak dan v večernih urah.
SOS - telefon za otroke in ženske, žrtve nasilja. Skupina za
samopomoč, Krekov trg 3, Celje, tel.: 063/492 41 70 od
ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, 080/11 55 od ponedelj-
ka do petka med 12. in 22. uro ob sobotah in nedeljah med 6.
in 22. uro. Srečanja ob torkih ob 18. uri.
KOLEDAH
PETEK, 12.5. ""
Mali nogomet
Pokal RS, finale, 2. tekni
Litija: LI Litija-EM Celje Pe
kan (20).
SOBOTA, 13.5.
Nogomet
3.SNL sever, 23. krog -8
gatec: Mons Claudius-Haji
na. Slovenske Konjice: Di
vinja-Zreče, Šoštanj: Usnja
Bistrica, Gerečja vas: Gerei
vas-TIM Laško (vse ob 17].
MČL, 17. krog - Koz)
Odred-Kovinar (17).
Košarka
Liga Kolinska, finale kon
niče, 3. tekma - Laško: Piv
varna Laško-Krka Telekom
Rokomet
l.DRL, 9. krog, od 1. do
mesta - Slovenj Gradec: P"
vent-Celje Pivovarna La^''
(20), Velenje: Gorenje-Tre*
nje (19).
l.DRL, 8. krog, od Z do 1
mesta - Ribnica: Inles R''''
Radeče (20).
NEDEUA, 14.5.^
Nogomet
Liga Si.Mobil, 32. krog
Velenje: Rudar (V)-CMC P"'
likum(16).
2.SNL, 26. krog - Šentj^^
Šentjur-Koper, Izola: A^'"
plus Korte-Esotech Šmaft"
(16).
Košarka
Liga Kolinska, finale ko^J
niče, 4. tekma (?) - Novo
sto: Krka Telekom-Pivovaf'
Laško.
, \\nmmm
Kdor bere Novi tecinik, ga lahko
vsak četrtek kupi na mnogih
prodajnih mestih.
Kdor je naročnik Novega tednika,
plača 12 številk časopisa manj . In
dobi svoj izvod po pošti na dom!
Z Novim tednikom prihranite več!
ŠPORT
21
Uspeh je pozabljen,
odgovornost se veča
Kemuolast podaljšal pogodbo s trenerjem Igorjem Puckom
^jesec dni po uvrstitvi v Ligo Kolinska in
^|j|(emu slavju so se v šentjurskem košar-
jfskem taboru streznili, staknili glave in
jjftali smernice v sezoni, ki bo v vseh
ogledih najtežja doslej. Novosti bo veliko,
J začetek pa so v Kemoplastu za leto dni
jjjaljšali pogodbo s trenerjem Igorjem Puč-
jin, ki bo tako najmlajši strateg v druščini
Ijtnega košarkarskega ducata.
'pogoji, določeni v novi pogodbi, so primer-
jprvoligaškemu tekmovanju, kjer bo naš cilj
^eda obstanek, po možnosti bi se želeli
jjgniti tudi kvalifikacijam za obstoj,« napove-
,je celjski trener na šentjurski klopi, ki
jčeloma stremi k sestavi povsem slovenskega
oštva, kar bi ob morr-bitnem nadigravanju za
bstanek bila prednosr 'tujci v kvalifikacijah
eigrajo). Kemoplast ::eli obnoviti pogodbe z
pvšnikom, Novakcv'sčem, Tomažinom in
orkom, ostali igralci .;o še vezani na klub.
lede okrepitev je ociožaj zdaj malce bolj
sen. S Samirjem Le; K^em, Matjažem Tovor-
ikom in Slavkom f,kotnikom ne bo nič,
[igovori z Jadranko;!^ Čovičem (Zagorje) in
eljkom PetranovičefK (Triglav) še potekajo,
ida ekipa nujno po'u "buje centra, organiza-
ija in krilo. »Novif?^'i morajo pripomoči k
irejši igri, kar nam v prihodnji sezoni nare-
ujejo nova pravila. Sam bi želel, da se v
loštvo vrne 208 cm visoki Davorin Škornik,
isein mu lani uredil ij^ranje v ZDA, vendar bo
«[jetno ostal na kolidžu na Floridi. Igralci so v
odličnih medsebojnih odnosih in z novinci ne
bi želel razbijati homogenosti,« pravi Pučko,
|]ii'l» svoje varovance ta mesec še malce
^razgibaval«, po počitnicah pa bo zbor sklical
I. avgusta. Sledile bodo dvotedenske domače
riprave, nato pa se bodo prvič odpravili v
kje, kjer je predsednik kluba in direktor
iemoplasta Peter Lapornik uredil motel, kom-
pleks NK Odred pa nudi zadostne pogoje za
Ivalitetno vadbo. Prvenstvo se zaradi olimpia-
lejeseni prične veliko kasneje, zato upajo, da
|e jim bo še pravočasno pridružil Peter Jova-
lovič, ki mora na operacijo stopala in bo
lazične priprave izpustil.
Proračun kluba bo med prvoligaši bržčas
'aleč najmanjši. Tudi o strogem profesionaliz-
fuv Šentjurju ni govora. Igralci bodo (razen
priprav) še naprej trenirali le enkrat dnevno
tena je študentov in dijakov), mlajše, ki ne
pridejo v poštev pri sestavi moštva, bodo
posodili nižjeligašem. V Kemoplastu so razo-
čarani nad odnosom občine, kjer jim ob naj-
večjem uspehu šentjurskega športa niso pripra-
vili niti sprejema, sicer pa v klubsko blagajno
iz tega naslova dobijo zgolj 600 tisočakov, kar
zadostuje za dvomesečno najemnino dvorane v
Hruševcu, ki je potrebna posodobitve. Po zad-
njih informacijah naj bil nekaj občinskih de-
narcev vendarle kanilo za nakup novega sema-
forja.
Kakšne so torej možnosti Kemoplasta v Ligi
Kolinska? »Zaradi naše majhnosti nas bodo
najbrž podcenjevali, kar bi lahko bila pred-
nost. Zavedamo pa se, da smo majhen klub iz
majhnega kraja in z relativno neznanimi košar-
karji. Če bo vodstvu kluba uspelo okrepiti
upravni odbor in pritegniti sponzorje, potlej v
Ligo Kolinska ne bomo šli le na izlet,« napove-
duje Pučko, ki si (dogovorjeno) podporo obeta
še od rokometnih navijačev Florjanov.
.X,. , ,,	PRIMOŽ ŠKERL
' ' , , ' Foto: SHERPA
Igor Pučko - z 31. leti najmlajši strateg in
edini diplomirani pravnik v Ligi Kolinska.
PANORAMA
^	I	..........
^ MAU NOGOMET
Pokal RS
finale, 1. tekma: EM Celje
*n-LI Litija 1:5 (1:3) Host-
^^^i^MI^Mr^l^mWMHiiwnrnnon[innnnnnni-in	.............................
. NOGOMET
LigaSi.Mobil
krog: HIT Gorica-CMC
fiblikum 4:0 (2:0). Korotan-
J^lar (V) 2:0 (0:0). 31. krog:
^^C Publikum-Feroterm Po-
pe 5:1 (2:0) Goršek 2, 39,
jdosavljevič 48, 74, Beršnjak
Mudar (V)-HIT Gorica 2:1
Podvinski 5, Vidojevič
Vrstni red: Maribor Pivo-
ma Laško 75, HIT Gorica
fMdar (V) 58, Korotan 49,
>orje 46, SCT Olimpija
'CMC Publikum 41, Dravo-
40, Domžale 37, Fero-
Pohorje in Potrošnik 15.
2.SNL
Dr '^rog: Esotech Šmartno-
3:2 (1:1) Omeragič 19,
57, Mernik 79. Nafta-Šentjur
3:0 (2:0). Vrstni red: Koper 61,
Tabor 58, Aluminij, Železuni-
čar Ligro, Elan in Esotech Šmart-
no 46, Zagorje 38, Živila Tri-
glav 34, Ivančna Gorica 33, Ja-
dran Šepič 30, Šentjur 28, Naf-
ta 27, Drava 22, Rogoza 20,
Črenšovci 16, Avtoplus Korte 9.
3.SNL sever
21. krog: Fužinar-Mons Clau-
dius4:l. Dravinja-Pobrežje 1:0
(prekinjeno v 60. min). Us-
njar-Krško 1:0. Gerečja vas-Zre-
če 2:2. Starše-TIM Laško 2:0.
22. krog: TIM Laško-Kovinar
Mascom 1:1. Zreče-Usnjar 0:1.
Krško-Dravinja4:2. Mojis Clau-
dius-Paloma 2:1. Vrstni red:
Paloma 48, Dravinja 47, Zreče
36, TIM Laško 32, Kovinar
Mascom, Gerečja vas, Hajdina
in Fužinar 31, Usnjar 29, Starše
28, Krško in Mons Claudius
25, Bistrica in Pobrežje 17.
MČL
16. krog: Odred-Vransko 0:0.
Kovinar-Šmarje4:l. Vrstni red:
Vransko (-6) 28, Kovinar 25,
Odred 24, Šmarje 16, Brežice
(-3) 6, Rogaška (-3) -3.
KOŠARKA
Liga Kolinska
Finale končnice, 1. tekma:
Pivovarna Laško-Krka Telekom
79:85 (40:47) Goljovič 23,
Jurak 20, Kuric 16, Dragšič 10,
Miletič 8, Žarkovič 2.
Turnir za Pokal Jesenic
Polfinale: Imos Ježica-ŽKK
Celje_80:62 (46:27). Za 3. me-
sto: ŽKK Celje-Odeja Marmor
104:43 (41:15). Končni vrstni
red: Imos Ježica, Jesenice, ŽKK
Celje, Odeja Marmor.
.............................""ROKOM^............
1.DRL
6. krog, od 1. do 6. mesta:
Termo-Celje Pivovarna Laško
25:29 (12:14) Pungartnik 7,
Stefanovič 6, Manaskov 5, Škr-
bič 3, Pajovič in Banfro 2,
Šafarič, Vugrinec, Praznik in
Bedekovič 1. Prevent-Gorenje
31:27 (12:13) Rutenko 9, Tam-
še 5, Kavaš 4, Oštir 3, Gajšek
Priljubljena Gorica,
neugodni sosedje
Rudar v derbiju pomladi ugnal Goricane - Upanje na 2. mesto v ligi Si.mobil
V nedeljo lokalni derbi
Nogometno Slovenijo vse bolj pretre-
sa »euro mrzlica«, toda v naših ligaših
se pospešeno pripravljajo na odločilne
obračune v zadnjih krogih prvenstev.
Najmanj zanimiv finiš se obeta prav v
elitni konkurenci, kjer smo dobili zma-
govalca (Maribor Pivovarna Laško),
odpisana sta Feroterm Pohorje in Potro-
šnik, prosto je sicer še mesto, ki pelje v
pokal Intertoto, kamor si nihče goreče
ne želi, čakamo le še na podprvaka.
Po 30. krogu je HIT Gorica velenjske-
mu Rudarju pobegnila že za 4 točke,
kajti »knapi« so na Prevaljah pri Korota-
nu povsem razočarali in izgubili, zato je
v medsebojnem obračunu konkurentov
za 2. mesto iia lestvici zanje igrala iz-
ključno zmaga. Modro-belim pa bi uga-
jal že remi, ki bi odločil »mrtvi tek«. Na
srečo pa bo prvoligaško prvenstvo, vsaj
kar se omenjenega dvoboja tiče, odprto
vse do konca.
Tretjič zapored
Samo 600 gledalcev se je minulo sobo-
to skrivalo pod velenjsko tribuno, med-
tem ko so nogometaši Rudarja in HIT
Gorice pod vročim soncem igrali derbi
pomladi. Že v uvodnih minutah je bilo
vse jasno: Velenjčani so kreni-
li v popolno ofenzivo, Goriča-
ni pa so bili previdnejši, več so
kalkulirali, saj so bili v ugod-
nejšem položaju. Toda bomba
Nika Podvinskega s 30 metrov
in zadetek kapetana Vidojevi-
ča po lepi asistenci Gajserja
sta bila lepa prednost pred
nadaljevanjem, v katerem so
gostje proti koncu silovito pri-
tisnili, a uspeli poraz le ubla-
žiti. Rudar je zakrpal vrzel, ki
je nastala s poškodbo Joliča,
manjkala sta še Golob in Zem-
Ijič, v zadnjf četrtini tekme
celo brez izključenega trener-
ja Braneta Oblaka. »Sodniki
pri nas opravljajo svoje delo
zase, niso v službi nogometa,«
je po tekmi bentil Oblak, ki je
menda sodnikom očital poča-
\ ''v <', ^ ' IK r.
in Gavriloski'2, Sovič in Pla-
skan 1. 7. krog: Gorenje-Prule
67 29:27 (18:11) Rutenko 11,
Kavaš 5. Sovič in Rozman 4,
Plaskan 2, Tamše, Oštir in Ga-
vriloski 1. Trebnje-Celje Pivo-
varna Laško 24:37 (11:15) Ste-
fanovič 8, Šerbec 7, Vugrinec
6, Tomšič 5, Manaskov in Škr-
bič 3, Pungartnik in Banfro 2,
Pajovič 1. Vrstni red: Celje
Pivovarna Laško 56, Prule 67
47, Prevent 43, Trebnje 38,
Gorenje 29, Termo 19.
5. krog, od 7. do 12. mesta:
Radeče-Dobova 27:22 (11:12).
6. krog: Radeče-Andor Jadran
28:26 (13:11) German 9, Priv-
šek 8, Svet 5, Plazar in Rantah
2, Trbojevič in Zupančič 1.
Vrstni red: Slovan 27, Dobova
22, Inles Riko 21, Radeče 20,
Andor Jadran 16, Izola HM 4.
I.DRL(Ž)
8. krog, od 5. do 10. mesta:
Vegrad-Burja 28:27 (16:14) Ste-
vanovič 9, Rodič 6, Nojinovič
5, Jukič 3, Topič 2, Dešman,
Krajnc in Raukovič 1. Vrstni
red: Jelovica 31, Vegrad 29,
Gramiz 27, Baje Daevvoo Izola
17, Burja 7, Branik 4.
snost, oziroma nedoraslost igri
Rudarja. Sicer pa je bil s svo-
jim moštvom zadovoljen: »Spet
smo igrali dobro. Kakovost
pri nas na derbijih sploh ni
vprašljiva, težave imamo s
slabšimi nasprotniki,« je poja-
snil razburjeni velenjski stra-
teg, Edin Osmanovič na drugi
strani je bil bolj miren: »Ru-
dar je bil spet boljši. Ob Mari-
boru in Olimpiji imajo Velenj-
čani najboljše moštvo, vendar
na koncu prvenstva štejejo toč-
ke iz vseh tekem. Upam, da
bomo uspešnejši,« je menil
zasavski trener na goriški klo-
pi, ki je silno privlačna, zato
se bo moral pošteno potruditi
za svoje mesto na njej. Tokrat
je bil poraženec, a je zadel
bistvo. Rudar je namreč v tej
sezoni prepogosto »kiksal« proti
tekmecem iz spodnjega dela
lestvice. Lahko se zgodi da
bodo tudi vse tri zmage nad
Gorico premalo za 2. mesto,
zato bo vzroke za morebiten
zaostanek potrebno poiskati
na »malih« srečanjih.
Težave S sosedi
Trener Rudarja Brane Oblak
je ta problem izpostavil že
nekajkrat, tokrat bolj podrob-
no. »V Ljubljani nas je ovirala
vročina, na Prevaljah je igriš-
če neprimerno, sploh pa ima-
mo ogromno težav s sosedi. Ti
so nam odščipnili preveč točk,
vendar vse še ni izgubljeno,«
je upal. Eden izmed velenj-
skih sosedov je CM Celje Pub-
likum, ki ga Rudar po pravilu
zelo težko premaguje, čeprav
ima boljšo zasedbo. V nedeljo
bo na sporedu še zadnji celj-
sko-velenjski obračun v tej se-
zoni, za domačine najpomem-
bnejši letos, gostje bodo imeli
precej dela že z iskanjem mo-
tivov. Rudarju bo ponovno us-
trezala izključno zmaga, saj je
težko verjeti, da bi v zadnjem
krogu na šampionskem slavju
v Ljudskem vrtu lahko prese-
netil »vijoličaste«. Na prese-
nečenje upajo tudi »kockarji«,
saj se bodo z Mariborom sre-
čali na svojem igrišču, za slo-
vo pa se bodo podali k Muri v
Morsko Soboto. Vsekakor irria
Rudar težji razpored: »Celjani
igrajo disciplinirano, ostro, ver-
jetno bodo tudi dovolj motivi-
rani, saj so vsi, ki pridejo Ob
jezero. Ne verjamem v našo
zmago, čeprav bomo dali vse
od sebe, da jih porazimo,« je
skeptičen Oblak.
Čakajoč na konec
Na Skalni kleti je tokratni
lokalni derbi z Rudarjem naj-
manj pomemben v zadnjih le-
tih. Večina se namreč že obra-
ča proti novi sezoni, zato tudi
izjava trenerja Hlevskega, ki je
kljub visoki zmagi proti Fero-
termu Pohorju uporabil svoj
znani stavek: »Nekateri si niso
zaslužili Publikumovega dre-
sa!« Najbrž je mislil na tiste,
ki naj bi vzeli,slovo. Za letos je
to očitno že storil Gregor Blat-
nik, saj se je klubska disci-
plinska komisija sestala šele
včeraj (po zaključku redakci-
je). Prosti branilec že več kot
teden dni trenira z nogometaši
Šentjurja, s celjskim klubom
pa ima še enoletno pogodbo.
Obotavljanje pri izreku kazni
jezi tudi Hlevskega: »Ne bi se
rad vmešaval v politiko kluba,
toda ne razumem tako dolge-
ga čakanja. Blatnik je odličen
nogometaš, ki bi ga potrebo-
val v moštvu, toda...«
Ne glede na razplet je za
rumeno-modrimi še ena »mr-
tva« sezona. Že četrtič zapo-
red so Celjani pred zadnjima
krogoma razbremenjeni, ker
so v položaju, ko ne morejo
več ničesar izboljšati ali pok-
variti. Bolj burno bo zagotovo
junija, ko bodo pospešeno raz-
mišljali o ciljih in moštvu za
prihodnjo sezono,
r , - 'TOMAŽ LUKAČ
' Foto: SHERPA
Klemen Lavrič bo eden glavnih velenjskih adutov
v zadnjih dveh krogih.
22
ŠPORT
Klubska disciplina
ali denar?
Otvoritveni atletski miting
nove sezone je na Kladivar-
jevem štadionu prinesel sila
povprečne dosežke in siro-
mašno atletiko. Organiza-
torji bi se v prihodnje morali
zamisliti, ali se tovrstno tek-
movanje, kjer so se celjski
publiki nekdaj predstavljali
najboljši domači atleti, spla-
ča prirejati prav v času, ko
večina najboljših lovi norme
za velika tekmovanja.
Cankar, Rozman, Medič, Ro-
van, Acman, Kocuvan so se
»raztepii« po pripravah, njiho-
vih panog po večini tako ni
bilo na sporedu, tako da je
domače člansko zastopstvo
predstavljala le mnogobojka
Čalasanova. Miting je tudi iz-
gubil predznak »mednarodni«,
saj najavljenih Hrvatov, Itali-
janov in Avstrijcev ni bilo od
nikoder, povrhu so manjkali
tudi vodilni domači klubi, npr.
ljubljanska Olimpija, ki je dan
kasneje v Šiški imela svoj mi-
ting, tako da sta iz prestolnice
v skromnih zasedbah prišla le
ŽAK in njegov odcepek Kro-
nos. V obdobju, ko večina lovi
norme za Sydney, so vmesni
poskusi vsekakor potrebni in
zaželeni, toda nenazadnje je
tudi slovenska atletika (z ma-
lo denarja) vse bolj tržno na-
ravnana, o inercijah iz klub-
skega vrha pa tako ne velja
izgubljati besed.
Na mitingu v Šiški so od
Celjanov zmagali: Patru (100
m, 10,96); st. mladinci: Mer-
lak (800 m, 1:59,83); ml.
mladinke: Tomič (100 ovire,
14,24), Novak (kopje, 40,06),
Majcen (disk, 33,72) in Jaz-
binšek (kladivo, 38,83).
Vse to je pripomoglo k skoraj
povsem praznim tribunam del-
no prenovljenega objekta, ki se
je sončil v naravnost idealnih
pogojih za dobre dosežke, ne
glede na začetek sezone. Povr-
hu je organizator medije poza-
bil (?) obvestiti o tekmovanju,
kaj šele da bi posredoval urnik
ali celo štartno listo. In na kon-
cu bodo kratko znova potegnili
ničesar krivi tekmovalci.
Vso »resnost« prikazuje tudi
zasedenost posameznih panog,
saj so se v nekaterih od njih
pomerili le atleti enega kluba,
ali pa zgolj en tekmovalec, po
večini so si otvoritev sezone
»prilastili« atleti mlajših kate-
gorij. Najvidnejši dosežek je
uspel bistriškemu šprinterju
Boštjanu Fridrihu, ki je za 100
metrov potreboval čas 10,71,
medtem ko sta Celjana Koleša
in Lenko v cilj pritekla v treh
stotinkah na tretjem in četr-
tem mestu. Zanimiva je bila še
preizkušnja srednjeprogašev na
1 km, kjer je Roku Kremžarju
(Kladivar) z 2:32,74 uspel naj-
vidnejši izid med domačimi
atleti. Šentjurčan Pangerl je
na 2. mestu zbral še dovolj
moči, da je mesto nižje poti-
snil Celjana Podpečana in Le-
narta. Kilometrsko razdaljo je
za test pretekel tudi domači
veteran 50-letni Peter Svet, ki
se pripravlja na evropsko vete-
ransko prvenstvo v Helsinkih.
Ciljno črto je prečkal, ko je
zmagovalec Kremžar 16 se-
kund že lovil sapo. Omembe
vreden je še dosežek Aleša
Stopinška (Kladivar) na 300
m, ko je s 34,37 za 21 stotink
ugnal bolj znanega Velenjčana
Bračiča, za dve več pa še do-
mačega šampijonskega nasled-
nika Urha Kopitarja.
Celjski metalec kopja in
državni rekorder Robert Ter-
šek je slavil na mitingu v
avstrijski Lipnici. Orodje je
zalučal 74,10 m oziroma 38
cm pod njegovim najboljšim
lanskim dosežkom.
