številka 5/26. marec 1990 cena 10 din SDV v Demosu dr. France Bucar V A- TJflS T^mf WINSTON CHURCIffll 1 Hamfri 4 Intervju: Dragiša Marojevič 6 Magnetogram tajnega razgovora Marojevič : Pančevski 10 dr. France Bučar 12 Matija Maček 16 Slovenska vojska 22 Afera Anderlič 29 Nov študentski bojkot 42 Pavle Kozjek, alpinist: Slovenski steber 46 Protokoli TRIBUNA MONIZEM, PLURALIZEM, KRAMBERGERIZEM Politične oddaje RTV Ljubljana sem v preteklosti običajno koristil za uravnavanje prebave in verjetno mi boste pritegnili tudi Vi, Ijube bralke in dragi bralci, če rečem, da mi je gledanje predstavitve kandidatov za predsednika predsedstva Republike Slovenije in posameznih strank za volitve v slovenski parlament, povrnilo odlično prebavo. Najbolj smešen, seveda bi lahko uporabil tudi kakšno drugo oznako, je bil gotovo Kramberger s svojo neotesanostjo in simpatično preprostostjo v izjavljanju resnic, ki so znane vsem klovnom tam okoli, a si jih ne upajo reči v obraz. Predstavitev programov posameznih strank je bolj spominjala na kakšno avdicijo za stranske vloge v vaškem teatru, kot pa na politični dogodek brez primere v zgodovini nekega naroda. Enake obljube, enaki programi, le face so se v niansah razlikovale in seveda imena strank v razponu, ki ga komaj še prenesejo variacije na temo demokracija. In igralski ansambel tega vaškega teatra od raznih tartifov, ki zmorejo po vsem sranju, ki so ga spočeli v zadnjih štiridesetih letih, še enkrat narodu zreti v oči in jim obljubljati nebesa, do raznih dam, ki jih je na oder poslal nekdo zgolj zato, da bi jih volile ženske. Je to vse skupaj bolj farsa ali tragedija, še ni čisto jasno. Jasno je le to, da smo Slovenci spet lastniki političnega izuma, ki bi ga lahko imenovali tudi nominalni pluralizem ali vsebinski monizem. Nevemkakšna tragedija to sicer ni, ker so obljube eno, stvarnost pa drugo in žal se nam bo šele po volitvah posvetilo, kdo je kdo. Zato, Ijubi moji, najprej izločite tiste, ki so svojo priložnost že zapravili in nato vržite v zrak kovanec, si pripnite rdeč nagelj na mašni gvant in pojdite na svoje prve svobodne volitve po revoluciji. Dobre so že zaradi tega, ker vsaj teoretično obstaja upanje, da se bomo enih znebili za nekaj let. Zato pojav Ivana Krambergerja med kandidati za predsednika Slovenije ni farsa ampak indikator resnosti slovenske demokracije. In je kot tak prava kazen za komuniste in v njih poosebljeni podobi Milana Kučana, ki sedaj plačujejo zasluženo kazen za svoj štiridesetletni absolutizem, ko jih lahko nek dolgolasi klovn s klobukom na glavi in opico na rami zajebava do onemoglosti. Takšna je pač slovenska demokracija. V Ljubljani, 22. marca 1990 Vaš Hamfri Bogart P.s. ZSMS - Liberalna stranka je svojega predsedniškega kandidata prijavila zadnji hip. Taktika? Sploh ne! Do zadnjega namreč niso uspeli zbrati potrebnih pet tisoč podpisov in so v te namene angažirali privatno marketinško firmo, ki ji je uspelo opraviti ta umazani posel. Med mladoletniki. In tudi zaradi tega je Kramberger pozitiven lik v burki, imenovani volitve. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Naslov uredništva: Kersnikova4,61000Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448 • V uredništvu dežuramo vsakdan med 10. in 12. uro • V.d. glavnega urednika: Bojan Korsnini • V.d. odgovoraega urednika: Tomi Drozg • Lektorrga Nives Klinc • Cena 10 din • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973 • Naslednja številka izide: 9.aprila 1990 • Fotografija na posterju: FOTODOKUMENTACIJA DELA. %NAN UNICEVALEC LIPE SPRAVE Končnoaaitt je znanaoseba, ici uničujeliposprave na Ijubjjansfcih Žatah. Znani so nam tudi Ijudje, ki stojijo za njim in kt nosijo giavno krivdo za rezanje lipe. ..••••¦ . " . \ Ni potrebno posebej pottdarjati, da so storitci iega sramotnega dejanja povzročili prav \\%it revanšistične strasti, na katere njihovi kolegi tako opozarjajo. Kučan v itaiijarakem Corriere delia sera (18.03.) eelo straši, češ da bo prillo v Sloveniji po volitvah S0ŽitJ'e vseh ljudi. Če pa $l^?