20. in 21. maja bo v Celju še
ekipno DP, kjer domači brani-
jo naslov, tekmovanje bo štelo
še za kvalifikacije pokala. Te-
den kasneje celjsko odpravo
čaka najzahtevnejše klubsko
tekmovanje sezone ECCC v Liz-
boni. Nastop v družbi osmeri-
ce najboljših atletskih kolek-
tivov stare celine so si Celjani
lani izborili v Atenah z dru-
gim mestom v skupini B.
r-'. r: primožškerl
Ocko se vrača na stezi
Po dveletnem premoru se
večkratni državni prvak Vla-
do Očko vrača na avtomobil-
ske steze in bo v letošnji
sezoni vozil v pokalu Fiat
Seicento. Očko, ki je pred
dvema letoma slavil v poka-
lu Daihatsu, je tako še eden
v nizu izkušenejših vozni-
kov, ki se bodo preizkusili v
pokalu, ki že sedaj vzbuja
veliko zanimanje, kajti pri-
javljenih je kar 27 voznikov.
Posebnost letošnje sezone je
skupno točkovanje cestno hi-
trostnih in gorskih preizku-
šenj, kot dodatek je tu še rally
v Velenju. In zakaj se Očko
vrača na dirkalne steze? »Avto-
mobihzem in dirkanje sta mi
v krvi. O vrnitvi sem veliko
razmišljal v minulih dveh se-
zonah, a po prenehanju poka-
la Daihatsu pravega tekmova-
nja ni bilo. Fiatov pokal Sei-
cento se je pričel lani in zaži-
vel s polno mero tudi zato, ker
ga vodi nekdanji odlični avto-
mobilist Samo Valand. Avto-
mobili bodo imeli okrog 90
KM in 1100 ccm, podobni bo-
do nekdanjemu razredu ju-
gov. Vozila so cenovno do-
stopna, zato je za novo sezono
prijavljenih toliko voznikov.«
Avtomobili se med seboj ne
bodo preveč razlikovali, saj je
prepravljanje (friziranje) le po
strogih praviUh homologacije
in bo največ odvisno od vozni-
kov samih. Kot pravi Očko, je
bistven zlasti precej krajši pre-
nos menjalnika in dodelava
glavne gredi, na dirkah pa bo
pomemben tudi izbor goriva
in gum. »Sprva sem se v avto-
mobilu počutil kot v avto šoli,
sedaj pa se počasi privajam.^
Vozilo je sicer zelo dobro in
močno za to kategorijo,« svoj
dirkalnik, ki sodi v skupino N
in ima vsega 700 kg, opisuje
Očko, ki je zaradi odločitve o
ponovnem nastopanju ustano-
vil »Očko racing team«. Prva
dirka bo že to nedeljo v av-
strijskem Zeltwegu, skupno pa
jih bo 8 - tri krožne, štiri
gorske in rally. »Seveda želim
biti pri samem vrhu, čeprav
bo sezona zelo naporna, |
pokalu vozi nekaj odličnih v^
nikov, po tistem, kar sem j
del na kasetah in slišal v po^
vorih s kolegi, bo v boju zavl
vsaj 6 ali 7 kandidatov, ni
njimi bi naj bil tudi sam. i
cilj je naslov prvaka, če|
zdaj, pa v kateri kasnejših i
zon, kajti pogodba o prveii
tvu Seicento je podpisana:!
let. V Rogaški Slatini žl
obuditi zanimanje za ta šp|
kajti nekateri se bodo še s^
nili spremljanja večjega štd
la navijačev iz Rogaške na I
kah pokala Daihatsu. Pravi
tovo je za povečano zani^
nje potreben tudi dober re:
tat in v njega sem preprife
saj se v nasprotnem ne bi vrr
na dirkalne steze,« še doda
Očko, ki slavi 20-letnico n
stopanja v avto-moto športi
V isti kategoriji se mu je p:
družil še Zvonko Blažun - n
vinec na stezah, sicer pa neči
bolj znanega večkratnega d
žavnega prvaka nekdanje)
goslavije Zvonimirja Blažiu
in pred Očkom tudi prvaka
Daihatsu pokalu.
Vlado Očko načrtuje zmago v pokalu Seicento.
EM Pelikan
omagal
Slavje po osvojitvi na-
slova državnih prvakov
je bilo za celjske malono-
gometne mojstre očitno pre-
naporno. »Izpraznjeni« se
niso mogli zoperstaviti Le-
sni industriji iz Litije, ki
je tokrat slavila s 5:1.
Čeprav so Celjani napo-
vedovali naskok na dvojno
krono, za kaj takega očitno
še niso zreli, kajti zadovo-
ljili so se s prvenstvenim
naslovom, ki je seveda veli-
ko bolj cenjen. Finale po-
kala je zato slej ko prej
odločen, čeprav je na dlani,
da EM PeUkan tako slabe
predstave, kot na prvem sre-
čanju, ne more več ponovi-
ti. Toda tudi Litijani so kljub
odsotnosti nekaterih ključ-
nih mož dovolj izkušeni,
da bodo v svoji dvorani znali
zadržati visoko prednost s
prve tekme.
V Celju so se že po finalu
državnega prvenstva spra-
ševah, kakšna bo ekipa pri-
hodnje leto. Po manjših nes-
porazumih minuli petek je
vprašanje šeaktualnejše. Ven-
dar se bodo o bistvenih spre-
membah ali rošadah v klu-
bu dogovarjali šele po za-
služenem počitku. T.L.
Zmaga odbojkarjev v Parizu
Na ekonomsko-pravni univerzi ESSEC v pariškem predmestju Cergyu so bile 21. športne
igre petih žog, na katerih je sodelovalo 1500 študentov iz Evrope, Azije in Afrike, veljajo pa
za neuradno študentsko olimpiado in v Franciji uživajo veliko medijsko pozornost.
Študenti so se pomerili v nogometu, rokometu, košarki, odbojki in rugbiju. Slovenske ekipe so
sodelovale v rokometu (M), košarki (M) in odbojki (M in Ž). V drugi deltekmovanja so se uvrstili
le odbojkarji, ki so v skupini zasedli šele 3. mesto. V konkurenci dvanajstih ekip so se v
četrtfinale uvrstili po zmagi nad poljskim Poznanom (3:0), v polfinalu so pred 2 tisoč gledalci
premagali domači Quator (3:2), v finalu pa pred polno dvorano še favorizirani Real Madrid
(3:1). Zmago Sloveniji so prinesli (na sliki zgoraj) trener Alfred Brinovec, Klemen Skok (OK
Braslovče), Matej Rajh (OK Granit Slovenska Bistrica), Aleš Udrih (OK SIP Šempeter), čepijo
Rok Podlesnik (OK Braslovče), David Vodovnik, Jaka Kovačič (OK Vuzenica) in Gregor Ortl (OK
Braslovče).	PŠ
MMAtkb
Ljubljana: Celjska plavalka
Urška Roš je na otvoritvenem
mednarodnem mitingu Ilirije
dosegla dve zmagi in drugo
mesto. Slavila je na 100 delfin
(1:04,55), v dvakrat daljši preiz-
kušnji pa je s časom 2:18,05
celo popravila rekord mitin-
ga. 400 prosto je s časom
4:30,38 končala za zmagoval-
ko Čarmanovo.
Celje: V dvodnevnem prija-
teljskem dvoboju slovenske in
hrvaške kegljaške reprezentan-
te so pri članih (5949:5845,
5861:5844), članicah (2710:2702,
2717:2676) in kadetinjah (1739:1665,
1685:1635) dvakrat zmagali do-
mači, gostje pa so bili boljši
pri kadetih (1736:1801,1781:1786).
Ljubljana: Na prvem pre-
glednem tekmovanju v strelja-
nju z tnalokalibrskim orož-
jem je daleč največ pokazal
Petek Tkalec (Rečica), ki je s
545 krogi zmagal s pištolo
proste izbire. S standardno in
hitrostrelno pištolo je bil dru-
gi (572 in 560).
Celje: Pred kratkim ustanov-
ljeno športno društvo Celjan,
ki združuje gorske kolesarje,
ima že 30 članov. 27. maja pa
bodo pripravili vzpon na Ce
sko kočo. Informacije o teki
in članstvu društva so na vo!
na sedežu ŠD Celjan v prosi
rih CHB na Vrunčevi 1.
Velenje: Na odprtem p'
cijskem DP v košarki je slav
Policijska uprava Celje pr
PU Kranj in GPU Ljubljana,
najboljšega košarkarja so
brali Primoža Herlaha (PU^
Ije), nagrado za fair-play p^
prejela PP Sežana.
Bol na Braču: Velenjčan
Katarina Srebotnik je v paf
Tino Križan izgubila finale W
teniškega turnirja z nagradu
skladom 170 tisoč dolarjev. P
magal ju je francosko-amen'
par Harald Decugis-Morari'
6:2, 6:2. Srebotnikova je if
posameznicami izpadla že p'
četrtfinalom.
INFORMACIJE - FEUTON
23
pROJSTVA^Z
^celjski porodnišnici so
^g'4.: Nataša REČNIK iz
ntiurja - deklico, Suzana
JlUNŠEK iz Celja - dekli-
",94.: Lidija RAVNJAK iz
p . deklico, Mateja ŠKET
Vistave pri Mestinju - de-
L Greta RESNIK iz Luč -
^Idico, Renata URH iz Sevni-
deklico, Gordana DOBRI-
[^'IČ iz Celja - dečka.
'50.4.: Irena KLOKOČOVNIK
,Loč - deklico.
'|5.: Marija TOMAŽIČ iz
jlja - dečka, Jolanda ŠTUR-
Rogaške Slatine - dekli-
j Brigita POTOČNIK iz Vele-
. deklico, Nina BUT iz
jjnice - deklico, Darja DRA-
[Ciz Zreč - deklico.
2,5.: Dragana VUČKOVIČ iz
flenja - deklico in dečka,
iška KUŽNIK iz Laškega -
fčka, Danijela JERŠIČ iz Ce-
j. dečka, Jožica LAH iz Le-
tnega - dečka, Andreja DOŠ-
£R iz Rogaške Slatine - de-
Sco.
3,5.: Vladka ŠIBAL s Ponik-
deklico, Alojzija TOMIN-
^ iz Prebolda - deklico, Va-
ntina FABJAN iz Griž - de-
ico, Mateja RATEJ iz Loč -
[klico, Natalija RAKIČ iz Ce-
i-deklico.
4.5.: Andrejka VAŠ iz Pe-
Dvč - deklico, Gordana
'AN iz Šentjurja ^ deklico,
jrolina SLANA iz Šoštanja -
EŽka, Barbara CENTRIH z
lobelnega - dečka.
fepdkoKe;
Celje
?oročili so se: Damjan
MBA z Liubečne in Natali-
ja KOROŠEC iz Ivence, Blaž
KORBUN iz Domžal in Mojca
MIKUŠ iz Vojnika, Dejan ZA-
VERŠEK iz Celja in Silva LE-
ŠEK iz Košnice pri Celju, Bo-
jan MIJOŠEK iz Celja in Nata-
lija DREV iz Drešinje vasi,
Aleš LES in Vesna JEVŠINEK
iz Celja, Drago JELENKO in
Helena KRAČUN iz Bezenš-
kovega Bukovja, Primož MI-
KIC in Lidija ŠEGA iz Zado-
brove, Ivica JANUŠIČ in Polo-
na PODERGAJS iz Celja.
Slovenske Konjice
Poročili so se: Jožef FINK
iz Potovega Vrha in Marjetka
ROTOVNIK iz Osredka pri
Zrečah, Iztok GAJŠEK iz Slo-
venske Bistrice in Eva CEL-
CER iz Zreč, Ivan ROŽIČ iz
Lukanje in Sonja ADAMIČ iz
Stranic, Branko PETEK iz Slo-
venskih Konjic in Štefka KOV-
ŠE iz Zreč, Aleksander CUG-
MAS iz Zgornjih Laž in Mari-
na SIRC iz Tepanjskega Vrha.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Darko KO-
VAČIČ iz Završ pri Grobel-
nem in Marjeta GRAČNER iz
Brda.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Mirica MA-
JERIČ iz Sp. Poljčan in Marjan
ZRIMŠEK iz Paridola ter Dani-
ca LORENČAK in Branko VO-
DIŠEK iz Celja.
Velenje
Poročili so se: David TAJ-
NIK in Tanja ROJNIK iz Topol-
šice, Stanislav PODPEČAN iz
Velenja in Mihela BLAŽIČ iz
Ložnice, Cveto POLAK in Tat-
jana ŠKRUBA iz Topolšice,
Mitja KOPUŠAR iz Šempetra v
Savinjski dolini in Anita BAU-
MAN iz Velenja ter Danilo
REDNJAK in Anita HRAST iz
Velenja.
SMRn "
Celje
Umrli so: Teodor KOCMUT
iz Arclina, 30 let. Vida KRES-
NIK iz Lindeka, 67 let, Stani-
slav VEK iz Svete Eme, 84 let,
Alojz ROMIH iz Vrh, 68 let,
Pavla BEVC iz Marija Gradca,
86 let, Lidija JURAK z Lopate,
76 let, Erika BREJC iz Šentjan-
ža nad Štorami, 57 let, Milan
SENTOČNIK iz Ivence. 48 let.
Amalija PIRC iz Celja. 85 let,
Marija SLAVINEC iz Rogaške
Slatine, 86 let, Jožef GOBEC iz
Zadrž, 72 let, Ivan FINK iz
Zagorja ob Savi, 69 let, Stani-
slav ŠKOBERNE iz Celja, 75 let,
Kurt VOLK iz Nemčije, 63 let,
Veronika PLOHL iz Celja, 78
let, Ema MARTIČ iz Vojnika,
47 let, Stanko LAZNIK iz Lipe
pri Frankolovem, 49 let, Franc
VOLK iz Celja, 62 let, Pavla
VOGA iz Slivnega, 45 let, Irena
ŽUMER iz Celja. 68 let. Josip
ŠVENT iz Velenja, 78 let, Vlado
RAMOR iz Celja, 71 let, Marija
OBREZ iz Liboj. 75 let. Miro-
slav KAMPUŠ iz Stranja. 70 let,
Ivan POLAK iz Križan Vrha, 58
let, Avguštin LAVRINC iz Sp.
Rečice, 70 let, Marija VREŠ iz
Rogatca, 89 let, Štefanija VO-
DOVNIK iz Gornjega Doliča,
87 let, Marija REZAR iz Vrbja,
78 let, Jožefa ZORENČ iz Oj-
striške vasi, 77 let, Neža PE-
TEK iz Celja, 82 let, Marija
OROŽEN iz Vrbnega, 62 let.
Slovenske Konjice
Umrli so: Zvonimir PETRIC
iz Velenja, 50 let, Frančiška
MEDVEN iz Slovenskih Ko-
njic, 86 let, Marija LEDINEK iz
Vojnika, 90 let, Milan OROŽ iz
Dobrovelj pri Zrečah, 64 let,
Marija VIŠNAR iz Oplotnice,
72 let, Marija RAKOVNIK iz
Malahorne, 81 let in Marija
KOROŠEC iz Polene, 88 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli sta: Neža NOVAK iz
Predence, 92 let. Rozina UR-
BIČ iz Rogaške Slatine, 83 let.
Velenje
Umrli so: Angela ANŽEL iz
Gavc, 86 let, Marija BERLOŽ-
NIK iz Florjana, 81 let, Dušan
ILIČ iz Zabukovice, 66 let, Jo-
že REBOU iz Velenja, 70 let,
Marija OVČJAK iz Velenja, 78
let,'Janez KOTNIK iz Lopace,
81 let. Drago JUG iz Velenja,
52 let, Ida PODBREŽNIK iz
Lenarta pri Gornjem Gradu,
76 let, Frančišek DREU iz Lo-
kovice, 77 let, Frančišek KO-
RADEU iz Podgorja, 70 let,
Paula PAJER iz Velenja, 89 let,
Franc URŠIČ iz Bukovžlaka,
67 let. Frančiška VERHOVNIK
iz Vrbnega. 84 let. Alojzi
TOMŠE iz Pečice. 86 let, Franc
PETELINŠEK iz Podkraja pri
Velenju, 85 let, Danijela LES-
JAK iz Velenja, 70 let, Marjan
VIHER iz Velenja, 42 let, Ljud-
mila SREBOTNIK iz Lokovice,
79 let, Olga FONDA iz Ločice
ob Savinji, 74 let. Vincenc
PAJTLER iz Zg. Hudinje, 83
let.
ZDRAVNIŠKA POMOČ
Dežurna služba
Zdravstvenega doma Celje
Ambulanta za nujno medicinsko pomoč in dežurna ambu-
lanta delata neprekinjeno 24 ur, v pritličju levo od glavnega
vhoda. Ponoči in ob dela prostih dnevih je vhod s strani (z
dovozne zapornice za vozilo nujne medicinske pomoči).
Njihova telefonska številka je (063) 54-34-211
Urgenca - služba za nujno medicinsko pomoč je namenjena
bolnikom in poškodovancem, ko gre za nenadno hudo bole-
zen ali poškodbo, ki ogroža življenje. Delajo neprekinjeno 24
ur, njihova telefonska številka je 112 ali 94
Zdravnik za obiske na bolnikovem domu dela vsak dan od
13. do 22. ure. Nujne hišne obiske opravi tudi dopoldan.
Telefonska številka je (063) 54-34-211
Ambulantni zdravnik je stalno prisoten v dežurni ambulanti
od 19. do 7. ure zjutraj, ob dela prostih dnevih pa 24 ur
neprekinjeno. Telefonska številka je (063) 54-34-211 ali 54-
34-204
Zobozdravniška dežurna služba dela ob nedeljah in prazni-
kih od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko po telefonu na številko
(063) 54-34-371.
Telefonske številke ostalih zdravstvenih domov in zdravs-
tvenih postaj v celjski regiji so: Dobrna 778-055, Kozje 801-
010. Laško 731-233. Ljubno 841-018. Mozirje 831-421, Nazarje
734-045, Polzela 703-140, Podčetrtek 829-018, Prebold 724-
500, Rimske Toplice 736-093. Rogaška Slatina 813-621. Roga-
tec 827-015. Slovenske Konjice 754-522. Šentjur 743-115, GSM
041 725-086, Šmarje pri Jelšah 821-560, GSM 041 731-704 ah
731-705, Šoštanj 881-640, Štore 425-230, Velenje 864-315,
Vojnik 40-600. Zreče 762-246 in Žalec 703-130.
TRŽNICA
.v vojašnici so prevladovali Čehi. Poleg njih smo bili še
lovenci in Hrvati ter tu in tam kak češki Nemec. Opazil sem,
Čehi Hrvate bolje razumeli nego Slovence. Med Slovenci
so razumeli bolje Štajerca kot Gorenjca. S svojim znanjem
pščine sem bil sprva previden, da ne bleknem kake besede, ki
v češčini drugačen pomen kot pri nas. Narodno zavednim
["eligentnim češkim dečkom se namreč ni bilo dobro kakor-
Ni zameriti. Da sem se jim kmalu priljubil, je poskrbel tudi
N sluga, ki je bil nekakšna vez'med gospodom praporšča-
kom in vojaki. Pa tudi Seidl se je sčasoma unesel in kmalu
Joznal, da znam le malo več, kot »en drek.« V oficirskem
^oru so bile med nami kar precejšnje razlike. Na eni strani
^^•^eracija starih, bolehnih in predvsem od piva zapitih »vam-
f^fev« z velikimi brki, na drugi pa nova generacija, ki je prišla
•^^ojaške šole po letu 1900. Pri našem polku je bilo med nami
p^jšimi kar dosti odličnih glasbenikov, športnikov, igralcev,
"iiikov, skratka na raznih področjih sposobnih ljudi.
. ^esto Vysoke Myto, v katerem je bila naša vojašnica, je
^^lo približno 12-tisoč prebivalcev in je bilo med tistimi
^^Kimi mesti, ki je imelo še od časa cesarja Jožefa 11. poseben
piv _bbLeibgedingstadt«, kar je pomenilo, da je imel cesar v
mestu »ius primae noctis« - pravico pri vsaki mladoporo-
do prve poročne noči. Lopov ! Seveda ni prišla vsaka do
J^asti.« Za vsako lepše dekle pa so le rekli, da je njen venček
j^^voru na Dunaju. Sicer pa je marsikatera to doživela. Po njo
prišli z dvorno kočijo, domov pa je prinesla lepo darilo.
. je na vse to gledal ženin, bog ve. Prebivalstvo pa je bilo v
mestu visoko narodno zavedno. Najbolj je izstopala
uradna organizacija Sokol, kamor sem tudi sam dostikrat
Vendar zaradi tega pri mojih predpostavljenih nisem bil
^{l^olje zapisan. Šele. ko je prišel za poveljnika polka Čeh. mi
f. ^ilo nekoliko lažje. Posebno takrat, ko sem spoznal Aničko.
je bila in kar po mojem okusu: vitka, temnolasa.
okroglega lica pa nora na ples, glasbo in v »lajtnanta Slovinca«.
Jaz pa v njo. Plesati sicer nisem smel prevelikokrat z njo, ker bi
jo lahko domači civilisti začeli zaničevati. Pa se dekle ni preveč
oziralo na to. Prišla je kar sama po mene: »Čirile, j demo
tancovat!« Njena mamica naju je vsa srečna gledala. Pa
povabijo kmalu Čirila domov na kavo in še enkrat na kavo in
še, in še... Pa pošljejo Čirilu lepo zapečene _bbbuhti« enkrat,
dvakrat, pa smo že bih skupaj na maškaradi in je mama krila
vse stroške, čeprav sem bil preponosen, da bi mi to ugajalo.
Do tod je bilo vse lepo, ker je govorilo srce in mladostna
razigranost. Mama pa je kmalu stopila v akcijo. Vprašala je
polkovnika, če imam dolgove, če bi smel biti pri njih na
stanovanju in hrani in tako naprej. Ko sem to zvedel, sem
seveda planil v smeh. Kaj hujšega! Takega fakina pa ne rabimo
v hišo. Prvo violino in kar vse instrumente v hiši je namreč
igrala mama in moje romance je bilo konec.
Pred sodiščem
Moj polkovni in sobni tovariš je bil Leo. Bila sva si kar dobra
kamerada. Denar in pakete, ki sva jih dobila od doma sva
složno delila. Dostikrat sva skupaj poveseljačila. Čeprav je bil
slovenskega rodu, ni znal našega jezika. Pa vendarle sem ga
naučil slovensko pesem, ki jo je pel malo bolj po »dunajsko«:
Zinoči je pejla, ko zlavček lepo, sakaj pa je tanes sojsno nje
oko... Toda usoda je hotela, da pridem tudi do spoznanja, ko
te lahko tudi tak prijatelj krepko razočara.
V okolici garnizije smo imeli po vežbanju odmor v neki
gostilni. Kakor povsod je bil tudi tu gramofon. Med ploščami
najdem: »Onam, onamo. černohorska hymna.« Seveda smo jo
poslušali. Nato obrnem ploščo in iz gramofona se sliši »Šumi
Marica, serbska hymna«. Leonu in lajtnantu Jonaku sem
razložil, kaj poslušamo. Leo pa v zrak. kako je mogoče, da so
take plošče dovoljene, ko živimo vendar v časih, ko bi bilo
treba one tam doli zradirati iz sveta. Jaz sem hotel stvar umiriti
z razlago, da onadva ne poznata tamkajšnjih bednih razmer in
revščine. To je bilo dovolj. Še isti dan, 13. aprila 1913 ob enajsti
uri, je bila ovadba že na komandi polka: Lajtnant Ciril je v
gostilni pred celotnim moštvom na gramofonu predvajal
srbsko himno, in to v času. ko je politična napetost tako velika.
Ovadbo sta podpisala Leo in lajtnant Jonak. njegov komandir
pa je v strahu za svojo kožo pripomnil, da ovadbo potrjuje.
Seveda sem takoj prišel v sodnijsko preiskavo. Ta pa je
»strokovno« ugotovila, da Šumi Marica ni srbska himna,
ampak bolgarska, dalje, da jo je za potrebe vojaške godbe
instrumentiral avstrijski vojaški kapelnik, da je izdelovanje teh
plošč v Avstriji dovoljeno in končno, da civilno sodišče ne
najde v ovadbi kaznivega dejanja in da se zadeva lahko
pretrese le v častnem vojaškem razsodišču. Torej sem prišel v
častno preiskavo.
Sedem dolgih mesecev biti v preiskavi ni prijetno. Službe
nisem smel vršiti, čeprav sem dobival plačo. V častniško
obednico nisem smel, sluga mi je nosil hrano na dom.
Preprosto povedano, nisem smel nikamor - hišni pripor. Pri
tem pa stalno ugibanje, kaj se mi ima zgoditi? Zapor, izguba
čina. ali pa samo zahteva, da podam ostavko na vojaško
službo. Pred zaslišanjem me je tovariš opozoril, naj k zasliša-
nju vzamem papir in svinčnik. Dobil bom namreč zvita in
provokativna vprašanja, na katera bodo zahtevali takojšen
odgovor, »ti si vprašanja lepo zapiši in potem premišljuj
magari ves dan.« Tako sem se tudi namenil. Med drugim me
je preiskovalni major vprašal: »V času najhujše politične krize
si upate kot aktivni častnik pred moštvom zaigrati na gramo-
fon himno sovražne nam države. Ali sprevidite. gospod
lajtnant, da je tako dejanje nevredno za našega aktivnega
oficirja? Da, ali ne?« Vzel sem papir in svinčnik in začel pisati
vprašanje. »Kaj pišete? Odgovorite vendar! Da, ali ne?«
»Oprostite, odgovor moram premisliti in si ga zapisati.«
Skočil je v zrak: »Ich befehle!« Jaz pa mirno: »Tega mi ne
more nikdo zapovedati«. Začel sem pisati odgovor. Čez
dobro uro sem napisal približno dve strani o tem, da je iz
preiskave razvidno, da nikomur ni bila znana črnogorska ali
srbska himna, da sem pač glasbenik in se zanimam za razne
melodije, tudi kitajske itd., itd.
V razpravi sem si za zagovornika izbral Nemca, da prihra-
nim en glas proti meni, ker zagovornik pač ni glasoval. Pa ni
pomagalo. Za mojim zagovornim nastopom je sledil govor
predsednika sodišča, ki je udrihal po meni kot za stavo. Masa
je sledila pač drugemu govorniku in proti meni je glasovalo 26.
za mene pa 13 oficirjev. Tudi divizijsko častno sodišče je
ponovilo ves proces in nazadnje sem bil obsojen, ker sem
»ogrozil oficirsko čast.« In kazen? Za dobo enega leta sem
izgubil pravico do povišanja. Bil bi namreč kar kmalu povišan
v nadporočnika.
Vojna
Kmalu smo izvedeli, da so armadni zbori južno od Donave
že mobilizirani. Tudi mi smo pričeli pripravljati svojo prtljago.
Oficirji z daljšim stažem so bili povišani in tudi jaz sem vprašal
predsednika častnega razsodišča, če bom med njimi. »Seveda,
saj ste vaš kazenski rok že prestali.« Po desetih dneh smo
dobili obvestila o povišanju, toda med njimi mene ni bilo.
Kmalu me je poklical za tolažbo general, ki mi je povedal, da je
slišal za moje nesrečno sojenje, na katerega pa ni mogel
vplivati. Prepričan pa je. da bom jaz svoje vrline že pokazal na
fronti in da ga bo vesehlo, če mi bo v kratkem lahko poleg
povišice podelil tudi odlikovanje. Stisnil mi je roko, jaz pa
zobe...
24
ZA RAZVEDRILO
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MAH OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	v noči s srede na četrtek se je
na Pleteršnikovi ulici nekdo drl,
kot bi ga odirali. Ker je šlo večini
tam spečih občanov to hudo na
živce, so poklicali na policijo.
Možje v modrem so tam našli
močno majavega Bernarda V.
•	V petek zvečer je bilo vpitje
v stanovanju na Okrogarjevi.
Za vznemirjenje sosedov in
sorodnikov je poskrbela ma-
mi Milena, ki se je drla na
svoja dva najdražja, na hčerko
in moža. To pa še ni vse: vpila
je tudi na policista, zato pa se
je kmalu znašla v policijskih
prostorih za pridržanje.
•	V Golf baru na Ulici mesta
Grevenbroich sta se v soboto
zvečer nahajala tudi Aleš P. in
Branko J., ki sta kalila javni
red in mir tako, da sta vpila in
razbijala steklene predmete.
•	Patrulja je v nedeljo okrog
treh ponoči pri cerkvi svetega
Duha naletela na pretepeno
žensko in njena dva otroka.
Potem so izvedeU, da jo je,
prav tako pa tudi hčerko, prejš-
nji večer pretepel soprog ozi-
roma oče Emil Š.
•	Na policijsko postajo je v
nedeljo zvečer pribežala Klav-
dija, ki je tam povedala, da jo
je tega dne tepel in za vrat
stiskal Goran D.	M.A.
DELOVNE NEZGODE
Smrt V tunelu-
v tunelu Jasovnik se je 3.
maja okoli 16. ure pripetila
smrtna delovna nezgoda.
Delavci STC Ljubljana in Ce-
stogradnje iz Maribora so vrta-
li in minirali v desni cevi tune-
la Jasovnik, 1060 metrov v no-
tranjosti v smeri proti Ljublja-
ni. Okoli 16. ure so na čelu
tunela, z vrtalno opremo težko
26 ton, napravili okoli 30 vrtin
za eksploziv. Miner Jasim B.
(33), državljan BiH, je v vrtine
namestil eksploziv in ga pri-
pravil za miniranje, strojnik
Ivan M. pa je vrtajno opremo
(garnituro) prestavil okoli 40
metrov naprej in zategnil roč-
no zavoro. Pri detonaciji se je
vrtalna garnitura začela po bla-
gem nagibu pomikati vzvratno
in zapeljala čez minerja Jasima
B., ki ni uspel pravočasno od-
skočiti. Utrpel je tako hude
telesne poškodbe, da je umrl
na kraju nesreče, sodelavec To-
maž K. (23) iz Maribora pa je
bil hudo ranjen.
Zgrabil jo je
kardan
v ponedeljek, 8. maja zju-
traj, se je pripetila delovna
nezgoda v sadovnjaku Sad-
jarstva Mirosan v Kasazah.
Sonja T. (40) iz Kasaz se je s
sodelavcema pripravljala na
škropljenje. Uporabljali so
traktor s priklopljeno škropil-
nico, oba dela pa sta bila pove-
zana s kardanom. Ko je stopila
v delovno območje kardana,
jo je naprava zgrabila za obla-
čila in potegnila k sebi. Sonja
T je pri tem utrpela hude
telesne poškodbe.
Stojalo padlo na
delavca
v podjetju Simer na Delav-
ski cesti v Celju se je 8. maja
okrog poldneva pripetila huj-
ša delovna nezgoda.
Andrej S. (23) iz Laškega je
na montažnem stojalu na to-
vorno vozilo nalagal okna in
vrata, zaradi velike teže pa se
je stojalo porušilo in padlo na
delavca, ki je pri tem utrpel
hudo telesno poškodbo.
M.A.
Aplavz za 23 let ječe
Končalo se je sojenje Milanu Maričicu in njegovemu sinu, ki sta kriva za umor Jov^
Stjepanovica
Na okrožnem sodišču v Ce-
lju se je prejšnji teden nadalje-
valo in končalo sojenje Mila-
nu Maričiču starejšemu in
njegovemu sinu Milanu. Oba
sta bila spoznana za kriva:
Maričič starejši za kaznivo
dejanje umora, Maričič mlaj-
ši pa za pomoč pri umoru.
Gre za dogodek, ki se je
odvijal 2. septembra lani pred
lekarno v Velenju, ko je bil z
osmimi naboji iz pištole umor-
jen Jovo Stjepanovič, nanj pa
je iz neposredne bližine stre-
ljal Milan Maričič starejši. Nje-
gov sin Milan je bil pri umoru
udeležen tako, da je Jovu Stje-
panoviču onemogočil pobeg s
kraja, kjer ga je pričakal pr-
voobtoženi Maričič starejši. Ta-
ko se je končala žalostna zgodba
o silnem sovraštvu, ki ga je več
let gojila družina Maričič do
družine Stjepanovič.
Ves čas sojenja sta oba ob-
dolženca zanikala krivdo, ta
pa jima je bila v dokazoval-
nem postopku, ko so zaslišali
vrsto prič in dva sodna izve-
denca, dokazana.
Okrožni državni tožilec Du-
šan Roš je za prvoobtoženega
zahteval 15-letno zaporno ka-
zen, za drugoobtoženega pa
10 let zapora, petčlanski se-
nat, ki mu je predsedoval sod-
nik Milko Škoberne, pa se je
odločil za nekoliko milejše
kaznovanje, saj naj bi bil Ma-
ričič starejši dejanje storil v
stanju bistveno zmanjšane pri-
števnosti. Tako je Milana k
ričiča starejšega obsodil n^j
let zapora, Milana MarjJ
mlajšega pa na 10-letno
no kazen. Na razglasitvi
prvoobtoženi sploh ni ^
vstati s klopi, na koncu p^j
še vedno v sedečem položaji
zaploskal, ko je slišal za J
no kazni, medtem ko je j]
gov sin sodbo v imenu Ijuds^
in obrazložitev predsednika^
nata spremljal mirno. Marij
starejši si je dovolil celo to,i
je po razglasitvi sodbe iniii
odhodom iz sodne dvoraj
vpil in žalil senat. Sodišče
obema podaljšalo pripor
pravnomočnosti sodbe.
RciclciF|i bodo««*
•	v petek, 12. maja dopoldne, na območju Žalca, popoldne
pa na obmdčju Rogaške Slatine, .
•	v soboto, 13. maja dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja,
•	v nedeljo, 14. maja dopoldne, na območju Laškega,
popoldne pa na območju Žalca,
•	v ponedeljek, 15. maja dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 16, maja dopoldne, na območju Mozirja, popold-
ne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
•	v sredo, 17. maja dopoldne, na območju Žalca, popoldne
pa na območju Laškega in
•	v četrtek, 18, maja dopoldne, na območju Šentjurja pri
Celiu, DODoldne oa na območiu Slovenskih Koniic.
PROMETNE NEZGODE
Nezgoda V koloni
Na Kersnikovi ulici v Celju
se je v sredo, 3. maja ob 8. uri,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe.
Anton T. (54) izBukovžlaka je
vozil osebni avtomobil v strnjeni
koloni iz smeri Dečkove ceste
proti Oblakovi ulici. Pred njim je
vozila voznica osebnega avto-
mobila, 38-letna Slavica K. iz
Pečovja, ki je zaradi kolone vo-
zil, ki se je ustavljala, zavrla,
vozilo Antona T. pa je trčilo v
njeno vozilo. Pri tem je voznica
utrpela hude telesne poškodbe.
Trčenje Z
Motonstom
Na Goriški cesti v Velenju se
je v petek, 5. maja zvečer, pri
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen voznik motornega
kolesa. Gmotna škoda na vozi-
lih znaša okoli 80 tisoč tolarjev.
Tanja Š. (39) iz Velenja je
vozila osebni avtomobil po Go-
riški cesti proti naselju Gorica.
Ko je pripeljala v neposredno
bližino odcepa za Splitsko ce-
sto, je zmanjšala hitrost, nato pa
zavila v levo. Takrat je po Goriški
cesti pripeljal voznik motornega
kolesa, 16-letni Arnel M. iz Vele-
nja, nakar sta vozili trčili.
Povozila peško
Na Mariborski cesti v Celju
se je v petek, 5, maja zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila hudo telesno poškodovana
peška.
Renata Ž. (18) iz Jankove je
vozila osebni avtomobil po Mari
borski cesti v Celju proti centru
mesta. Med vožnjo v koloni vozil
je z desnim delom vozila trčila v
peško, 18-letno Majo K. iz Šmarje-
te pri Celju, ki je hodila po levem
robu ceste proti Škofji vasi.
Neprevidno skozi
krizisce
v križišču Šaleške in Kidri-
čeve ceste v Velenju se je v
nedeljo, 7. maja zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškodbe,
gmotna škoda na vozilih pa
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Luka U. (22) iz Velenja je vozil
osebni avtomobil po Šaleški ce-
sti, v semaloriziranem križišču s
Kidričevo cesto pa je pri zeleni
luči Zcjvijal v levo. Takrat mu je
nasproti pripeljal voznik motor-
nega kolesa, 24-letni Andrej K.
iz Velenja, ki je vozil naravnost.
V trčenju, ki je sledilo, je voznik
Andrej K. utrpel hude telesne
poškodbe.	M.A.
Na kraju umora le
zaradi nagrade?
v ponedeljek se je na celj-
skem okrožnem sodišču za-
čela, v torek pa nadaljevala
glavna obravnava zoper Jo-
žeta Simlerja iz Gorice pri
Šmartnem v Rožni dolini, ki
je v priporu od 12. novembra
lani. Obtožnica ga bremeni
kaznivega dejanja umora.
Gre za umor, ki se je zgodil
11. novembra lani v večernem
času, ko naj bi, kot pravi ob-
tožnica, Jože Simler iz nizkot-
nih nagibov vzel življenje Pe-
tfu Brečku. Usodnega večera
ga je pričakal v drvarnici pri
stanovanjski hiši Slance 1 pri
Celju, kjer je Peter Brečko
živel, ter ga z neznanim pred-
metom trikrat silovito udaril
po glavi, potem pa ga je vrgel v
bližnji vodnjak, kjer je utonil.
Še isto noč se je na PP Celje
oglasila Kristina Simler, iz-
venzakonska partnerka obto-
ženega, kjer je izrazila sum,
da je izginotje Petra Brečka
povezano s kaznivim dejanjem.
Policisti so potem^našli truplo
v vodnjaku, naslednji dan pa
so zaslišali osumljenega Jože-
ta Simlerja,- ki je dogajanje
(pretep s Petrom Brečkom)
prejšnji večer podrobno opi-
sal. Povedal; je, da je Brečka
vrgel v vodnjak, ker je mislil,
da je že mrtev. Na drugem
zaslišanju je Simler spremenil
svoj zagovor in trdil, da Breč-
ka ni umoril, da naj bi bil to
storil nek moški, kateremu je
bil Brečko dolžan denar. Nje-
gova udeležba je bila le y tem,
da je temu neznancu pokazal
(za določeno nagrado), kje ži-
vi Peter Brečko, in bil nekaj
časa skrit za hišo. Kaj se je
potem v drvarnici dogajalo, ni
videl, videl pa je neznanca,
kako je vrgel Brečka v vod-
njak. Podobno je govoril tudi
na glavni obravnavi, ki se je
pričela v ponedeljek in ki jo
vodi predsednica senata sod-
nica Marija Bovha, umor zani-
kal in dejal, da je obtožnica,
ki jo je vložil okrožni državni
tožilec Boris Ostruh, skupek
laži, podtikanj in nelogično-
sti. »S prvim zagovorom sem
prevzel nase napako, ki jo je
storil nekdo drug, pod breme-
nom groženj sem lagal same-
mu sebi. Resnica je čisto dru-
gačna. Smrti se ne morem upre-
ti, se pa lahko uprem krivici,
ki mi je storjena s to obtožbo,
je izjavil Jože Simler, ko je
tožilec prebral obtožnico. Se-
natu je še izjavil, da se ne bo
zagovarjal, bo pa namesto za-
govora odgovarjal na posamez-
na vprašanja, ki mu jih bo
postavljal njegov zagovornik
odvetnik Rafael Mohorko. V
takšnem zagovoru je na glavni
obravnavi med drugim dejal,
da je dejanje priznal pod hu-
dim psihičnim pritiskom, ki
so ga nad njim izvajali polici-
sti med prvim zaslišanjem, ko
mu ni bilo dano, da bi si
zagotovil odvetnika.
Sodišče je v ponedeljek in
torek zaslišalo nekaj prič, med
drugim tudi Kristino Simler,
ki je bila v usodni noči na
obisku pri umorjenem, ter njeni
hčerki Barbaro in Katjo Sim-
ler, pastorki obtoženega Jože-
ta Simlerja. V tem delu zasli-
šanja je sodišče izključilo jav-
nost, takšno odločitev pa je
narekoval interes o varstvu za-
sebnega in družinskega življe-
nja med sabo tesno in intimno
povezanih oseb. Glavna obrav-
nava se bo nadaljevala 18. ma-
ja.	M.A.
GORELO JE
Vnelo se je olje
v petek, 5. maja, nekaj minut po 13. uri, je nastal požar v
kuhinji stanovanjske hiše Marije D. v Ojstriški vasi.
Preiskovalci so ugotovili, da je lastnica pomotoma vključila
grelno ploščo na štedilniku v kuhinji, kjer je stala ponev z
oljem, potem pa šla na vrt. Medtem se je olje v ponvi pregrelo in
vnelo, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente. Požar so
lokalizirali sosedje, pogasili pa gasilci. Gmotna škoda znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Gorel silos
v nedeljo, 7. maja, okoli 14.20 ure, je izbruhnil požar na
ostrešju silosa v Šmiklavžu, last Andreje U.
Med spravilom sveže trave (preko puhalnika) v silos je nekdo
odvrgel cigaretni ogorek, kar je povzročilo požar, ki so ga
pogasili gasilci iz Gornjega Grada in Nove Štifte. Nastala
gmotna škoda znaša okoli 100 tisoč tolarjev.	M.A.
KRONIKA
31
Morilec |e vojni veteran
Iskanje dvojnega morilca se je v soboto končalo v vasi Kolovrat pri Mozirju - Identiteta morilca že znana
j^inulo soboto, nekaj po 15.
^ je v zaselku Kolovrat na
j(^skem policijska patrulja
^ila neznanca, ki je začel
^ti, zato so policisti za njim
Pestili službenega psa. Ta-
jat še neznanec, je med be-
fa psa ustrelil, potem pa so
,iz policijskega orožja vsuli
jeli. Moški, donmevni mori-
£ zakoncev Pije in Petra Pa-
gna iz Celja, katerih zoglene-
trupli so našli 3*0. aprila na
hinem vikendu v Zaloki pri
jlih Vodah, je obležal mrtev.
Da gre za pravega morilca
jkoncev Pavlin, je policija ugo-
ivila po prstnih odtisih in anali-
i DNK, pa tudi zato, ker je v
oveniji redko najti strelivo za
ložje kalibra 5,45 mm, ki se
porablja (tudi) za avtomatsko
iiško, imenovano mini kala-
skov, s katerim je neznanec
Dzil in moril ter vznemirjal
Dbršen del javnosti. Do dne,
o so bili znani izsledki sodno-
ledicinske analize, je sloven-
fea policija iskala Damlrja Gr-
miča, ki je iz zaporov v Požegi
obegnil sredi aprila in ki je po
pisu nekaterih očividcev ustre-
al osebi na fotografiji, s katero
(razpolagala policija. Zdaj je že
jsno, da Grdenič ni morilec. Ta
Vetrn kaznjenec se nahaja na
/Aaškem, kjer se je sam oglasil
nekaterim časopisnim hišam.
priznal, da je pobegnil iz zapo-
ra, in povedal, da ni morilec, ki
ga iščejo Slovenci in da je že
dolgo tega, odkar je bil v Slove-
niji.
Kdo je tor&j morilec in od kod
je prišel k nam, je bilo naslednje
vprašanje, s katerim so se uk-
varjali slovenski policisti, ki so
nemudoma prek Interpola v
evropske države poslah foto-
grafije ustreljenega moškega,
njegov osebni opis, prstne odti-
se, analize DNK in odtise zo-
bovja. Gre za osebo, ki je v
Slovenijo pribežala iz ene od
republik bivše Jugoslavije in ki
je sodelovala v kateri od vojn na
teh območjih, so se spraševali
preiskovalci. Glede na sposob-
nosti premagovanja težko pre-
hodnih poti na območju Velike
Planine in glede na veliko tele-
sno vzdržljivost neznanca, je
bila takšna domneva na mestu,
prav tako je bil tej domnevi v
prid tip orožja, s katerim je
streljal. Ugibanj je bilo veliko.
ime ustreljenega neznanca pa
še vedno neznanka.
V	generalni upravi ministrs-
tva za notranje zadeve so 8.
maja sklicali novinarsko konfe-
renco, na kateri so razčlenili
akcijo iskanja morilca zakoncev
iz Celja, obenem pa podali opis
v soboto ustreljenega moškega,
domnevnega zločinca.
V	torek, 9. maja, pa je bilo
vprašanj in ugibanj konec. Z
generalne policijske uprave slo-
venskega notranjega ministrs-
tva so v popoldanskem času
sporočili, da je že znana identi-
teta neznane osebe, torej moril-
ca, ki je osumljen tudi drugih
kaznivih dejanj, storjenih v Slo-
veniji, o katerih je bila javnost v
minulih dneh obveščena. V spo-
ročilu je bilo tudi poudarjeno,
da gre za isto osebo, ki je bila 6.
maja popoldne ubita v Kolovra-
tu v spopadu s policijo.
S pomočjo hrvaške policije je
bilo ugotovljeno in potrjeno, da
je to državljan Federacije Bosne
in Hercegovine Fadil Bajrekta-
revič, rojen 1. marca 1973 v
Srebreniku Donjem, kjer ima
prijavljeno stahio prebivališče.
Po do zdaj znanih podatkih gre
za vojnega veterana in hkrati
policiji že znanega storilca kaz-
nivih dejanj na tamkajšnjem
območju. S tem so bile potrjene
tudi domneve slovenske polici-
je, da je storilec z območja nek-
danje Jugoslavije.
M.A.
Fotografiji ustreljenega moškega in morilca, katerega
identiteta je zdaj že znana.
MINI KRIMICI
Denar in
obveznice
v času od 28. aprila do 3.
maja je nekdo vlomil v uprav-
ne prostore Toplic Dobrna,
našel in ukradel pa denar v
razhčnih valutah in obveznice
R Slovenije. Toplice Dobrna
so oškodovane za približno
60 tisoč tolarjev.
izginuli jelcienlci
v času med 19. aprilom in 3.
majem je nekdo vlomil v proi-
zvodno halo na Ipavčevi ulici
v Celju. Ukradel je dve kovin-
ski jeklenki, eno s kisikom in
eno z acetilenom, ter vso pri-
padajočo opremo. Lastnik
Emil S. je oškodovan za prib-
ližno 150 tisoč tolarjev.
Kampirol bo
v dneh podaljšanih prvo-
majskih praznikov je nekdo
vlomil v kamp prikolico, last
Bernarda S., parkirano v Letu-
šu. Ukradel je baldahin z alu-
minijasto konstrukcijo, vre-
den okoli 100 tisoč tolarjev.
Uicradena
dvolcoiesnilca
v noči na 3. maj je neznani
storilec ukradel nezaklenjeno
kolo z motorjem Tomos APN
6, vinsko rdeče barve, last
Jožefa N. Vozilo, vredno okoh
50 tisoč tolarjev, je stalo na
dvorišču na Kolodvorski uhci
v Šmarju.
Med 2. in 4. majem pa je
bilo ukradeno kolo z motor-
jem Piaggio, svetlo rdeče ko-
vinske barve. Moped, na ka-
terem je bil nameščen črn
kovček, je stal pred stano-
vanjsko hišo v Parižljah, last-
nica Danica G. pa je oškodo-
vana za okoli 250 tisoč tolar-
jev.
Neznanec v
garderobi
v četrtek, 4. maja dopold-
ne, se je neznani storilec zadr-
ževal v garderobi za osebje v
Bolnišnici.Celje. Minirju B. je
ukradel denarnico z denar-
jem in dokumenti ter ga s tem
oškodoval za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Uicradel športno
opremo
v času od 21. aprila do 3.
marca je nekdo vlomil v slačil-
nico na Gimnaziji Celje-Center
na Kosovelovi ulici. Ukradel je
košarkarsko žogo, športno
torbo, tekaške copate in hlače,
trenirko in športne copate.
Uroš B. in Savo T. sta oškodo-
vana za dobrih 50 tisoč tolarjev.
Opazil ju je občan
v petek, 5. maja ob dveh
ponoči, sta Zdravko R. in Uroš
R. z območja Žalca vlomila v
prodajni kiosk na Mariborski
cesti v Celju, last Mustafe D. Pri
vlomu ju je opazil občan in
obvestil policijo. Pohcisti so
osumljenca prijeli in podali ka-
zensko ovadbo.
Ukradeni gein
V	noči na 5. maj je bil s
parkirišča pred stanovanjski-
mi bloki na Podjavorškovi uli-
ci v Celju ukradeno osebno
vozilo VW Golf, tip 11., temno
rdeče barve, last Seima D. Še
istega dne so policisti PU Ma-
ribor isto vozilo našli v okoliš-
činah, ki kažejo na to, da so
storilci vozilo uporabili pri ro-
pu na območju PU Maribor,
ga tam pustili in beg nadalje-
vali z drugim vozilom.
Poškodoval prežo
v času med 1. in 5. majem
je nekdo namerno poškodo-
val lovsko čuvajnico na ob-
močju Ogorevca. Na čuvajni-
ci-preži je podžagal vse štiri
podporne stebre, s tem pa
lovsko družino Bojansko iz
Štor oškodoval za okoh 150
tisoč tolarjev.
Prijeli ilegalce
V	soboto, 6. maja zjutraj, so
policisti PP Žalec prijeli 16 ile-
galcev: 4 Jugoslovane in 12 Tlir-
kov, ki so se do Orie vasi pripe-
ljali v transportnem vozilu
Ford Transit. Po opravljenem
postopku so jih odpeljali v
Ljubljano.
Vikend vloma
v noči na 6. maj je neznani
storilec vlomil v vikend v Voj-
niku, last Marjana R. Ukradel
je leseno mizo, dve klopi in
kotni brusilni stroj Black&Dec-
ker. Lastnik je oškodovan za
okoh 55 tisoč tolarjev.
V	času od 23. aprila do Z
maja pa je bilo vlomljeno v
vikend v Plešivcu. Neznani sto-
rilec je z neznanim predmetom
izrezal tri okna, pripravljena za
vzidavo, in jih odpeljal. Lastnik
Vladimir Ž. je oškodovan za
okoli 60 tisoč tolarjev. M. A.
Smrtno nesreča v gorah
člani alpinističnega kluba Planika iz Ljubnega ob Savinji so
Z maja plezali po 40 metrov visoki steni Ogrlica v kraju Ter.
Okoli 15.15 ure sta po omenjeni steni plezala dva alpinista. Ko je
bil eden okoli 35 metrov visoko, drugi pa 20 metrov, se je
slednjemu pod nogami odkrušilo več kamnov. Eden od kamnov
je padel na glavo 35-letnemu Marku Z. iz Nazarja, ki je stal pri
vznožju stene. Udarec je bil tako močan, da je alpinist, kljub hitri
intervenciji reševalcev, umrl.	M.A.
TATVINE IZ VOZIL
v noči na 3. maj je nekdo vlomil v osebni avtomobil VW
Golf, parkiran na Cesti Kozjanskega odreda v Štorah. Storilec
je ukradel avtoradio Pioneer in črno denarnico. Andrej L. je
oškodovan za okoli 35 tisoč tolarjev.
V	sredo, 3. maja popoldne, je nekdo vstopil v odklenjeno
vozilo Renault Expres Furgon, parkirano pred stanovanjsko
hišo na Uhci bratov Mravljak v Velenju. Storilec je ukradel
mobilni telefonski aparat in denarnico z bančnimi karticami in
dokumenti. Lastnik Drago K. je oškodovan za okoli 40 tisoč
tolarjev.
V	petek, 5. maja zvečer, je nekdo vlomil v osebni avtomobil
Zastava Yugo, parkiran na Udarniški uhci v Štorah. Storilec je
ukradel avtoradio Philips, lastnika Zdravka P. pa oškodoval za
približno 30 tisoč tolarjev.
V	noči na 7. maj je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil
Audi, parkiran na Kraigherjevi uhci v Celju. Ukradel je poslovni
kovček z dokumenti. Robert P. je oškodovan za okoli 60 tisoč
tolarjev.
V	noči na 7. maj je neznani storilec stopil do gospodarskega
poslopja v Zbelovski Gori, kjer je na traktorju odmontiral in
ukradel pogonsko gred sprednjih koles, z reduktorjem in
desno lučjo vred. Lastnica Gabrijela Š. je oškodovana za
približno 250 tisoč tolarjev.
Minulo nedeljo zvečer je neznani storilec vlomil v osebni
avtomobil Fiat Punto, parkiran pri mestnem pokopališču v
Celju. Iz vozila je ukradel siv nahrbtnik, v kateri so bila oblačila
in denarnica z denarjem in dokumenti. Lastnica Danica L. je
oškodovana za okoli 20 tisoč tolarjev.
V	ponedeljek, 8. maja popoldne, je bilo vlomljeno v osebni
avtomobil Škoda, parkiran na Uhci Simona Blatnika v Velenju.
Neznani storilec je iz torbice, ki jo je opazil v vozilu, ukradel
denarnico z denarjem in dokumenti. Marjeta Z. je oškodovana
za okoh 45 tisoč tolarjev.	M.A.
32
ZANIMIVOSTI
I k i i k r ' /^ 1 lJ^ V4 I P I J
Velenjcanka Urška je
najbolje oblečena Slovenka
»Medtem ko so moji sedeli
v Festivalni dvorani, sem jaz
čuval malega, štirimesečne-
ga Jakoba Franca. Sprava je
bil nemiren, jokal je, potem
pa se je potolažil, saj me
pozna,« je bil na malega kri-
čača ponosen dedek Anton
Draž, ki je, medtem ko je
mamica Urška prejemala v
dar umetniško sliko kot naj-
bolje oblečena Slovenka leta
2000, čuval malega nasled-
nika v Sloveniji že dobro
znanega pletilnega studia
Draž iz Velenja. »Mamica je
takoj po prireditvi prihitela
k nama, ga podojila in šla
spet nazaj v Festivalno dvo-
rano,« je dejal dedek Anton,
ki je ponosen na svojo Urš-
ko, pa sina Tomaža in sopro-
go Karolino, ki delajo v zna-
nem studiu.
Najbolje oblečeni, priredi-
tev, ki jo organizira Modna
Jana, mimogrede, prav zaradi
vrhovne šefice vseh Jan Ber-
narde Jeklin so prireditev za-
čeli z zamudo. To ne bi bilo
nič tragičnega, če ne bi bilo v
dvorani tako zadušljivo, da
tudi poznejša penina in jago-
de niso mogle pregnati sopa-
re, je bila tudi tokrat v zname-
nju prijateljev Janinega kroga.
Res je, da je Jan Plestenjak
čisto prijeten fant, toda nekaj
te mora biti v postavo, da ga
lahko posnemaš. Ali pa naj-
bolje oblečeni Slovenec, nek-
danji rokerski upornik Ali En,
o katerem govorijo, da je do
ušes zaljubljen v precej starej-
šo žensko, ki ga je popolno-
ma spremenila. Zdaj je to či-
sto drug človek, ki umirjeno
govori o svojih načrtih, o bliž-
njem snemanju novega spp-
ta, skratka, o čisto normalnih
poslovnih zadevah. Mance
Košir, nekdanje najbolj rdeče
profesorice, filmske igralke in
novinarke, ki pa se je na stara
leta obrnila k Bogu, tokrat ni
bilo, saj je raje kot na modni
pisti sedela na Bledu in se
pogovarjala s svetovnimi Pe-
novci. Na odru za finahste je
bila Barbara Dmač, za katero
je voditeljica Tina Gorenjak
povedala, da je plesalka, ki
spi z Bojanom Požarjem,
lastnikom Moškega sveta in
Vročega Kaja, ki ga piše sam
(morS- pa imeti izredne sek-
sualne izkušnje ali pa bujno
domišljijo) in navadnega Ka-
ja, kjer mu bodo pomagali
tudi drugi pisci. Njega ni bilo
v dvorani. Se je raje vsemu
izognil. Na odru, med finali-
sti, je bil tudi Jani Bavčar,
oblikovalec, ki ima svoj stil
oblačenja. Pa ni zmagal.
Finalistov je bilo še nekaj,
vendar niso bili nič posebne-
ga, zato pa je bilo v dvorani
kar nekaj znanih Slovencev in
Slovenk, ki bi si že končno
zaslužili naslov najbolje oble-
čenega. Toda kaj, ko je lani
zmagal Vinci Vogue Anžlo-
var, ki si s honorarji za svoje
filme še do danes ni mogel
kupiti nove obleke in nosi še
vedno eno in isto že nekaj let.
Bil je tudi Aljoša Rebolj, ki
sicer čisto prijazno vodi od-
dajo Stilski izziv, na kateri sta
se zadnjič predstavili miss
Slovenije Neda Gačnik, ki so
jo potem naredili tako »izzi-
valno«, da si mislil, da gledaš
njeno staro mamo ah pa sta-
rejšo gospo, ki se s torWco (v
Ljubljani je vedno več torbi-
čarjev, ki starejšim damam
pulijo torbice iz rok) spreha-
ja po odru. Bila pa je tudi
njena sestra, ki je čisto v redu
dekle, vendar pri vsem tem
ne veš, v čem je sploh stilski
izziv in koga izzivajo. Glede
na to, da se- je Neda naučila
tudi osnov ekonomije, ji je
_bbizziv« prišel prav, saj je
zastonj prišla do nove garde-
robe.
Bila je tudi Jožica Broda-
rič, mrka kot vedno in kmalu
bomo videli in slišali, kaj vse
je videla v Parizu, kaj pa v
Festivalni dvorani. Prišel je
tudi celjski mogotec Uroš
Godec, ponosen na sina Ju-
rija, člana mlade slovenske
ekipe, ki je na Dunaju zased-
la četrto mesto in v preska-
kovanju zaprek pustila za sa-
bo nekaj svetovno znanih dr-
žav. Uroš se za najbolje oble-
čenega Slovenca ne poteguje,
saj ga bolj skrbi, kdaj bodo
popravili njegovo jahto, da
bo šel lahko na morje. Barbi-
ke - Boruta Pahorja nismo
videli, zato pa je bil tam po-
slanec Zmago Jelinčič, ob
njem pa gospa ali gospodič-
na, ki bi bila lahko vzrok, da
je Polonca Dobrajc zapustila
Zmagove vrste in se močno
nagnila v drugo politično
stran. Pa naj kdo reče, da
ženske ne vodijo politike.
■■ NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
NASMEH, PROSIM! J
Viktorija Tovornik iz Dobja pri Planini je prispe^
današnjo šalo.
Prošnja
Gorenjec je hodil vsak dan v cerkev moliti: »Ljubi fin
pomagaj mi, da bom zadel na loteriji!« Bogu je bilo dovolj
mu je zabrusil: »Saj boš zadel, samo srečko si prej kupi!«
VITEZI BELEGA MESTA
Prvomajski jurčki
Velenjčan Jože Kočar se je za letošnje prvomajske praznike
odpravil v gozd, med sprehodom pa je mimogrede obhodil še
svoje gobarske vrtičke in naletel na prve letošnje sadove.
Zgodnji jurčki so bili kar prijetno zajetni, gobarji pa srčno
upajo, da je to napoved za še posebej obilno letino. LO
NASI KRAJI IN UUDJE
33
Priznanje brez službe je jalovo
Mladi nagrajenci o priznanjih, študiju in svojih možnostih v Celju
^avna slovesnost ob
i^iku občine Celje je bila
ijjnenju podelitev nagrad
jjslužnejšim občanom,
I Katerimi so bili tudi naj-
|j diplomanti z našega
Kjčja. Kristalne celjske
f so prejeli Špela Mežnar
j,inaž Križnik iz Celja ter
^ela Gubenšek iz Škofje
IS priznanjem je mestna
j0a pokazala, da ni poza-
,na mlade upe, ki bodo
^ nekoč na najvišjih po-
ljih v občini. In kaj sami
(ijo o priznanju, kako vi-
I Celje sedaj in v prihod-
j kakšni so njihovi načrti?
ip.
)ela Mežnar: Končala sem
mo fakulteto v Ljubljani,
aj pa sem se odločila za ta
ij, še sedaj ne vem. Ned-
pno je bila to prava odloči-
, čeprav intuitivna. Vesela
1, da so se v Celju odločili
pditi tudi najboljše štu-
^e in študente, saj so s
^pokazali, da se zavedajo
pembnosti dosežkov spo-
jnih ljudi že na začetku nji-
lih poklicnih poti. Nagrada
meni vzpodbudo mlajšim
|lentom in študentkam, da
Uača potruditi in da njiho-
iielo ne bo ostalo neopaže-
I Nenazadnje pa tovrstno
laanje ni zanemarljivo tudi
Idenarni plati... Ponosna in
laščena sem, da spadam v
I nagrajencev, ki so si s
|im delom prislužih ugled
pohvalo mestne občine. Ko
iaj razmišljam o tem, kaj bi
b zame pomembnejše, ali
ančna podpora nekega
Ujetja na začetku študija ali
nagrada, bi rekla, da sled-
t. saj si takšne zaposlitve,
Ijo imam sedaj, ne bi mogla
ptoviti z nobeno kadrov-
sko štipendijo. Poleg tega sem
vsa leta prejemala Zoisovo šti-
pendijo, ki je bila vsaj tako
visoka kot večina kadrovskih.
Nočem se prenagliti, a mislim,
da v gospodarstvu ne bi dela-
la. Bi pa marsikomu več po-
menila možnost štipendiranja
in zagotovila o delovnem me-
stu, kot takšno priznanje, tega
se zavedam.
Trenutno delam kot mlada
raziskovalka - asistentka na
Pravni fakulteti na katedri za
civilno pravo in hkrati oprav-
ljam pripravništvo na sodišču.
Financira me ministrstvo za
znanost in tehnologijo z na-
menom, da končam magiste-
rij v naslednjih dveh letih. Kar
pa zadeva položaj Celja sedaj
in v prihodnje menim, da se le-'
ta glede na druga večja sloven-
ska mesta ne bo spremenil.
Ljubljana je prestolnica, Mari-
bor napol prestolnica, vse os-
talo so manjša mesta. V tem
ne vidim nič slabega, nasprot-
no, ravno zaradi njihove majh-
nosti so lažje obvladljiva. S
sposobnimi ljudmi na pravih
mestih je pač treba doseči ci-
lje, ki si jih zadajo prebivalci
oziroma njihova občinska ob-
last. Včasih me moti, ker se v
manjšem mestu vsi, zlasti tisti,
ki zasedajo strateško pomem-
bne položaje, poznajo in tako
včasih ne zmaga kriterij spo-
sobnosti, ampak kriterij »ta je
naš/a«. Doma sem sicer osta-
la, a le napol, če lahko tako
rečem. Čez teden živim in de-
lam v Ljubljani, za vikende
prihajam domov. Kakovost
življenja je zame pač mnogo
višja v manjšem mestu kot na
primer v Ljubljani. Poleg tega
je Celje le »moje mesto« in ga
imam rada že zato, ker so se
tukaj zgodili vsi pomembnejši
dogodki mojega življenja.
Upam, da bom tu tudi ostala,
kje pa bom delala, še ne vem.
Če bom imela srečo in se do-
volj potrudila, da ostanem v
»univerzitetnih vodah«, bom
seveda delala v Ljubljani, ra-
zen če bi v Celju kdaj v prihod-
njosti odprli kakšno perspek-
tivno pravno fakulteto. Po svo-
jih najboljših močeh se bom
potrudila, da storim kaj za rod-
ni kraj, ne glede na to, kje bom
zaposlena.
Tomaž Križnik: Sem diplo-
mant Ekonomsko-poslovne
fakultete v Mariboru, zadnji
letnik pa sem študiral na Uni-
verzi na Dunaju. Za študij eko-
nomije sem se odločil zato,
ker so me vedno zanimala po-
dročja iz te stroke, zlasti vred-
nostni papirji, davki, investicij-
ski projekti in podobno. Zdi se
mi lepo, da so med nagrajence
mestne občine vključili tudi
mlado generacijo, saj nam ta
nagrada pomeni še dodatno
vzpodbudo za nadaljnjo ka-
riero, ki je še v celoti pred
nami. Je pa tudi majhno po-
plačilo za ves trud, ki smo ga
vložili v študij in dokaz, da
smo res dobro opravili. Zdi se
mi pomembno, da je študent
med samim študijem finančno
preskrbljen in s tem nima te-
žav, saj lahko te težave ovirajo
uspešnost študija, še posebej,
kadar mora študent v času
predavanj poleg izpitov oprav-
ljati še razna dela preko štu-
dentskega servisa. Zato sogla-
šam s tem, da se štipendije
podeljujejo že od prvega letni-
ka dalje, še bolje pa je, če ti
podjetje lahko zagotovi delov-
no mesto. Ni pa mi všeč, da
podjetje v takih primerih od
diplomanta zahteva, da oprav-
lja delo pri njih tohko let, koli-
kor je dobival štipendijo. Pre-
pričan sem, da bi vsak diplo-
mant po končanem študiju
rad prišel in tudi ostal v pod-
jetju, če bi mu ponudili pri-
merno delovno mesto in delov-
ne pogoje ter po možnosti tudi
nadaljnje šolanje. Trenutno
delam v Hypo Alpe Adria ban-
ki v Ljubljani na razhčnih od-
delkih, kjer spoznavam orga-
nizacijo celotne banke in delo
v njej. Poleg tega še naprej
študiram, saj sem spoznal, da
mi pridobljeno znanje s fakul-
tete mnogokrat pomaga pri
delu in ga zato žehm še poglo-
biti. Vpisal sem se na magistr-
ski program Ekonomija in po-
slovne vede na EPF v Maribo-
ru, smer Poslovne finance in
bančništvo, saj sem bil zado-
voljen z dodiplomskim študi-
jem in izbrano smerjo. Kako
vidim Celje? Po gospodarski
plati in možnostih zaposlitve
trenutno ni v zavidljivem polo-
žaju, upam in prepričan pa
sem, da se bo položaj izbolj-
šal. V Celju smo imeli v prete-
klem obdobju le preveč veli-
kih in nefleksibilnih podjetij,
ki so v času preobražanja gos-
podarstva žalostno propadla.
Ostala so le najboljša podjetja
z dobrim managementom, ki
mu je uspel prehod v tržno
gospodarstvo. Tudi v prihod-
nje potrebujemo uspešna
vodstva z zadostno izobrazbo
in podjetniško žilico, zato se
mi zdi podeljevanje Kristalnih
grbov primerna vzpodbuda za
vse študente na celjskem po-
dročju, da se v času študija
potrudijo in dajo vse od sebe.
Primerna izobrazba je namreč
odskočna deska za uspeh v
življenju. Če bo Celje uspelo
zadržati te uspešne študente,
se tudi za razcvet našega me-
sta ni treba bati. Sam sem
trenutno v Ljubljani, vendar
tam ne želim ostati. Morda
dve ali tri leta, potem pa bomo
\ideli. Vse je odvisno od tega,
kje mi bodo ponudili kakšno
zanimivo službo. Posebnih
načrtov nimam, me pa vleče
nazaj na Štajersko.
Mihaela Gubenšek: Za štu-
dij enopredmetne matemati-
ke na Pedagoški fakulteti v
Mariboru sem se odločila, ker
me matematika že od nekdaj
veseli, prav tako pa delo z
ljudmi. Ponosna sem, da sem
dobila priznanje, ki mi pomeni
pohvalo za vloženi trud med
študijem. Vsekakor pa bi bila
vesela tudi, če bi me že po
začetku študija finančno pod-
prlo kakšno podjetje, pred-
vsem pa, da bi mi ponudih
delovno mesto. Upam, da mi
bo pri iskanju le-tega sedaj
pomagalo to priznanje. Tre-
nutno opravljam pripravniš-
tvo na Gimnaziji Celje-Center,
v Celju pa bom tudi ostala.
Dokončati nameravam podi-
plomski študij, si poiskati red-
no zaposlitev in ustvariti dru-
žino. Upam, da se bo v prihod-
nje odprlo več delovnih mest
za mlade in da bo lažje priti do
stanovanja.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Mihaela Gubenšek, Tomaž Križnik, Špela Mežnar
Pridelovali je hmelja nekoč
^pobudo župana Občine Žalec Lojzeta Posedela in 1\iristične zveze Spodnje Savinjske
so delavci Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v Levcu in Žalcu naredili dva
^na nasada hmelja, nasajena ob hmeljevkah v tradiciji savinjskih hmeljarjev.
način želijo ohraniti spomin na pridelovanje, ki je bilo dolga desetletja značilno za
,'^jsko dohno, obenem pa bodo nasada uporabili tudi za turistično promocijo. Zanju skrbijo
i^ci inštituta za hmeljarstvo, hmelj pa bodo obrali ob turistični prireditvi Hmeljarski hkof
^ dni septembra. Slovesnega postavljanja hmeljevk so se udeležili žalski župan Lojze
k^^el, podžupan Ferdinand Haler, direktor inštituta Iztok Košir, predsednik Mestne skupno-
^•ec Janez Meglič, predstavnik TZ Spodnje Savinjske doline Janez Kroflič in drugi. TT
zim
NASI KRAJI IN UUDJE
Od »štolverka« do pendolina
Privlačna železniška preteklost Šentjurja - Slovesno odprtje muzejske zbirke šefa postaje
v mestu Šentjur je za obiskovalce vse več privlačnosti. Na
železniški postaji, Id je bila lani proglašena za najurejenejšo v
Sloveniji, so odprli v petek manjši železniški muzej. Muzej je v
prenovljeni kretniški postojanki, kjer so zbrani različni pred-
meti.
Slovesnega odprtja muzeja
so se udeležili slovenski mini-
ster za promet in zveze mag.
Anton Bergauer, direktor ljub-
ljanskega železniškega muzeja
Mladen Bogič in drugi visoki
predstavniki Slovenskih želez-
nic, župana Laškega Jože Rajh
in Jože Čakš iz Šmarja pri Jel-
šah. Zbrani so si ogledali celot-
no območje železniške postaje
Šentjur, kjer je veUko zanimi-
vosti.
Skrbno urejena postajna
zgradba je iz časa, ko je pripe-
ljal v Šentjur po Jyžni železni-
ci prvi vlak. To se je zgodilo
leta 1846, ko so ob prihodu
cesarja Franca Jožefa posadili
drevo pagodovec. Po podat-
kih Šentjurčanov je danes
mogočno drevo, ki sodi v
družino akacij, eno od treh
takšnih v Sloveniji (podobni
naj bi imeli le v Kranju in
Ribnici). Ob gradnji šentjur-
ske cestne obvoznice jim ga
je uspelo obvarovati.
Gostom so predstavili tudi
sosednjo zgradbo za potrebe
železniškega tovora, najstarej-
šo ohranjeno v Sloveniji, ki še
služi namenu. Največ zanima-
nja je vzbudil seveda nov želez-
nišld muzej v kretniški posto-
janki II., objektu iz časa, ko je
dobil Šentjur železniško zvezo
s svetom. Ta je dala kraju današ-
nji pečat pomembnega lokalne-
ga središča, saj so bih prej oko-
liški kraji pomembnejši. Zani-
mivo je, da se je postaja imeno-
vala sprva Sveti Jurij pod Rifni-
kom, nato Sveti Jurij ob Južni
železnici in med II. svetovno
vojno Anderburg.
Šef šentjurske železniške po-
staje Mihael Bučar, veUki lju-
bitelj zgodovine na tirih in zbi-
ratelj, ki je zaslužen za novo
zanimivost, je predstavil v kret-
niški postojanki II. razstavljene
predmete. Med njimi je poseb-
na zanimivost 140 let stara var-
nostna naprava, ki je služila
vse do lani za potrebe železniš-
ke postaje Dravograd.
V objektu, ki je blizu tovarne
E-šport, so med drugim stare
železniške uniforme iz obdob-
ja po II. svetovni vojni, zbirka
železniških predpisov, oglasna
tabla za dnevne spremembe
voznega reda iz časa 11. svetov-
ne vojne, stenska ura iz leta
1889 (ko so jo našh na pod-
strešju sploh ni bila potrebna
popravila), troblja... Medl
niško postojanko (v po^
nem jeziku železničarjev i
novano »štolverk«) in želej
ko postajo sta postavljeni
prostem kolesna dvojica \
na iz prvega stoletja želej
ter progovni voziček. Šen^
ski železniški muzej si jei
goče ogledati po prehodi
dogovoru z osebjem železi
ke postaje.
Med slovesnostjo je šenij
ski župan Jurij Malovrh zi
ne opozoril tudi na po(J
pod železniško progo, ki so
morah zgraditi v zadnjih le
predsednik KS Šentjur-ffi
Cveto Erjavec pa jih je pov3
naj se v zanimiv kraj vrnejo
BRANE JERA^
Mihael Bučar, šef železniške
postaje Šentjur, opravlja svo-
je delo z veliko ljubeznijo. V
muzeju v kretniški postojan-
ki so zanimivosti, ki jih je
rešil propada.
Na šentjurski železniški postaji so prav tako ponosni nadii
pagodovec. Ugotavljajo, da je iz leta 1846, ko je pripcif
Šentjur prvi vlak, ter je eno od komaj treh takšnih v Stoue
Iz tistega časa je tudi bližnja stavba za železniški to
najstarejša v Sloveniji.
INFORMACIJE
35
NASVETI

KAJ BI DANES KUHALI?
Polnjeni
paradižniki in
krompirjevi svaljki s
skuto. ^
Polnjeni
paradižniki
Navedene sestavine so za šti-
ri osebe, za pripravo potrebuj-
mo 20 minut, za kuhanje 10
minut.
Potrebujemo: 4 paradižni-
ke, 1 malo cvetačo, mali bro-
koli, malo motovilca, 2 trdo
kuhani jajci, 20 dag šunke; za
majonezo: 2 rumenjaka, žlič-
ko gorčice, 1,5 dl olja, 1 limo-
no, 4 peteršiljeve vejice, drob-
njak, sol, poper.
Priprava: najprej pripravimo
majonezo. V visoko posodo
damo gorčico in rumenjaka. Z
mešalnikom ali kuhalnico me-
šamo in dodajamo po kaplji-
cah olje, ko pa se zmes prične
zgoščevati, dolivamo olje v tan-
kem curku. Opran drobnjak in
peteršilj nasekljamo. V majo-
nezo vmešamo pripravljene
začimbe, dodamo limonin sok,
posolimo in popopramo. Do-
bro premešamo.
S šunke odstranimo mast-
ne dele in jo narežemo na
rezance. Sesekljamo trdo ku-
hana jajca. V majonezo vme-
šamo jajca in šunko. Dobljen
nadev postavimo v hladilnik.
Opran motovileč dobro odce-
dimo, cvetačo in brokoli raz-
delimo na cvetke, dobro ope-
remo in v slani vodi kuhamo
10 minut. Kuhano dobro od-
cedimo.
Z zelo ostrim nožem nare-
žemo paradižnike, pri tem pa
pazimo, da ne prerežemo do
kraja, ker morajo obdržati
obliko. V pripravljene para-
dižnike damo pripravljen na-
dev. Preden postrežemo, na
pladnju okrasimo z motovil-
cem ter cvetovi cvetače in
brokolija in pokapljamo z ol-
jem in hmoninim sokom.
Preostali nadev lahko zmeša-
mo s kislo smetano in ponu-
dimo posebej v skodelicah.
Namesto šunke lahko za
nadev uporabimo tudi tuno iz
pločevinke ali ostanke peče-
nega ali kuhanega mesa.
Krompirjevi
svaljki s skuto
Potrebujemo: 30 dag sku-
te, 1 jajce, 20 dag mehke mo-
ke, sol, 20 dag kuhanega
krompirja, slan krop, zabelo.
Priprava: pretlačeni skuti do-
damo jajce, moko, sol in pretla-
čen krompir. Zgnetemo testo,
oblikujemo svaljke in jih kuha-
mo v slanem kropu 10 minut.
Piše: MAJDA KLANŠEK
BIO
KOLEDAR
Sejte, presojajte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezraJujte Ha, pobirajte in predelujte
pridelke v žosu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe ro^iin in ki je
razviden iz koledorja.
ZDRAVJE IN LEPOTA
Jetra in maligani
v vročih poletnih dneh, ko
si številni prebivalci naše po-
loble namesto z vodo žejo ga-
sijo s pivom, strokovnjaki opo-
zarjajo na zmernost pri uživa-
nju tega alkoholnega napitka
iz hmelja, ki prav tako povzro-
ča pijanost in okvarja jetra.
Ženske so po mnenju pozna-
valcev za maligane bolj dovzet-
ne od moških (delno zaradi
hormonske situacije v organiz-
mu, pa tudi njihova jetra naj bi
genetsko slabše razgrajevala al-
kohol). Najnovejše raziskave
francoskih znanstvenikov pri-
čajo, da lahko moški popije
dnevno največ do 0,75 I vina,
ženska pa okrog 0,25 litra, ne da
bi s tem bistveno škodovala
jetrom. Okvaram jeter v 60 do
70 odstotkih botruje alkohol,
okrog 20 odstotkov jetrne pato-
logije pa gre na rovaš vnetij in
ostalih obolenj, ki lahko prive-
dejo do ciroze, iz katere se po-
gosto (podatki najnovejših sta-
tistik pričajo, da kar v 70 odstot-
kih) razvije malignom jetrnega
tkiva.
Sicer pa jetrom poleg alkoho-
la škodijo še težka, premastna
in preveč začinjena oz. konzer-
virana hrana, stres, kemikalije
(zlasti v obliki par in hlapov),
medikamenti (zlasti nefeteri
antibiotiki, analgetiki in antihi-
perotnlki, citostatiki in antitu-
berkulotiki), virusne okužbe
(hepatitis A, B in C), trakulja,
ehinokokoza, malarija itd.
Zadnje upanje pacientov z
močno prizadetimi jetri pred-
stavlja presaditev organa, ki jo
je v razvitih državah danes že
moč uvrstiti med rutinske ope-
rativne posege (običajno traja 6
- 8 ur, stopnja preživetja v pr-
vem letu znaša 80 odstotkov,
po 5 letih pa je v dobri kondiciji -
zdravih še 60 do 70 odstotkov
operirancev), katerega največji
problem je danes nedvomno
pomanjkanje zdravih, za trans-
plantacijo primernih organov.
ZDRAVNIK SVETUJE
Telesna
aktivnost
Zakaj je redna telesna ak-
tivnost za srčnega bolnika
tako pomembna? Ker zniža
telesno težo, celoten hole-
sterol, dvigne zaščitni hole-
sterol, zniža krvni tlak in
krvni sladkor, poveča pa vi-
talnost: izkoristek kisika ter
kvaliteto in veselje do življe-
nja.
Ko se odločamo o spre-
membi življenjskega sloga, se
odločamo tudi o obliki reha-
bilitacijsko rekreacijskega
programa. Zato pa moramo
poznati nekatere pokazatelje,
ki dajejo vpogled v aerobno
zmogljivost srčno žilnega si-
stema, priporočene obliko
vadbe, intenzivnost in traja-
nje obremenitve. Za določa-
nje intenzivnosti vaj se-mora
oceniti aerobna zmogljivost
vsakega posameznika.
Za zdrave do 40 let se pora-
ba kisika določi iz tabele, do-
loči pa se tudi varna submak-
simalna frekvenca srca med
obremenitvijo. Po 40. letu sta-
rosti se pred pripravo progra-
ma rekreacije priporoča, da
se opravi obremenitveni test
pri vseh. Iz rezultatov testa se
izračuna varna frekvenca srca
med rekreacijo.
Ocena lastne
zmogljivosti
Vsak lahko sam oceni svojo
telesno zmogljivost po tabe-
lah FIT (FIT = Frekvenca vaj.
Intenzivnost in Trajanje).
Odgovorite na naslednja
vprašanja in si preberite re-
zultat:
1.	Koliko nadstropij pre-
hodite dnevno?
Nobenega-0 točk
1 do 5-1 točka
6 do 9-2 točki
10 ali več-3 točke
2.	Koliko ur tedensko
opravljate gospodinjska de-
la (čiščenje, pranje...)?
Za vsako uro dela si pripiši-
te 1 točko do največ 5 točk.
3. Kolikokrat tečete, pleza-
te, plazite in podobno, če se
igrate z otroki?
Nikoli-0 točk
Občasno-1 točko
Ponavadi-2 točki
Vedno-3 točke
4.	Koliko km prehodite
dnevno?
Manj kot 1 km dnevno O točk
2	km-2 točki
3	km-4 točke
5	km-6 točk
6	km ali več-10 točk
5.	Ali imate težave pri od-
vezovanju vezalk?
Pogosto-0 točk
Občasno-1 točka
Redko-2 točki
Ocena
0-3 točke - Gotovo ste pre-
močne postave ali pa še pri-
dobivate na telesni teži Ta-
koj pričnite s fizično aktiv-
nostjo, kakršnokoli. Spreha-
jajte se!
4-7 točk - Ste srednje ak-
tivni. Imate kar precej težav
za regulacijo telesne teže. Ne
uspevate prav posebno vzdr-
ževati svojo fizično aktivnost
in telesno težo. Aktivirajte se
in analizirajte svojo prehra-
no.
8 ali več točk - Čestitamo!
precej ste aktivni in Vaše
zdravje in počutje je dobro, če
boste nadaljevali s takšno fi-
zično aktivnostjo in užiS
hrano revno z maščobami
ste shujšali v dveh tedniii
kilogram ali dva.
Poraba kalorij
med posameznii
aktivnostmi
Aktivnost Poraba kalorij/|
Sedenje, gledanje T V
Delo po hiši	150-;
Sprehajanje
Vrtnarjenje	300-i
Počasna hoja v hrib
Hitra hoja	420-^
Spuščanje po stopnicah 4
Vzpenjanje	600-l{
Vzpenjanje v hrib 480-lf
Kolesarjenje 7 km ;
10 km	;
15 km	i
20 km	(
Badminton	;
Ples - angleški valček 3
Plavanje počasno, hi
260-350, 360-J
Tenis dvojice, posamezn
360,	4
Golf	240-3
Jogging	600-^
Šprint	1130-12
Lahkotno, hitro drsa
420,	7
Smučanje - alpsko,
500-600,	560-l(
Košarka	360-fi
Veslanje na aparaturi 81
Srčnim bolnikom pripore
mo vse vaje, razen anaen
nih obremenitev, kot je 1
primer šprint.	]
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
Če imate tudi vi zdravstve
težave in ne veste, kako r
nati, pišite na Novi tedii
Prešernova 19, Celje, za
briko Zdravnik svetuje
strokovnjaki iz Zdravst
nega doma Celje vam bc
odgovorili.
KMETIJSKO SVETOVANJE
Zatiranje plevelov v travinju
Pri intenzivni rasti trav
nam v travinju rastejo tudi
pleveli. Med pleveli dela naj-
večjo škodo ščavje.
Šččavje se pojavlja pri ek-
stenzivni in intenzivni rabi
travnatega sveta. Zelo se od-
ziva na gnojenje z dušikom,
zato ga je na travnikih, gnoje-
nih z gnojevko, največ. Sčavje
v travni ruši povzroča težave
in sicer: krave ga ne popasejo,
pri sušenju se listi zdrobijo,
stebla so dolgo zelena, zaje-
ma velik del površine in s tem
prepreči rast trav in detelj.
V koUkor je ščavje prisotno
na posameznih mestih, je
smiselno ukrepati pravoča-
sno. S kemičnimi sredstvi za-
tiramo posamezne rastline,
ko dosežejo 15 do 25 cm v
času intenzivne rasti. Na slo-
venskem tržišču je že nekaj
let v praksi potrjen herbicid
Duplosan KV. Duplosan KV
učinkuje preko zelenih delov
tako, da skozi hste prodre v
vse dele rastline. V nahrbtno
škropilnico naredimo 0,5-od-
stotno mešanico Duplosana
KV (v 10 1 vode dodamo 0,5
del sredstva). Škropimo posa-
mezne rastline ali skupine
rastlin. Pasemo lahko nasled-
nji dan, kosimo pa čez nekaj
dni.
V kolikor je ščavje na travi-
nju zelo razširjeno, škropimo
na široko. Na ha porabimo
300 I vode in 3 I Duplosana
KV. Po škropljenju ne sme
deževati vsaj 6 ur. Zaželeno
je, da je temperatura v času
škropljenja nad 12 stopinj C
in da je dan sončen. Kosimo
ali pasemo lahko 28 dni po
škropljenju. Priporočeni od-
merek ne poškoduje detelj na
travnikih in pašnikih.
Osnovno pravilo prepreče-
vanje namnožitve nezaželenih
zeU-plevelov v travni ruši je
uravnotežena raba travinja.
pravilna obremenitev in Čis
ne košnje na pašnikih, ter
prilagojeno gnojenje ter pr^
časne košnje.Vsi delovni stJ
morajo biti pravilno nastav
ni, da ne poškodujejo traV
ruše. Gnojenje z gnojevko ^
ra biti enakomerno po ceW
površini. Po škropljenju m"'
mo prazna mesta dosejao
kvalitetno travno mešanico.
V kolikor bomo upošte^
vsa priporočila in pravih
uporabili Duplosan KV, bo«
imeli zadovoljivo sesW
travne ruše, kvalitetno in
ličinsko zadovoljive prid^jj
NANDE OSOJt^
NASVETI
37
ČAS ŠPARGLJEV
Kralj zelenjave
»P^rgelj (Asparagus officinalis) je delika-
vrtnina, ki je v svetu znana že več kot
pO let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so
cenili predvsem kot zdravilno rastlino,
^oskemu kralju Ludviku XIV. pa gre
|,vala, da se je njegova uporaba ponovno
iJirila.
Pridelovanje špargljev
jpargelj je trajnica, ki na istem mestu ob
jiri oskrbi uspeva tudi več let. Zahteva pre-
jtna, peščena tla, lahko ga gojimo tudi na
ijih ilovnatih tleh. Po tretjem letu od sajenja
jil( lahko v pomladnih mesecih pobiramo
^e poganjke. Če v poznih zimskih mesecih
^rastlino nasujemo zemljo v grebene, spom-
i iz njih pobiramo beljene ^parglje ali
jše. Ti so milejšega okusa z manj grenčin
t zeleno ali vijolično obarvani poganjki
ifgljev, ki imajo močnejšo aromo, ostrejši
iis in več vitaminov ter drugih učinkovin.
Sparglji v Iculinarilci
priprava prvovrstnega obroka špargljev je
goča le, kadar uporabljamo sveže poganj-
Pred kuhanjem v vodi ali v sopari oziroma
d cvrtjem jih od vrha navzdol rahlo olupi-
lin tako odstranimo vlaknati del poganjkov,
jprimernejše je kuhanje v pokončnem polo-
Q {uporaba posebnih visokih loncev) v rahlo
iljeni vodi, kateri lahko dodamo tudi koš-
[ masla in ščepec sladkorja. Glede na debeli-
poganjkov kuhamo beljene šparglje približ-
20 minut, zelene pa le 10 do 15 minut,
fiadaljnja priprava je odvisna od izbranega
:epta. Kuhani šparglji kot predjed, zabeljeni
oljčnim oljem in koprom, s sirovo polivko, s
ilandsko omako, špargljeva juha, špargljeva
ota, so le nekatere jedi iz te prvovrstne
mine. Na tem mestu omenimo le še priporo-
kda pri pripravi špargljev načelno ne upo-
ijimo močnih začimb, s katerimi bi prekri-
/ijitiovo značilno aromo.
Poganjke seveda lahko uživamo tudi presne
irove) in tako preprečimo izgubo vitaminov
drugih učinkovin.
Učinkovitost špargljev
Mladi poganjki špargljev so bogati z vitamini
B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij,
ingan, različne minerale, asparagin, eterič-
olja, jantarno kislino ter mnoge druge
inkovine.
S^000 let pred našim štetjem so Kitajci upo-
Ijali špargelj za zdravljenje kašlja in tumor-
, Egipčani proti jetrnim boleznim, Grki in
oiljani pa proti ledvičnim boleznim. Do
mašnjega časa je ugotovljeno, da špargelj
tluje kot blag diuretik - spodbuja delovanje
Ivic in izločanje seča, lajša prebavo, pomaga
i delovanju jeter, pospešuje nastajanje vez-
ga tkiva ter vzbuja tek.
Juha iz špargljev
Potrebujemo: pol kg zelenih špargljev, vodo
''zelenjavno juho, 1 žlico pšeničnega zdroba,
^ g kisle smetane, 2 žlici drobno zrezanega
"Pra, sol, poper, ščepec sladkorja,
•"riprava: šparglje narežemo na drobne koščke
!)ih skuhamo v slani vodi. Dodamo vse
^^iinbe, juho po okusu solimo in popramo ter
'^gostimo s pšeničnim zdrobom ter opleme-
^'110 s kislo smetano. Preden juho ponudi-
jo potresemo z narezanim koprom.
Gratinirani šparglji s sirom
''otrebujemo: pol kg špargljev, 100 g emen-
2 jajci, 2 žlici naribanega parmezana, 3
P oljčnega olja, 10 g masla za premaz
i ^ode, sol, poper. -
^'^'■iprava: šparglje očistimo, operemo in
^'^hamo v osoljenem kropu. Na tanke rezine
^®Žemo sir. V ponvi segrejemo olje, dodamo
J^^jene šparglje, sol, poper in pražimo 2
Jl^uti. Nato ponev umaknemo z ognja. Ko se
ohladi, jo stresemo v skledo ter ji prime-
JlJo stepena jajca s parmezanom. Sestavine
premešamo in jih preložimo v namašče-
Posodo, šparglje poravnamo in prekrijemo
^^zinami sira. Nato postavimo posodo v
^co, ki smo jo predhodno ogreli na 200
in jed pečemo 10 minut, oziroma,
se sir ne stopi. Pripravljeno jed postre-
vročo v posodi, v kateri smo jo spekli.
Šparglji s testeninami
Potrebujemo: 600 g špargljev, pol kg rezancev,
parmezan, 20 dag kuhanega pršuta, oljčno olje.
Priprava: v slan krop potopimo narezane
špargljeve poganjke za nekaj minut, nato jih
odcedimo. Na oljčnem olju podušimo odceje-
ne šparglje in na kocke narezan pršut. Skuha-
mo rezance, nato pa vse skupaj zamešamo in
dodamo še pest parmezana. Maso stresemo v
pekač, dodamo bešamel in še malo parmezana
ter pečemo v toph pečici 20 minut.
Združenje pridelovalcev špargljev Slove-
nije, ki ga vodi Marjan Kovač, je v ponede-
ljek v gostišču Zottl v Ivenci pri Vojniku
predstavilo publikacijo o osnovah gojenja
in načinih priprave te delikatesne vrtnine, ki
so jo lahko udeleženci tudi poskusili.
Šparglji V solati
Potrebujemo: 600 g špargljev, oljčno olje,
limonin sok, kis, sol, poper in jajčni rumenjak.
Priprava: šparglje očistimo, operemo, nare-
žemo na poljubne koščke in jih skuhamo v
slanem kropu v 15 minutah. Nato jih odcedi-
mo in razporedimo po servirnem krožniku,
dodamo oljčno olje, kis in limonin sok ter
okrasimo z jajčnim rumenjakom.
BOJAN SEŠEL
MOJAPomjNm
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski pokojninski
sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala postopoma v
naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelo-
vanju s Petrom Šalejem, vodjo oddelka za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ, bomo odgovarjali na
vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik,
Prešernova 19, Celje, z oznako Pokojnina.
28. aprila letos sem bila stara 48 let, mož pa
bo 22. avgusta dopolnil 58 let. Oba sva
invalidsko upokojena in sicer invalida I.
kategorije. Sva brez otrok. Moja pokojnina
znaša slabih 56.000 tolarjev, moževa pa okrog
90.000. Zanima naju, ali sva v primeru smrti
katerega od naju upravičena do vdovske
pokojnine, kdaj in pod kakšnimi pogoji.
V preteklosti smo v sistemu pokojninskega
in invalidskega zavarovanja poznali poleg sta-
rostne, invalidske pokojnine tudi družinsko
pokojnino. S sprejetjem novega zakona o po-
kojninskem in invalidskem zavarovanju se je
institut bivše družinske pokojnine delil na dva
dela, in sicer na novo vdovsko pokojnino (do te
so upravičeni izključno vdovci in vdove) ter na
družinsko pokojnino (le-to lahko prejemajo
otroci, starši, bratje ali sestre, ki jih je umrli
preživljal). Za pridobitev pravice do vdovske
pokojnine morajo biti izpolnjeni pogoji tako
na strani umrlega zavarovanca (splošni pogoji)
kot na strani uživalca pravice (posebni pogoji).
Splošni pogoji se razlikujejo po tem, ali je
bil umrli zavarovanec (v delovnem razmerju
ali zavarovan na kakšni drugi podlagi) ali
uživalec pravic iz pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja. V kohkor je bil zavarovanec,
so pogoji izpolnjeni, če je dopolnil najmanj
pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let
pokojninske dobe ali pa je izpolnjeval pogoje
za pridobitev pravice do starostne oziroma
invalidske pokojnine. Če je bil umrli že uživa-
lec starostne oziroma invalidske pokojnine ali
katere od pravic na podlagi invalidnosti, je
pogoj izpolnjen.
Posebni pogoji za pridobitev pravice do
vdovske pokojnine so se z veljavno zakonodajo
spremenili in izenačili za oba spola. Starostna
meja je postavljena pri starosti 53 let, kar
pomeni, da se je prejšnja minimalna starostna
meja za pridobitev pravice do družinske po-
kojnine za vdove s prejšnjih 50 let podaljšala
za 3 leta, vdovcem pa se je prejšnja starostna
meja 55 let znižala za 2 leti. Navedeno spremi-
njanje starostne meje bo izvedeno postopoma,
tako da se starostna meja 50 let za vdove že v
letošnjem letu dviguje za šest mesecev vse do
leta 2005. Moška starostna meja pa se bo do
leta 2003 spustila s 55 let v časovnih presledkih
šestih mesecev na 53 let.
Če vdovec oziroma vdova ob smrti zavaro-
vanca ni imel (a) lastnosti zavarovanca, pridobi
pravico do vdovske pokojnine ne glede na to,
da še ni dopolnila 53 let starosti, če je dopol-
nil (a) 48 let starosti. V primeru, da navedene
starosti ni dopolnil (a), dopolnil (a) pa je 45 let
starosti, pridobi pravico do vdovske pokojni-
ne, ko dopolni 48 let starosti.
Novi starosti je prilagojen tudi začetek t.i.
čakalne dobe za pridobitev pravice do vdovske
pokojnine, ki poteče z izpolnitvijo predpisane
starosti 53 let, pri kateri lahko preživeli zako-
nec uveljavlja vdovsko pokojnino. Čakalna
doba po novem nastopi, če je vdova oziroma
vdovec do smrti svojega moža oziroma žene
dopolnil(a) 48 let starosti. Navedena starost bo
uveljavljena na enak način kot nova starost za
pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Tudi
čas trajanja prehodnega obdobja je enak. V
letošnjem letu nastopi čakalna doba za vodo
pri 45 letih in pol starosti, za vdovce pa pri 49
letih in pol.
Vdovska pokojnina je izredna pravica iz
pokojnine umrlega zavarovanca ali uživalca
pravic. Osnova za odmero vdovske pokojnine
je znesek starostne ali invalidske pokojnine,
kar je pač ugodnejše za upravičenca. Odmeri se
v višini 70-odstotne pokojnine umrlega, če
nihče ne uveljavlja družinske pokojnine.
Novost, ki jo prenaša veljavna zakonodaja v
sklopu vdovske pokojnine, je v možnosti, da se
lahko preživeli zakonec, ki ima poleg lastne
starostne ali invalidske pokojnine tudi pravico
do vdovske pokojnine, odloči, da se mu poleg
njegove pokojnine izplačuje del sicer pripada-
joče vdovske pokojnine. Del vdovske pokojni-
ne sme znašati največ 15 odstotkov. Zakonoda-
jalec je v prehodnih določbah zakona o pokoj-
ninskem in invalidskem zavarovanju določil,
da se bo opisani delež vdovske pokojnine začel
izplačevati šele v letu 2001 in sicer največ 2,5
odstotka, v naslednjem letu 5 odstotkov, vse do
leta 2006, ko bo vdova ali vdovec lahko do-
bil(a) 15 odstotkov. Opozoriti velja, da pravica
do vdovske pokojnine ni trajna, temveč prene-
ha s sklenitvijo nove zakonske zveze in sicer če
je le-ta bila sklenjena pred 58. letom starosti
vdove ali vdovca.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljav-
ljata oba, vendar so pogoji pridobitve v pre-
hodnem obdobju različni, v vsakem posamez-
nem letu. V primeru, da bi letos gospa postala
vdova, bi lahko uveljavila pravico do vdovske
pokojnine, ta pa bi se ji odmerila v višini 70
odstotkov moževe pokojnine. Če pa bi v tem
letu postal vdov gospod, verjetno ne bi uveljav-
ljal instituta vdovske pokojnine, ker bi bila le-
ta zneskovno nižja kot je njegova invalidska
pokojnina, ki jo že prejema. Lahko pa bi v
prehodnem letu uveljavljal delež vdovske po-
kojnine v višini 2,5 odstotka, pri čemer ne bi
smelo skupno izplačilo (delež vdovske pokoj-
nine ter invalidske pokojnine) znašati več kot
100 odstotkov povprečne pokojnine, izplačane
v državi v prehodnem koledarskem letu.
RADIO - FILM - TELEVIZIJA

_SOBOTA, 13.MAJA,P010.URI_
RADIO CEUENALUTKARUAHINVRAGOLUAH
Simona Brglez se bo tokrat odpravila kar na radijsko dvoriš-
če, kjer območna izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturo
pripravlja prireditev, na kateri se bo predstavilo šest lutkovnih
skupin celjske regije. Lani je bila lepo obiskana in tako bo, je
pričakovati, tudi letos. Radio Celje bo z mikrofonom tudi tam.
NEDEUA, 14.JVIAJA,0B lO.lOINPONOVnEVOB 18.00
NEDEUSKI ZMENEK
Tokrat ga pripravlja Tone Vrabl z načelnikom šentjurske
železniške postaje Mihaelom Bučarjem. Po zaslugi njegove
zbirateljske strasti so pred nedavnim odprli železničarski
muzej v Šentjurju, marsikdo pa ne ve, da Mihael igra tudi
harmoniko in da je strasten privrženec Slavka Avsenika. Vse o
tem boste izvedeli na Radiu Celje v nedeljo.
TOREIC16.MyUA,OB 12.15
ZEUNIVAL
Tudi ta torek bo v oddaji Zeleni val še z vami mag. Boris
Jagodič. Vprašanja mu lahko zastavljate na naši studijski
številki. Prihodnji torek pa bo že z vami avtorica oddaje Mateja
Podjed.
SKRITA KAMERA!
•	Po razvpitem kodeksu, ki se
obeta novinarjem na TVS, pre-
tresa nacionalko ugotovitev,
da njen program tudi cenzuri-
rajo. Odgovorna urednica ko-
prskega programa Nataša Se-
gulin je iz zadnje oddaje TV
Poper mirno izrezala skeč, ki
se ji je zdel politično nespodo-
ben. Po čigavem naročilu, se
ne ve, programski direktor Ja-
nez Lombergar trdi, da po
njegovem ne. Očitno gre za
uredniško samocenzuro, saj
nekateri še vedno živijo v pred-
demokratičnih časih, ko so
bili še družbeno politični de-
lavci.
•	Visoke številke o gledanosti
POP TV kviza Lepo je biti
milijonar so presenetile celo
vodilne ljudi na komercialki.
Razen voditelja Jonasa Žni-
daršiča. Ljubljanski zvezdnik
že ve, kaj je Slovencem všeč.
Samozavestno je menda izja-
vil, da gledalci padejo dol ob
vsem, kar naredi on. Le Miša
Molk, odgovorna za razvedril-
ni program na nacionalki, tr-
di, da to ni res. Še vedno je
prepričana, da je naredila prav,
ker ni kupila licence za sve-
tovno uspešen kviz, ki je bila
najprej ponujen prav TVS.
•	Da so tudi TV ustvarjalci
potrebni počitka, je najbrž ja-
sno. Tako je Mario Galunič
zadnjo nedeljsko oddajo Zoom
posnel sredi tedna, kar sicer
na TVS ni v navadi in odhitel
na dopust brez Dese Muck,
neznano kam ter s kom.
•	Počitek pft napornem uvaja-
nju enournega informativnega
bloka si je privoščil tudi nje-
gov urednik Jure Pengov. Na
dopust je vzel ženo, radijsko
novinarko Nadjo, kam je od-
šel, pa ni povedal. Menda ne-
kam precej daleč, v eksotične
kraje, kamor tudi mobilna te-
lefonija na seže. Gotovo bo
zelo presenečen, ko se bo vr-
nil domov in izvedel, da ima
Slovenija novo desno vlado in
da nemara celo ni več ured-
nik, ker so nastopili drugi ča-
si.
•	Voditeljica Janja Koren je
srečno prestala norice, otroš-
ko bolezen, ki utegne biti za
odrasle precej zoprna, in se
vrnila k vodenju Odmevov. To
je zelo razveselilo Tanjo Sta-
rič in Uroša Slaka, ki sta
morala v času Janjine odsot-
nosti prevzemati njena vodi-
telj stva. Ker pa nesreča nikoli
ne počiva, je bolezen usekala
med voditelje TV Dnevnika.
Slavko Bobovnik bo dalj časa
na bolniški. Zaradi težav s
hrbtenico. Je namreč eden ti-
stih novinarjev, ki ni priprav-
ljen preveč upogibati hrbta. In
posledice so tu. Lidija Hren in
Janko Šopar, ki bosta morala
prevzeti Bobovnikova voditeljs-
tva, lahko le upata, da bosta
njunih hrbtenici zdržali.
•	Manica Janežič se je na
TVS spet pojavila kot vodite-
ljica. Očitno si je premislila,
saj je, po tem, ko ni bila izbra-
na za voditeljico Dnevnika,
kategorično odbila vodenje od-
daje Naš kraj. Edino, kar ji je
odgovorni urednik Uroš Li-
pušček ponudil, ko se je ske-
sano hotela vrniti med vodite-
lje, so bila nedeljska poročila.
Samo za mlajše od trideset!
še eden. Slovenski, nizko-
proračunski. Toliko jih je zad-
nje čase, da komaj razliku-
jemo. Tale, imenovan V pe-
tek zvečer, je delo mladega
režiserja Danijela Srake. Star
je le 24 let, ta režiser. In kaj
ima kot »rosni mladenič« s
prvencem v roki povedati pub-
liki ali pa drugim filmarjem?
»Leta 1997 sem prišel iz New
Yorka, kjer sem študiral film,
in se znašel na uredništvu revi-
je Oskar. Tam sva se spoznala
z Alešem Blatnikom in ugoto-
vila, da imava podobne ideje.
Skupaj sva se odločila za pro-
duciranje. Jaz sem prevzel re-
žijo, on scenarij. Film smo
posneli v 16 snemalnih dneh,
na 16 lokacij, kar je izredno
malo tudi za nizkoproračun-
ski film. Imeli smo 70 igral-
cev, porabili pa skoraj nič de-
narja, 5 milijonov tolarjev.«
Kako si kot nizkoprora-
čunski režiser zbral pogum,
ne denarja, da začneš s sne-
manjem?
Tega so me naučili v New
Yorku. Tam se naučiš delati z
denarjem. Tam vidiš, kaj zmo-
Ponudbo je simpatična Žal-
čanka sprejela in si s tem odpr-
la mala vrata k morebitnemu
ponovnemu vodenju TV Dnev-
nika. Ko bo za to čas. Še vedno
pa drži, da se zarečenega kru-
ha poje največ.
reš in česa ne in potem zaradi
pomanjkanja sredstev posta-
neš ino vati ven. Med njihovim
in našim sistemom je velika
razlika. Pri nas je veliko lažje
dobiti denar, čeprav nimaš kaj
pokazati. Tam je obratno.
Tvoj film sodi v nov slo-
venski val »nesporočilnih«,
neresnih filmov. Pa film jem-
lješ resno?
Ta film je napravljen z vso
resnostjo. Tudi komedijo je
zelo težko posneti. Mislim, da
je ta val prava smer slovenske-
ga filma. Takšnega, ki je delan
za občinstvo. Jaz sem zelo po-
nosen na ta film. Za ta čas in
naše denarne sposobnosti je
maksimalno narejen. Zelo sem
ponosen tudi na vso ekipo,
Jernej Kuntner je velik profe-
sionalec, stvari je naredil za-
stonj, in upam, da bomo še
delali z njim. Katarina Čas je
izpadla kot veliko preseneče-
nje - mnogi niso tega pričako-
vali od nje. Nekatere ostale že
prej poznam iz gledališke sku-
pine. Vsi so entuziasti, misUm,
da zelo talentirana igralska ge-
neracija, ki se je znala med
snemanjem tudi zabavati, in
vsakega od njih mislim upora-
biti vsaj še enkrat. Posebej
rad omenil še kostumografi
Alenko Kovač, ki je tudi de
praktično brez denarja in je
nekod nekako našla zelo i
kostume za igralce.
Ko sva že ravno pri ol
kah - zakaj v filmu nisi i
kel Katarine Čas?
Neee... To bi naredil vsa
In kako je bilo delati
Marcelom Štefančičem?
V redu, kot z vsemi. On
bil na setu le en dan. Dali s
mu vlogo, v kateri za s[
membo molči.
Glasba za film se mi
dobro izbrana. Kdo jo jei
ral?
Scenaristično so bili izta
Videosex, drugače sem izbi
sam. Eni od najboljših se
zdijo skoraj neznani bend Q
stuff. Za njihovo skladbo Pr
lem smo naredili videospo
inserti iz filma.
Rad bi še opozoril, da stai
šim od 30 let ne priporož
ogleda, ker je lahko film za
šokanten.
PETER ZUPA
Foto: SHER
Igralci filma V petek zvečer, ki so se pred tednom na premieri z Radiem Celje predstavU
celjskemu občinstvu.
Brezglavi jezdec
Tim Burton (od Beetlejuicea
pa do Mars mipada!) je bil
vselej znan kot režiser, ki rad
govori o nerazumljenosti in dru-
gačnosti - o tem. kako zna
perfekcionistično dobro videti
drugačnost kot zlo in jo potem v
zlo tudi spremeniti. Če ne pri-
de ljubezen vmes. Ali drugače
povedano, govoril je o estetiki
grdega in tako po malem podi-
ral estetske kulte. Burion niko-
li ni bil zares velik psiholog
svojih karakterjev, toda to dolo-
čeno poanto je podajal s toliko
žara ter humorja, podrobnih
vizualizacij ter atmosfere, da
je, vsaj zame, večinoma gladko
zadeval svoj cilj. Najbolj morda
tedaj, ko se je povsem prepustil
pravljičnosti, kot v risani Pred-
božični mori.
Pri Brezglavem jezdecu je od
vsega tega ostala le še atmosfe-
ra. Atmosfera viktorijanskega
obdobja na prelomu 18. stolet-
ja, temačna atmosfera, atmos-
fera pravljičnosti. Ichabod Ora-
ne, ki ga igra Johnny Depp, je
mestni stražnik, ki preveč in-
tenzivno zagovarja racionalne
metode policijskega dela, kar
je razlog, da ga nadrejeni, ki
že izgubljajo živce z njim. poš-
ljejo v Sleepy Hollow. samotno
dolino nekaj dni ježe stran.
Tam se dogajajo nenavadni
umori. Nekdo ljudem reže gla-
ve. In jih potem odnese s sabo.
Glave namreč. Prebivalci ima-
jo za krivca lokalno legendo,
plačanca, ki so ga pred leti
meščani obglavili, in se sedaj,
iz groba vstal, maščuje. Icha-
bod Orane bo seveda trdil, da
mori nekdo iz mesa in krvi. in
to hoče tudi dokazati. Prava
resnica pa je mešanica obojega
- in nečesa povsem tretjega.
Malo je tukaj estetike grde-
ga; tokrat je Burton snemal
drug film. Film o notranjem
boju med racionalnostjo in
madnaravnostjo«. nerazlož-
Ijivostjo. Toda na žalost je pre-
mah časa posvetil iskanju pra-
vih konfliktnih točk med nas-
protjema. Film, ki zagovarja
»srce«, notranje spremembe
svojih junakov oriše preveč po-
vršno. In ne glede na to, kaj
nam želi poudariti Burton, v
filmu je vseeno glavni tisti, ki
uporablja svojo - ali kakšno
drugo - glavo. Pa če jo nosi na
ramenih ali v rokah. Depp in
Christina Ricci (Družina Ad-
dams) se trudita in sta simpa-
tična, toda večinoma več kot
karikiranosti iz vlog ne poteg-
neta. Tako za uživanje ostane
le nekaj dovolj artistično, got-
sko grozljivih prizorov, kot je
recimo način, kako Drevo smrti
skozi kri izpljune brezglavega
jezdeca, da ta začne svoj vsa-
konočni lov na glavo. Kar je
malo premalo, da bi zares
pritegnilo. Čeprav se je torej
Burton zelo iskreno zgledoval
pri starih Hammerjevih groz-
ljivkah svoje mladosti in če-
prav je tudi tokrat pridobil
kup vsaj zanimivih igralcev
(poleg omenjenega para so tu-
kaj še Cristopher Lee, Miran-
da Richardson, Cristopher
Walken, Casper van Dien ter
Burtonova punca Lisa Marie),
in čeprav ima scenarij za pred-
logo roman mojstra čarobno-
sti in groze Washingtona Ir-
vinga, bo tole verjetno eden od
njegovih slabših filmov.
PETER ZUPANC

Celjski kinematografi .si pridržujejo pravico do spremembe
programa.
Union: od 11. do 17.5. ob 16.30, 18.45 in 21.15 akcijski
pustolovski film Trije kralji.
Mali Union: od 11. do 17.5. ob 18.30 komična drama Človek
z Lune, ob 20.30 ljubezenska drama Konec afere.
Metropol: od 11. do 16.5. ob 17. in 19. mladinska komedija V
petek zvečer, ob 21. grozljivka Brezglavi jezdec, 12. in 13.5.
ob 23. akcijski pustolovski film Trije kralji, 17.5. ob 17.
mladinska komedija V petek zvečer, ob 19. grozljivka Brezgla-
vi jezdec, ob 21. predpremiera z Radiem Celje - zgodovinski
spektakel Gladiator.
Kino Žalec: 12. in 13.5. ob 20. kriminalka Pravica do
umora, 13.5. ob 18. in 14.5. ob 16. in 17.30 animirana
družinska komedija Svet igrač 2.
Gremo v kino!
M. Night Shyamalan, bolj znan kot režiser Šestega čuta,
eden od scenaristov za film Mišek Stuart Little, je prav
odgovor na nagradno vprašanje iz 17. številke Novega tedni
Nagrajenci so: Lucija Žnidar, Šmartno v Rožni dolini 37,32
Šmartno v R.d., Maja Tašker, Na Gmajni 13, Ljubečna, 3i
Škofja vas in Barbara Šanca, Galicija 14, 3310 Žalec. V
številki pa smo spraševali o skupini Courtney Love, ki
imenuje Hole. Nagrajenci so: Gregor Petrovič, Miklošičeva
Celje, Melita Knez, GaUcija 20a, 3310 Žalec in Janko Kn
Galicija 20a, Žalec. Prejeh bodo vstopnico za ogled fili
Celjskih kinematografov.
Ljubezensko dramo Konec afere, ki jo te dni lahko gledat'
Malem Unionu, je režiral znani in cenjeni režiser Neil Jor^l'
Naštejte vsaj še dva njegova filma.
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30
Celje do ponedeljka, 15. maja. Izžrebali bomo tri dobitn«
vstopnice za ogled filma.
TV VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIČ
41
42
TY VODIC
GLASBA
43
EXPRESSEXPRESS
ua prvem mestu Billboardove
najbolje prodajanih al-
^ov že peti teden vztraja fan-
zasedba 'N Sync , na
0) mesto pa se je takoj po
jjdu albuma »My Name Is Joe«
j^htel temnopolti soul pevec
V Veliki Britaniji je največ
j).jev spet prodal Newyorčan
na drugem je še vedno
jteran Tom Jones z albumom
jjeload«, na tretje mesto pa se je
j^stil novi album »The Heat« že
Ujraj odpisane Toni Braxton.
I fja vrh angleške lestvice single
sta se s skladbo »1 Bound 4
U Reload« uvrstila komaj 17-
^na Oxide & Neutrino.
I po še ne čisto potrjenih vesteh
ui bi britanska ročk institucija
^e Rolling Stones prihodnje
spet krenila na veliko sve-
Dvno turnejo
i22. maja bo izšel nov samo-
jojni projekt »Inside Job« Do-
iaHenleya, ustanovnega člana
sajbolje prodajane ameriške
pek skupine Eagles. Na isti dan
lo izšel tudi nov album »Ma-
prpiece Theater« pred leti izred-
!0 popularne ameriške ženske
lasedbe En Vogue.
I Na dveh kompaktnih ploščah
jovponedeljek objavljena zbirka
ispešnic soul dive Whitney
louston. Na prvi »Cool Down«
lo 18 njenih najuspešnejših ba-
tal, na drugi »Throw Down« pa
to 17 uspešnic v nekoliko bolj
^nih ritmih
•Najpopularnejša fantovska
zasedba vseh časov Backstreet
lioys je skupaj z Lionelom
khiem posnela pesem »Cin-
tella«.
»Bralci priznanega britanske-
ga glasbenega magazina Q so
toali najboljši britanski al-
tafi vseh časov. Rezultati bodo
tjavljeni šele v junijski števil-
!iQ, mi pa vam lahko že zaupa-
no prvo trojico: »Revolver« -
Hie Beatles, »OK Computer« -
!adiohead, »Exile On Main
itreet« - Rolling Stones.
► Bralci internetnih strani in
nagazina Promo ter gledalci
Tograma MTV 2 pa so izbirali
najboljši videospot vseh časov.
Zmagali so ameriški beli hip-
hoperji Beastie Boys z nizko-
proračunskim spotom za udar-
no kreacijo »Sabotage«.
•	Kultno britansko art-techno
navezo Undenvorld je zapustil
Darren Emerson.
•	Izvrstni angleški acid house
rockerji Primal Scream se pri-
pravljajo za ponovni naskok na
ameriško tržišče. V začetku pri-
hodnjega tedna bo tam izšla
njihova najnovejša plošča »Ex-
terminator«, tej pa bo kmalu
sledila še krajša turneja po več-
jih klubih.
•	Po leta 1998 objavljeni pro-
dajni uspešnici »Američana«, raz-
prodani svetovni turneji in ne-
kajmesečnih počitnicah so se v
studio spet zaprli ameriški kva-
zi-punkerji The Offspring.
•	Sarah Brightman, na Japon-
skem priznana operna pevka, v
Angliji zvezdnica mjuziklov, v
Nemčiji pa lastnica najbolje pro-
dajanega singla vseh časov (»Ti-
me To Say Goodbye«), je svoje
pristaše spet navdušila z novim
studijskim podvigom »La luna«.
•	V soboto, 13. maja, se bo v
Stockholmu že 45. zgodil izbor
za pesem Evrovizije - Eurosong.
Založniški velikan BMG, ki ga
pri nas zastopa Menart, je že
pripravil zgoščenko »Eurovision
Song Contest Stockholm 2000«
s skladbami 24 sodelujočih dr-
žav, ki jo bo moč v drugi polovici
maja kupiti tudi pri nas.
•	V ponedeljek bo končno le
izšla med ljubitelji hrvaškega
alter-rocka dolgo pričakovana
nova plošča »Jedina« reške za-
sedbe LET 3.
•	Danes, 11. maja, bo v ljub-
ljanski hali Tivoli nastopila le-
gendarna ročk zasedba Jethro
Hill, tri dni kasneje, v nedeljo,
pa bo na ta istem prizorišču z
ekipo vrhunskih glasbenikov go-
del Sting. Vstopnice: Ekopool
Celje.
•	V petek, 12. maja, bo v oddaji
Izštekani na 2. programu Radia
Slovenija igrali Kontrabant.
STANE ŠPEGEL
Žar ptica
Melite Osojnik
Novi album uglasbene poezije
Pred nedavnim je pri Niki
records izšel novi album Me-
lite Osojnik Žar ptica z enaj-
stimi skladbami oziroma poe-
zijo znanih slovenskih poe-
tov. Osmi glasbeni projekt
senzibilne pevke, ki je na
slovenski glasbeni sceni že
od sedemdesetih let naprej in
ki literarne tekste za svoje
interpretacije izbira sama,
prav tako skladatelje in glas-
bene izvajalce, nas ponovno
utrjuje v spoznanju, da se
srečujemo z občuteno glas-
beno umetnico.
Leta 1980 je izdala LP Meli-
ta in Veno Dolenc Sedmina in
leta 1982 Sedmina: Drugo de-
janje. Sledil je leta 1994 CD
On je bil veter, leto zatem
kaseta Zeleni škrat Ariel, nato
leta 1997 CD Poljub tišine, pa
leta 1998 kaseta Take Mačje,
take mišje... in lani kaseta Mar-
ko skače.
Najnovejši CD sestavlja enajst
pesmi: Angel varuh, za katere-
ga je napisal besedilo Veno
Dolenc, prav tako glasbo, aranž-
ma pa Neža Buh. Srebrni dež
je pesem Zvezdane Majhen, ki
je avtorica tudi pesmi Dragi,
kaj belega reci. Pozdrav son-
cu, Samo tišine moje ne poz-
naš in Rojstvo pesnika, sicer
pa so na zgoščenki še pesmi
Neže Maurer Kadar ljubimo
in Žar ptica. Zemljo je napisal
Milan Dekleva, Veter beli konj
je pesem Vena Dolenca, zad-
nja na zgoščenki Igraj v kolu,
jabolko pa je ljudska. Glasbo
in aranžmane so prispevali Ve-
no Dolenc, Blaž Jurjevčič, Teo
Bard, M. Garlitzki, Žiga Sta-
nič in Neža Buh. Ob petju
Melite Osojnik izvajajo glasbo
na klaviaturah Neža Buh, vio-
lina Matjaž Porovne (na kon-
certih Benjamin Izmaj lov), vio-
lončelo Uršula Ivanuš in tol-
kala Nino Murešič.
Melita Osojnik je pevka, ki s
svojim glasom in glasbeno kul-
turo nagovarja vsakogar, kar
pomeni, da laično občinstvo
rado posluša njeno glasbo, poz-
navalcem pa pomeni še mno-
go več, ali kakor je zapisala ob
zadnjem albumu pesnica Zvez-
dana Majhen: »...glasbeni sla-
dokusci ob melodiji, ritmih,
harmoniji, barvi tonov in sub-
tilni vokalni izvedbi ponikne-
jo v jedro ene od skrivnosti
bivanja.«
Žar ptica prinaša enajst pe-
smi, ki nas v tekstovnem in
glasbenem pogledu bogatijo s
skrivnostno močjo človeške iz-
povedi, pa naj gre pri tem za
lirično čustvene ali univerzal-
nejše arhetipske vzorce temelj-
nega odnosa do bivanja in biti.
DRAGO MEDVED
FULL COOL DEMO TOP
V otroški oddaji Full Cool
na Radiu Celje smo včeraj ob
18. uri predstavili tri dekleta,
ki so v glasbenem ateljeju
Coda v Celju posnele demo
posnetke želenih skladb.
Urša Podlesnik je izbrala
skladbo Še si tu in bila zelo
navdušena nad snemanjem.
Poleg glasbe ima zelo. rada
ples, rada pa igra tudi roko-
met oziroma se ukvarja z at-
letiko. Tina Kumer se je odlo-
čila za skladbo Vsak moški. V
prostem času Tina rada slika
na svilo, igra kitaro, zelo rada
pa se odloči tudi za tek. Iz-
kušnje s snemanjem že ima,
saj so s cerkvenim pevskim
zborom posneli že dve kaseti.
Hodila je tudi h komorni za-
sedbi Desetnice. Na regij-
skem tekmovanju v Rogaški
Slatini so zasedli prvo mesto.
Adela Doberšek je izbrala
skladbo Boginja, ker v tej pe-
smi najde sebe. Njena želja je
namreč, da bi se v prihodno-
sti predala samo glasbi. V
prostem času Adela rada hodi
na zabave, rada igra nogo-
met, piše pisma, pesmi, naj-
raje pa poje.
Zmagovalka aprilske odda-
je je Barbara Maček, ki se je
uvrstila v javno finalno odda-
jo, ki jo pripravljamo decem-
bra. In kdo bo tokratna zma-
govalka? Izrežite kupončke in
jih pošljite na naslov: Novi
tednik & Radio Celje, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, s pripi-^
som: za Full Cool Demo Top.
SIMONA
44
ZA AVTOMOBILISTE
I NOVI mm
FiatAuffo
posloval slabše
čeprav smo že globoko v
poslovnem letu, avtomo-
bilske tovarne šele sedaj
objavljajo natančnejše po-
slovne rezultate o svojem
delu v letu 1999.
Dejstvo je, da je imel Fiat
Auto, avtomobilski del veli-
kega koncema, izgubo, kar
je vplivalo tudi na poslova-
nje vse skupine. Ta je imela
manjši čisti dobiček, in sicer
ga je bilo za 506 milijonov
evrov. Celotni prihodek te
industrijske grupacije pa se
je vendarle povečal za pet
odstotkov na 48 milijard
evrov. Fiat Auto je tako pro-
dal 2,2 milijona avtomobi-
lov, pri čemer je bilo to za 70
tisoč manj kot leto nazaj. Pri
italijanski avtomobilski hiši
trdijo, da se je to zgodilo
predvsem zaradi izjemno
hude konkurence, znova
dodajajo, da jih je precej pri-
zadela kriza v Braziliji, ki je
za Fiat izjemno pomembna,
poleg tega tam tudi izdeluje-
jo svoja vozila. Sicer pa so
sedaj zelo zadovoljni s pro-
daj novega punta in nove
lancye lybre.
Povpraševali je po mercedesu C
Dejstvo je, da Mercedes Benz s svojim novim avtomobilom razreda C prihaja na trge šele
čez mesec ali morda dva, vendar je vsaj Nemčijo že sedaj zajela prava evforija.
Tako v tovarni trdijo, da dobijo vsak dan skoraj 1000 prednaročil za omenjeni avtomobil, ki
ga je velika večina videla zgolj na fotografijah. Novi mercedes razreda C bo nadomestil sedanjo
izvedenko, ki je šla prav tako dobro v promet. Avtomobil se navzven vsaj malo spogleduje z
velikim mercedesom razreda S, ima pa, tako pravijo pri tovarni, kar 20 tehničnih novosti, ki so
jih uporabili tudi pri večjem S. Pri nas naj bi prodaja novega mercedesa razreda C stekla v
začetku junija, cene pa seveda še niso znane.
Na sliki: novi mercedes razreda C.
Prihaja nova mazda MPV
Po tistem, ko se je v Evropi
pred leti tako rekoč izjemno
razbohotil trg velikih eno-
prostorskih vozil (renault
espace, VW sharan ipd.), so
se na njem s svojimi vozili
pojavile tako rekoč vse po-
membnejše avtomobilske
tovarne. Mazda s svojim
MPV na stari celini ni imela
veliko uspeha (bolj je šel av-
to v prodajo v ZDA), vseka-
kor pa upa, da bo precej dru-
gače z novo različico tega
vozila.
Mazda MPV v novi podo-
bi oziroma varianti prihaja
tudi na slovenski trg, pri če-
mer je jasno, da se s svojimi
475 centimetri zunanje dol-
žine zanesljivo uvršča med
velike enoprostorce. Prav
veliko se mazda MPV nav-
zven le ni spremenila, kar
pomeni, da je to po oblikov-
ni strani zadržan, skoraj
klasičen enoprostorski av-
tomobil.
Opazno drugačna, pred-
vsem bolj uporabna je no-
tranjost, kjer je med drugim
na voljo tudi sedem sede-
žev, ki jih je mogoče poljub-
no nastavljati oziroma raz-
vrščati. MPV bo tudi pri nas
na voljo samo z enim motor-
jem, vsaj za sedaj. To je 2,0-
litrski bencinski štirivaljnik
z dvema odmičnima grede-
ma in s 123 KM pri 5800
vrtljajih v minuti ter navo-
rom 175 Nm. Po tovarniških
podatkih zmore avto s tem
agregatom največ 180 km/h
in do 100 km/h pospeši v
14,2 sekunde. Slovenskim
kupcem je avto že (ali bo v
kratkem) naprodaj za do-
brih pet milijonov tolarjev,
do konca leta pa si pri urad-
nem zastopniku obetajo
prodati približno 20 avto-
mobilov.
Saga O
Daewoojuse
nadaljuje
>
Sage o južnokorejskem
Daevvooju, ki spada med iz-
jemno zadolžene tovarne
(menda naj bi bil njen dolg
približno 13 milijard dolar-
jev), nikakor noče biti konec.
Bolj ali manj je znano, da je
Daevvoo naprodaj, med mo-
rebitnimi kupci pa se pojav-
ljajo DaimlerChrysler, Ford,
General Motors, Fiat, Hyun-
dai ipd.
Vse kaže, da je za to tovar-
no najbolj zainteresiran Ge-
neral Motors (GM), s katerim
je Daevvoo nekoč že sodelo-
val. Prodaji Daevvooja tujcem
pa močno nasprotujejo do-
mači sindikati, saj pravijo, da
bodo ti tisti trenutek, ko bodo
postali lastniki, začeli odpuš-
čati. Pri GM tega ne komenti-
rajo, pravijo pa, da bo Dae-
vvoo v okviru koncema ohra-
nil svojo blagovno znamko,
kar verjetno pomeni, da naj
bi prodaja tekla tako kot do-
slej. V Seulu bodo te dni odpr-
li tudi prvo razstavo tujih av-
tomobilov, ki so jo pripravile
tuje avtomobilske hiše; te na
lanskem seulskem avtomo-
bilskem salonu niso sodek)-
vale, ker so menile, da so
diskriminirane.
Ford zapira Dagenham?
Ob dobrih se seveda pojavljajo tudi slabe vesti. Bolj ah manj je znano, da ima Ford s svoj(
tovarno v britanskem Dagenhamu veliko težav. Dejstvo namreč je, da gre evropskemu delu k
velike avtomobilske korporacije v zadnjem času slabo. Zato so že pred časom razmišljah, m
bi zaprli tovarno v omenjenem kraju. Zdi se, da je sedaj odločitev že padla in tako bo verjetni
ob delo vsaj kakšnih 4000 delavcev. V Dagenhamu sedaj izdelujejo fiesto, po kateri pa n
izjemno velikega povpraševanja; če bi ustavili proizvodnjo avtomobilov, bi tam verjetii
nastajali dizelski motorji, vendar bi potrebovali komaj peščico zaposlenih. Vse tudi kaže, 4
Ford resno razmišlja o podobnih ukrepih tudi v povezavi z nekaterimi drugimi svojii
tovarnami na evropskih tleh.	I
ZAAVTOMOBILISTE
45
Jeseni novi opel corsa
pri nemškem Oplu je cor-
leden najuspešnejših avto-
pibilov, pravzaprav komaj
li zaostaja za astro. Sedaj
I je tovarna odločila avto
prolj temeljito prenoviti,v
Ijavo pa ponuja prve urad-
{fotografije tega avtomo-
|i nižjega razred.
Tako bodo prenovili tri in
ivratno izvedenko, kasneje
I tudi tiste različice, ki jih pri
B ne poznamo, saj jih veči-
)ina namenjajo drugim,
pdvsem južnoameriškim tr-
m (limuzina, dostavno vo-
b ipd.). Ampak pri vsem
p ne gre le za karoserij ske,
pravi stilistične spremem-
i pri čemer so se najbolj
neljito lotili zadnjega kon-
1 (značilne so zelo visoko
lisnjene zadnje luči, kar
i) spominja na fiata pun-
ampak je avto zgrajen
if na novi osnovi. Ta je za
dobrih sedem centimetrov
daljša, tri centimetre širša kot
je bila prej, avto pa bo za dva
centimetra višji. Narasla je tu-
di medosna razdalja (za 4,6
centimetra), kar utegne po-
meniti, da bo v notranjosti
skoraj (pa res skoraj) toliko
prostora kot v precej večji as-
tri. Karoserija bo v celoti po-
cinkana, zato bo imela nova
corsa 12-letno garancijo pred
prerjavenjem. Z motorji seve-
da ne more biti pretiranih za-
dreg, pri čemer bo osnovni
ponujal 58, naj zmogljivejši pa
125 KM. Serijsko naj bi bila
nova corsa opremljena s pro-
tiblokirnim zavornim siste-
mom ABS, servo volanom
ipd. Kot kaže, naj bi avto na
cesto pripeljal že jeseni (vsaj
trivratna izvedenka).
Na sliki: novi opel corsa.
Michelin bo odpuščal
Francoski Michelin je eden največjih izdelovalcev gum vseh vrst, kljub temu (ali prav
zaradi tega) pa razmišlja o globalizaciji in racionalizaciji.
Tako naj bi v prihodnjih letih v štirih svojih tovarnah v Franciji število zaposlenih zmanjšal
za skoraj 2000. Veliko delavcev naj bi predčasno upokojili ali pa razporedili na novo delovno
mesto, morda tudi odpustili. Tovarna namerava po drugi strani produktivnost v prihodnjih
letih povečati za 20 odstotkov, prav zaradi tega pa mora zmanjšati število zaposlenih.
Trideset let VAZ
Te dni mineva točno 30 let od začetka izdelave avtomobilov v ruski tovarni VAZ. 19. aprila
je namreč stekel tekoči trak v mestu Togliatti, nekako 1000 kilometrov vzhodno od Moskve.
Prvi avtomobil, ki so ga naredili tedaj, je bil sloviti žiguli ali 2101.
Na osnovi tega modela so nastali še drugi, pomembno vlogo pri tem pa je imel italijanski Fiat. Čez
dobrih deset let so v tovarni VAZ ob pomoči Porscheja izdelali lado samaro, pri čemer je bil pogon
prenesen na prednji kolesni par, nastala je terenska niva. Konec osemdesetih oziroma v začetku
devetdesetih je nastala desetka, vendar je serijska proizvodnja tega avtomobila stekla konec
devetdesetih (leta 1998). Leta 1993 se je VAZ privatiziral in se preimenoval, tako da se sedaj imenuje
AVTOVAZ d.d. V tridesetih letih so v tej tovarni izdelali nič manj kot 19 milijonov avtomobilov, v
letošnjih treh mesecih pa kar 173 tisoč. Zanimivi so načrti, saj naj bi kmalu začeli ponujati novo
terensko nivo, pa nadeždo, enoprostorsko vozilo na osnovi nive ipd. Na sliki: lada desetka.
46
ZA AVTOMOBILISTE
Mitsubishi prenovil pajera
Leta 1982 je japonski Mit-
subishi postavil na cesto te-
renskega pajera. Avto je tako
rekoč v hipu postal prava
zvezda, še posebej v Evropi,
kjer je bil precej časa eden
najbolje prodajanih terencev.
Poleg tega je bil avto izjemno
uspešen tudi na različnih dir-
kaških oziroma relijskih
preizkušnjah, kar je samo do-
datno pripomoglo k njegovi
še večji tržni popularnosti.
Tovarna je v tem času avto
nekajkrat prenovila, tokrat že
tretjič. Bistvena sprememba
pa je očem tako rekoč skrita.
Po novem ima namreč pajero
samonosno karoserijo, kar
pomeni, da je narejen tako
kot osebni avtomobili. Seve-
da je dodatno ojačen in prire-
jen terenskim vožnjam, saj
mora biti avto v tem primeru
toliko bolj tog. Ob tem so
razširili tako zadnji kot pred-
nji kolotek, težišče je pet cen-
timetrov niže kot prej, manj-
ša je skupna teža. Nova je
tudi armatura in delno notra-
njost, ki se hoče spogledovati
s tistim, kar sicer ponujajo
osebni avtomobili. Pogon je
načeloma speljan k zadnjim
kolesom, v drugačnih okoliš-
činah je na voljo 4x4 pogon.
Tega je mogoče vklopiti/iz-
klopiti vse do hitrosti 100 km/
h, ne da bi bilo treba avtomo-
bil ustaviti. Ko je cesta suha,
je razmerja med prenosom
moči na prednji in zadnji ko-
lesi v razmerju 33/67, druga-
če pa 50/50. Na voljo je seve-
da tudi sredinska zapora dife-
renciala in na koncu reduktor
prestav. Motorji so trije, dva
turbodizla in bencinski agre-
gat. Prvi dizelski ima gibno
prostornino 2,5 litra in 100
KM pri 4000 vrtljajih (navora
je za 240 Nm pri 2000 vrtlja-
jih), sledi novi dizelski štiri-
valjnik z gibno prostornino
3,2 litra in s 165 KM pri 3800
vrtljajih (navor je 373 Nm pri
2000 vrtljajih). Na koncu je
sodobni 3,2-litrski bencinski
motor (V6) z neposrednim
vbrizgom goriva in s 202 KM
pri 5000 vrtljajih in navorom
318 Nm pri 4000 vrtljajih.
Prenovljeni pajero je napro-
daj tudi slovenskim kupcem,
ki morajo za najcenejšo va-
rianto odšteti 8,6, za najdražjo
pa 10,7 milijona tolarjev.
Na sliki: prenovljeni mitsu-
bishi pajero.
Prihodnji rolis iz Nemčije?
Britanska avtomobilska in-
dustrija, vsaj tista najpomem-
bnejša, že dolgo ni v britan-
skih rokah. Rover je pri
BMVV, Jaguar pri Fordu, Rolls
Royce pa prav tako v lasti
BMW, ki pa je za nekaj časa
pravico do uporabe tega pre-
stižnega imena posodil prav
tako nemškemu Volksvvagnu.
Sedaj iz Nemčije prihaja
vest, da ima BMW z Rolls Roy-
cem kar resne načrte. Tovarna
v zadnjih letih ni bila izjemno
uspešna, saj je prodala po ne-
kaj več kot tisoč avtomobilov.
Bavarci imajo seveda ambi-
cioznejše načrte. Tako naj bi
prihodnji rolls nastal na Bavar-
skem, in sicer v Beemvejevi
tovarni v Dingolfingnu. Na
Otoku naj bi še vedno izdelo-
vah opremo oziroma posa-
mezne sestavne dele, avtomo-
bile pa naj bi vendarle sestav-
ljali v Nemčiji. Za sedaj še ni
jasno, za kakšen avtomol
naj bi šlo, vsekakor pa jej
sno, da ne bo za reveže.
Na sliki: BMW serije 3 to(
ring.
Sodelovanje BMW, I
Renauita in Delpiiija |
Nemški BMVV, francoski Renault in ameriški Delphi s«
sklenili poseben sporazum o tehničnem sodelovanju pri raz
voju avtomobilov, ki za alternativni pogon uporabljajo gorivne
celice. BMW in Delphi sta takšen sporazum podpisala že prd
časom, sedaj je pristopil še Renault. Ta naj bi pogon na gorivne
celice uporabljal tudi pri tovornjakih, ki načeloma uporabljajc
dizelske motorje. Seveda je pri tem dogovoru pomembno tud
to, da naj bi tovrstni alternativni pogon pripomogel k vef
ekološki prijaznosti tako gnanih avtomobilov.
v MODNEM VRTINCU
47
Si upate skočiti v vodo?
Celjska igralka Tina Gorenjak je v vlogi senzualne voditeljice prireditve sporočila: Najbolje oblečena
Slovenca leta sta modna oblikovalka Urša Draž in pevec Ali En!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
pa ju imamo. Najbolje ob-
>eno Slovenko in najbolje
jjlečenega Slovenca leta ter
^eda ostalih osem nomini-
picev za ta laskavi naslov,
lejšnji četrtek se je v Ijub-
^nski Festivalni dvorani pod
^ficiranim naslovom Si
Ipate skočiti v vodo? zgodil
pdicionalni izbor, ki ga pri-
pvlja revija Modna Jana.
Lednji del prireditve je kot
ličajno predstavljala gala
podna revija slovenskih tek-
ililnih oziroma butičnih proi-
zvajalcev.
m
Kdo si upa - v večerni opra-
li, skrbno počesan in nahčen
skočiti v vodo? Vprašanje,
lakšno presenečenje se skriva
0 vabilom - prosojno blazini-
B, po kateri se je pretakala
oda - efekt nemirnega temno
(odrega oceana, je bilo takoj
10 prihodu v ljubljansko Fe-
tivalno dvorano jasno. Ba-
fn, seveda napolnjen z vodo,
ad njim pa modna steza. Pod-
isana ni preverila globine ba-
tna, so pa menda nekateri.
»ki si upajo«, nekaj uric po
prireditvi, inspirirani z lede-
nimi jagodami, čokoladnimi
školjkami in (predvsem) Fran-
geževo breskovo penino, to
tudi storili.
No, ampak bistvo tega naj-
bolj glamuroznega (nekateri
prisotni in neprisotni trdijo, da
tudi snobovskega) druženja je
bilo seveda dogajanje na odru.
Samo da ni odziv
mlačen
Režiserja, scenarista in stili-
sta prireditve Sašo Radovič in
Barbara Žnidar sta si za osnov-
no podlago zamislila punk ročk
glasbo. Tudi atraktivno, agre-
sivno in na trenutke očem prav
naporno. Oblačilne skulpture
nastopajočih so asociirale na
nora, predizajnirana, glamu-
rozna in po napadalnem kiču
dišeča osemdeseta leta.
»Karkoli, samo da niso odzi-
vi publike mlačni. Edino to
me užaH...« je komentarje v
smislu »bizarno in plehko« ko-
mentiral režiser.
To je pač sporočilnost hiper-
kameleonske mode današnje-
ga časa - ko človek ravno prav
dojame, kaj je »in«, se pri tistih
najbolj informiranih dogajajo
že povsem nove trendovske
zgodbe. Kar je bil še predlani
največji estetski greh in sramo-
ta za slehernega stiUsta, se da-
nes kuje v najbolj svetle zvez-
de. Zgolj kot zabavno igranje
ali kot življenjsko nujen odme-
rek modne droge... Ampak,
kakorkoU - paša za oči je bila,
prava skupinska halucinacija
pravzaprav. Doživetje s spomi-
nom, ki ne zbledi že do nasled-
njega obroka hrane...
Ob ušesa žagajoči punk ročk
glasbi so se po modni stezi v
hitrem ritmu sprehajali mane-,
keni, predstavljajoč najnovej-
še slovenske modne dosežke.
Nekatere »deja vu«, druge iz-
virne, prisrčne, duhovite.
Glasbena točka, nato seksi
oblečena voditeljica s seksi
mimiko in glasom - Tina Go-
renjak, celjska igralka, ki je
predstavila štiri pare najbolje
oblečenih: Barbara Drnač in
Jan Plestenjak, Manca Košir in
direktor Future Vital Verlič,
stilistka POP TV Slavka Pajk
in oblikovalec Jani Bavčer,
Blažka Miiller Pograjc in arhi-
tekt Primož Jeza... In končno
še zmagovalca:
»Prišel je kot osmi potnik,
odšel kot sedmo čudo in se
vrnil kot šesti čut. Kričite in
rolajte mi rap. Najbolje oble-
čeni Slovenec je - Ali En!«
Zakaj prav on? Ker si nihče
ne upa natakniti srebmega kom-
binezona, ker si nihče ne upa z
takšno nonšalanco hoditi po
svetu bos, ker si skratka upa,
je bila obrazložitev. No, po-
tem bi lahko bil izbran za
najbolj smelo in ne najbolje
oblečenega Slovenca, so ner-
gali tisti, ki bi jim bil Kot
najbolje oblečen Slovenec bolj
všeč denimo Borut Pahor...
In nenazadnje: »Že v imenu
ga ima - draž... Najbolje oble-
čena Slovenka je Urša Draž!«
Tokrat je bilo med od vročine
pošteno prepoteno publiko opa-
ziti več navdušenja. Čedna
modna oblikovalka iz Pletil-
nega studia Draž, Velenjčanka
Urša Draž, je bila tega imenit-
nega ter istočasno obvezujo-
čega in nehvaležnega naziva
iskreno vesela.
Sledil je zaključni defile s
kopalkami Nancy Aljančič in
Lisce, »zalit« s curki vodometa
iz bazena. Tli pa smo znova pri
simbolnem sporočilu - si upate
skočiti v vodo in se torej pridru-
žiti tistim mokrim, ki se v njej
že namakajo? So »in«, torej po
zadnjih trendovskih zapovedih...
P.S. Hm, kaj pa, če bo drugo
leto modna scena v ognju?
Foto: STANE JERKO
fo Je prišla na oder, je bilo
•terf občinstvom slišati nekaj
^ičadujočih vzdihov. Seksi
Voditeljica igralka Tina Gore-
^ak v kreaciji JSP - Jelene in
Svetlane Prokovič.
Bil je večer glamurja in šo-
kantnih vizualnih presene-
čenj. Pevka Lara Baruca v
etno mistični kreaciji obliko-
valca Tomaža Jastrobnika,
Celjana, ki trenutruj živi v
Londonu.
Najbolje oblečena Slovenka
Urša Draž. Uganete, v čigavi
kreaciji?
Thaler CoUection iz Celja. Jo-
landa Thaler (ki skrbi tudi za
garderobo TV voditeljice Iva-
ne Šundov) je navdih za razi-
grano, barvito in frfotajočo
volanasto kolekcijo dobila na
potovanju po Mehiki.
Kreacija Lidije Enci, za katero je dobila nagrado Zlati
vulkan 2000.
Izziv 000
Na Srednji strokovni in po-
klicni šoli Celje so, kot vsako
leto, tudi letos pripravili mod-
no revijo, ki ponazarja njihove
aktivnosti, ideje in pridoblje-
no strokovnost na področjih
tekstilstva in frizerstva. Revija
je bila v ponedeljek v celjskem
Narodnem domu.
Že jeseni so razpisali natečaj
modnih kolekcij na temo priho-
da novega tisočletja. Na natečaj
so se lahko prijavili vsi dijaki z
željo po modnem oblikovanju in
z idejami, kako nas lahko prete-
klost inspirira z vizijo prihodno-
sti. Ker je oblikovanje kolekcij
strokovno zahtevno delo, so jim
med pripravo na natečaj nudili
strokovno vodstvo in mentors-
tvo. Izmed mnogih idej so izbra-
h nekaj najboljših, ki so jih pri
praktičnem pouku tudi zmode-
lirah in sešili.
Nekatere obleke so klasične,
druge pa že precej domišljijske.
Modeli so precej uporabni, kar
je značilno predvsem za dijake,
ki se pripravljajo na poklic kon-
fekcionarja in gledajo na stvari
bolj praktično. Materiale so izbi-
rali glede na ideje. So modni,
prav posebnih, nekonvencional-
nih, pa pri tej reviji ni bilo videti.
»Priprava modne revije je za
šolo izredno zahteven projekt,
saj je potrebno veliko angažira-
nosti, volje, pa tudi denarja,
vendar nam na srečo pomaga
kar nekaj sponzorjev,« pravi Ma-
teja Kra^vec Pogorelčnik, men-
torica oblikovanja kolekcij.
Na modni reviji se je kot prva
predstavila dijakinja Lidija En-
ci, ki je za svoj model na tekmo-
vanju vseh srednjih šol 21. aprila
dobila Zlati vulkan 2000 v mod-
nem obUkovanju. Njen model je
klasičen, hkrati pa nekaj poseb-
nega. Gre za kostim, pri katerem
je uporabila idejo sušenja perila
kot dekoracije.
Na modni reviji Izziv 000 so
med drugim predstavili tudi ob-
leke, ki so nastale za natečaj za
obleko za Miss Slovenije 1999, ki
pa so zanimive predvsem zaradi
tega, ker so vanje vdelane aplika-
cije nekonvencionalnega nakita
iz belega zlata in srebra, ki ga je
izdelala Zlatarna Celje. Gre za
kreacijo Mateje Krašovec Pogo-
relčnik, obleke pa so sešili na
tekstilni šoli v Celju. Sponzor
materiala je bila trgovina Markiz.
Te obleke nameravajo predstavi-
ti tudi na razstavah v kombinaci-
ji s fotografijo. Prva razstava bo
junija v Ljubljani, v Celju pa naj
bi si jo ogledali jeseni.
SIMONA BRGLEZ
Foto: SHERPA
Aprilski nagrajenec modne strani je Franc Kegu, Leveč 76,
Petrovče, ki si bo za nagrado lahko izbral modne hlače Scale
Zarje Petrovče, saj je pravilno odgovoril, da se letos modne
torbice imenujejo po igralki in princesi Grace Kelly.
Nagradno vprašanje maja:
KAKO SE IMENUJE NAJBOU IZREZANA RAZLIČICA
KOPALNIH ALI SPODNJIH HLAČK?
A)	čapka
B)	peča
C)	tanga
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Med Voglajno in
veliicimi lužami
iz Šentjurja in Dobja v Avstralijo, obe Ameriki, Azijo in Afriko - Ataše slovenske olimpijske delegacije v Sydneyu je
šentjurske gore list - Šentjurcan je pomembni veljak v Braziliji - V Dobje prihajajo na pocitnice iz Tunizije in Mehike
Iz Šentjurja in Dobja je veliko zanimivih
ljudi, uspešnih blizu in daleč. Iz mesta ob
Voglajni sta odšla najdlje Alfred Brežnik in
Štefan-Bogdan Šalej, oba častna konzula re-
publike Slovenije na različnih koncih sveta.
Salej v daljni Braziliji, Brežnik v še bolj oddalje-
ni Avstraliji.
V	prihodnjih mesecih bomo lahko veliko
shšali o Alfredu Brežniku, častnem general-
nem konzulu v olimpijskem Sydneyu ter ata-
šeju slovenske olimpijske delegacije. Brežni-
kbvi so imeli nekoč v Šentjurju, na območju
tovarne Alpos, gostilno in pekarno. Oba sino-
va, Fredi (kot kličejo konzula šentjurski prija-
telji) in Rudi Brežnik, sta postala na peti cehni
uspešna gospodarstvenika. Konzul Brežnik je
tam lastnik ter direktor družinskega podjetja
Emona, znanega po trgovini z
zahtevno tehniko, kjer us-
tvarja skupaj s sinovoma.
V	Šentjurju so znane njegove
zasluge za možnost opravljanja
avstralske mature v sloven-
skem jeziku ter še posebej za
mednarodno priznanje Sloveni-
je. Zdaj je v ospredju zanunanja
njegovo zavzemanje za uspe-
šno slovensko sodelovanje na
olimpijskih igrah, zaradi česar je
postavil za naše športnike, tre-
nerje in drugo spremstvo Slo-
vensko hišo. V domači kraj pri-
haja po navadi vsako leto, letos
bo zaradi obveznosti med 15.
septembrom m 1. oktobrom
verjetno drugače.
Desetletja zelene
celine
v daljnem mestu Belo Hori-
zonte, tretjem največjem v Bra-
ziliji, je slovenski častni konzul
Štefan-Bogdan Šalej, ki se je
prejšnji teden veselil osebnega
srečanja s šestimi veUkimi slo-
venskimi pesniki.
V	Ljublj^ rojeni Šalej je
odraščd v Šentjurju, kjer je obi-
skoval osnovno šolo ter nato
celjsko gimnazijo. Njegov oče je
bil iz Javorja pri SUvnid, mama
iz Šentjemeja na Dolenjskem.
Po II. svetovni vojni, ko so nje-
govo mamo zaprli, sta mu po-
magala njegova šentjurska stri-
ca, sUkar Rudi Šalej in ustanovi-
telj tovarne Tolo Miloš Šalej.
Iz časa celjske gimnazije je še
vedno v stikih z današnjim kriti-
kom Andrejem Inkretom,
bančnikom Tonetom Macu-
hom, z Jožetom Štajnerjem,
Pavlom Šmigocem in številni-
mi drugimi prijatelji, ki jih bo
prihodnji mesec povabil na sre-
čanje v Šentjur (tja pride po
predavanjih, ki jih bo imel v
ZDA). Iz Šalejevih gimnazijskih
let je prav tako zanimivo, da je
bil dopisnik Novega tednika, ki
ga zdaj naroča v daljni Belo
Horizonte.
V	Braziliji živi že štirideset let.
Kot uspešni gospodarstvenik je
na čelu družbe Tecnovvap (vo-
dilna brazilska družba za raz-
svetljavo in fotoelektrične rele-
je), kjer je lastnik več kot polo-
vičnega deleža. Štefan- Bogdan
Šalej je tudi podpreds^nik
združenja brazilske industrije,
podpredsednik mednarodnega
poslovnega sveta pri organiza-
ciji UNIDO ter stalni brazilski
predstavnik v poslovnem svetu
organizacije OECD.
V Belo Horizonteju, ki ima
dobra dva milijona prebivalcev
ter tri univerze, živi z družino.
Njegova soproga je trenutno v
diplomatski službi v Parizu, nje
gova ott-oka sta osnovnošolca.
V mestu s približno sto Slovenci
živi prav tako Šalejeva sestra
Ana, ki je imela s Trudo Fonda
iz Savinjske doline skupno turi-
stično agencijo Truana.
Med Kanado in
Japonsko
Med slovenskimi umetniki
mednarodnega slovesa je s
Šentjurjem tesno povezano ime
operne pevke Ane Pusar-Jerič.
Slovenka, ki je pela na naji-
menitnejših odrih med Kanado
in Japonsko, prepeva trenutno
v ljubljanski operi v operah Fi-
garova svatba in Madame But-
terfly. Za njen predpraznični sa-
mostojni recit^ samospevov v
Slovenski filharmoniji je časopi-
sr^ kritik zapisal, da je eden od
njenih umetniških viškov, sicer
pa bo konec tedna pela v okviru
praznovanja Bachovega leta v
Cankarjevem domu, junija bo
na odru v Londonu...
Pusarjeva, ki je bila med dru-
gim članica berlinske komične
opere, je dvakrat nastopila celo
na slgonmem odru v doma-
čem Šentjurju. Kot deklica je
pešačila v šentjursko osnovno
šolo nekaj let sedem kilome-
trov daleč, iz rodne Planince
pod Kalobjem. V Planinci živi
njena mama Marija, ki je bila
pol stoletja pevka kalobškega
zbora, vse od šolskih let. Njena
hči je nadaljevala šolanje v celj-
skem učiteljišču in obenem obi-
skovala glasbeno šolo. Ko bi
morala zaradi štipendije nada-
ljevati kot učiteljica na Kalobju,
je prof. Egon Kunej dosegel, da
je odšla na študij v Ljubljano, od
tam pozneje naprej po svetu.
Ana Pusar-Jerič živi s sopro-
gom, opernim pevcem Karlom
Jeričem, v Trzinu pri Ljubljani.
Trenutno pripravlja zgoščenko
s Straussovimi in Brahmsovimi
samospevi, lani so izdali njene
arije iz Verdijevih oper, leto pred
tem Ipavčeve mojstrovine. Z
Ipavčevo glasbo se rada pred-
stavlja na različnih odrih, pri
čemer poudarja, da ne zato, ker
je šentjurskih korenin, pač pa,
ker je Ipavčeva glasba dobra.
Vojaški duh
Hruševca
Iz Šentjurja je v daljnem svetu
tudi gojenec slovite ameriške
vojaške akademije West Point
Vojko Sotlar, prvi, ki je prišel
naravnost iz Slovenije. Sotlar
obiskuje že 3. letnik ter pride
konec maja v domači Hruševec
na krajše poletne počitnice. Na-
zadnje je bil doma za božične
praznike, sicer pa je z domačimi
v rednem tedenskem telefon-
skem stiku.
Naš prvi gojenec na imenitni
vojaški akademiji je zanimivega
porekla. Legendami ljubljanski
župan Ivan Hribar je v svojih
spominih zapisal, da so bili na
Sotlarjevi domačiji (takrat so se
pisali Oset) goreči domoljubi in
vojaškega duha. Vojkov prastric
je bil borec za severno mejo,
ded je prejel partizanska odli-
kovanja, praded pa bil boter
koroškega junaka Franja Mal-
gaja, doma iz najbližje sosešči-
ne. Vojko Sotlar je torej pravih
korenin, vendar je treba pri-
pomniti, da je študij na West
Pointu izjemno zahteven. Če bo
vse po sreči, ga bo lahko zaklju-
čil prihodnje leto.
Vojka sta v West Pointu na
povabilo načelnika generala
Daniela W. Christmana obi-
skala mama Nada, zaposlena v
Intereuropi, in oče Žare, podjet-
nik. Tam sta bila tudi pri sloven-
skih starših smovega prijatelja
Edija Cererja, dve leti starejše-
ga Američana slovenskega po-
rekla, ki je študij zaključil lani.
Če je Šentjurčan prvi goje-
nec West Pointa iz Slovenije,
pa je zanimivo, da ga je zaklju-
čil tudi Američan Janez Sever
iz slovenske družine v Cleve-
landu (Sever je nato postal
kapetan padalske desantne
enote, zdaj vzbuja pozornost
kot študent ljubljanske teološ-
ke fakultete).
Sicer pa so bili nekateri Ame-
ričani slovenskega rodu celo na
najpomembnejših položajih
vojske ZDA. Spomnimo se le
poveljnika pacifiške flote ZDA
Zlataperja.
Celjski grad v
Afriki
v velikem' svetu ne^ najde-
mo le ljudi iz mesta Šentjur.
Fani Tlatli, ki živi v severni
Afriki, je odšla v svet iz vasi-
ce Večje Brdo, iz Dobja pri
Planini. Najprej je živela v
Nemčiji, kjer je spoznala so-
proga Rafika Tlatlija, s kate-
rim živita v tunizijski turistič-
ni meki. V Nabeulu pri Ham-
mametu imata restavracijo
Slovenia, poleg nje hotel,
bungalove ter kamp. Zakon-
cema Tlatli pomaga 35 zapo-
slenih, ko pripravljajo kislo
zelje, zaseko, govejo juho z
rezanci, potico, palačinke in
druge slovenske jedi, pa ima
seveda prvo besedo gospa
Fani. Gosti vstopajo pod veli-
kim napisom Restaurant Slo-
venia, s podobo para v slo-
venski narodni noši, v resta-
vraciji uživajo med stenskimi
krožniki s podobo celjskega
Starega gradu in slovenskimi
ornamenti.
Soprog Rafik pa je na itali-
jansW televizijski postaji Ret-
tequatro Italijane učil, kako
se pripravlja couscous, v
Franciji je vodil teden tunizij-
ske kuhinje, na tunizijski tele-
viziji in radiu pa predstavlja
tedensko domače in tuje do-
brote. Nedavno je izšla v fran-
coskem jeziku njegova boga-
ta barvna fotomonografija z
naslovom Okus Tunizije.
Slovenka iz Afrike objj^
dvakrat na leto domače W
ter je v rednih stikih z maj
Marijo in družino brata o^
ga, ki živijo v domači vaJ
Kljub temu, da slovijo AraiJ
po izjemni gostoljubnosti, j
njen soprog Rafik očaran n]!
kozjansko gostoljubnostjo
V okolici Dobja pri Pia^:
počitnikuje rada še ena zanj
miva družina iz daljnega sv^
ta. Slovenka Lučka Kurg^
Hernandes, poročena v
stu Gaudalajara v Mehi«
preživlja s soprogom FrJ
ciscom Havierjem Hernad
desom vsak julij in avgust
vasici Lažiše, kjer je imel dr
gi dom že njen oče, izjem
etnolog dr. Niko Kuret, avK
obsežnega Prazničnega le
Slovencev. Gospa Lučka
harfistka v operi mesta, kj
živi, soprog, ki ga je spozna
med izpopolnjevanjem v Ita
ji, je profesor na orglah v p
koju. Zakonca Kuret-Herna
des se iz Lažiš pri Dobju ra(
odpravita na obisk v Ljublj
no, kjer živi njen brat, glasi
ni strokovnjak dr. Prin
Kuret.
mmmmm brane jeram
Zakonca Fani in Rafik Tlatli, ki živita v
tunizijskem turističnem raju, se veselita po-
čitnic v Dobju.
Šentjurčan Štefan-Bogdan
Šalej, slovenski konzul v Bra-
ziliji. (Foto: SHERPA)
Ana Pusar-Jerič je morala pe-
šačiti v Šentjur in nazaj po
dve uri na dan.
Prvi gojenec iz Slovenije i
sloviti vojaški akadem
West Point, Vojko Sotlar.