$od: W msma%a kot vnašanje nemira, je & postefcca i}|s&»|« v množičnih občilih. TRIBUNAi Y«še prepoveda nice se je res- od stališč o Kosovu, saj tega ozemlja TRIBUNA: *C$| $« naslp ttitt! albanskim prebivalstvom tttima AJeksaodra Rankoviča. CubrilovičeV ptt^i#8ipR<«$dftS*d Albanci z naslovom »K^6i$r*$Hi A3fefttta& sa tla stare & daleč, saj bi sicer morali spfe$aYtt&L tetS a Kjm, kako in s kakšnimi nameftl W AftoM6ip&& na to ozemlje. Leta 1939 se je 8fcvfl&» mi$m& KP Albanije v celoti preselila naKa8»V0>jp$tfcm pa je morala KPJ posojati svoje kadre M Vjj^|e v Albaniji. Ljudje, ki so takrat in kasneje pribežali iz Albanije v Jugoslavijo.pa so danes najglasnejši borci za ures-ničitev ideje o Veliki Albaniji. j najnapred-nejši način izra3»$& \®l}# mxMc. Poleg tega je tudi z ustavo dovojjfc^ TRIBUNA: Pa ve»$*F tovrstni mitingi spet vnašajo nemir med tjttdf. MAROJEVIČ: Odvisno, s katerega vidika gledamo. Vsekakor paje treba spoštovati pravice zbiranja ljudi in izražanja Ijudske volje. Napovedani miting resnice bi morda minil brez incidentov in bi bil celo koristen ob poprejšnjem soočenju različnih mnenj, kar je predlagala tudi naša zveza. TRIBUNA: To je predlagala tudi uradna slovenska politika, mar ne? MAROJEVIČ: Slovenci so resda ponudili Cankarjev dom, vendar v smislu enostranskega prikaza resnice. Da bi prišlo do pravega soočenja mnenj, bi morali na okrogli mizi sodelovati vsi, ki prinašajo informacije iz enega okolja v drugega, kot tudi tisti, ki želijo opozoriti na drugačno res-nico. Predlagal sem tudi, da ljudje pridejo v Slovenijobrezgovornikov terse srcčajo in odkrito pogovorijo s Slovenci o vseh svojih problemih. Mislim, da bi bilo potem precej manj nesporazumov. Simon Bizjak UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz 20 let so nas posnemali in to počno še danes. Ze 20 let smo prvi in neponovljivi. PANCEVSKI: MAROJEVIC ZABELEŠKA o razgovoru predsednika Predsedništva CKSKJ Milana Pančevskog sa predstavnicima Saveza za očuvanje ravnopravnosti gradjana Slovenije, koji je održan 12. februara o.g. Predsednik Predsedništva CKSKJ, Milan Pančevski na razgovor je primio predsednika Saveza Dragišu Marojeviča i članove Saveza Iliju Milanoviča i Radmila Jeliča. Razgovor je obavljen na njihov zahtev. U razgovoru je učestvovao i šef Kabineta Predsednika PCKSKJ Milan Vujovič. Predsednik Saveza za očuvanje ravnopravnosti gradjana Slovenije, Dragiša Marojevič, je infonnisao predsednika Predsedništva Milana Pančevskog, da Savez deluje kao samostalna politička stranka u koji je učlanjeno preko 6.000 članova. Savez je or-ganizovan po podružnicama. Savez uglavnom čine pripadnici nacionalnosti koje su iz drugih krajeva naše zemlje došli u Sloveniju da žive i rade. Osnovni cilj Saveza je da se razbiju tendencije i ideje pretežno nacionalnog okupljanja koje je u Sloveniji dominantno. Smatrali su - pošto u Sloveniji živi preko 300.000 gradjana - pripadnika drugih nacionalnosti -da treba da imaju političku stranku u okviru koje če se organizovati i izražavati svoj interes. Ističu da je njihova programskaorijentacija zasnovana na inter-esima Jugosiavije i politici SKJ. Od preko 300.000 drugih nacionalnosti koji žive u Sloveniji smatraju da medju njima ima 100.000 Srba, 100.000 Hrvata, od 50- 60.000 Muslimana i 16.000 Albanaca. Ističu da jc njihov Savez organizacija koja stoji u opoziciji prema SK Slovenije, ali čiji cilj nije rušenje sistema u našoj zemlji. Marojevič jc istakao da je njihov Savez juče održao tribinu pod pazivom za demokratsku SJoveniju i SFRJ u Kranju. Naglasio je, iako je u organizaciji ove iribine bilo odredjenih problema, pre sveta vczanili za dogadjaje na Kosovu, kao i najavljen dolazak pojedinaca i grupa iz udruženja »Božur« iz Kosova Polja i »Solidarnost« iz N.Sada, ovaj skup je prošao dostojanstveno i u miru. Pokazalo se da nije bilo potrebe za velikim angažovanjem SUP-a i svega onoga Što je bilo preduzeto u Kranju. Marojevič je istakao da je zbog neslaganja sa politikom SK Slovenije prošle godine istupio iz članstva SKJ. U njihovom Savezu smatra da ima dosta bivših članova SKJ koji se ne slažu sa politikom SK Slovenije. Ističe da se od istupanja SK Slovenije iz SKJ masovno izlazi iz SR SJovenije.Mnogi lioče da i dalje ostanu članovi SKJ i zato traže formu, način i oblik ostvarivanja tog svog cilja. Smatra da oko 102.000 članova Slovenije prema njihovoj evidenciji ima 18.000 članova koji pripadaju drugim nacionalnostima. Medjutim, smatra da je taj broj daleko veči i da on iznosi od 30 - 40 % i tu svoju tvrdnju zasniva na saznanjima iz osnovnih organizacija SK u OUR i mesnim zajed-nicama i kontaktima koje ima. Isliče, takodje, da dosadašnje iskustvo pokazuje da članovi SKJ koji niso Slovenci, u Sloveniji mogu biti samo sekretari OOSK i članovi organa SK najviše do opštinskog nivoa, dok članova organa SK tih nacionalnosti u Republici i Federaclji nema. Marojcvič je istakao da medju članstvom SK ima koji nece da budu članovi SK Slovenije, več hoče da budu i dalje članovi SKJ, postoji velika zainteresovanost za uspostavljanje takvog oblika organizovanja, javijaju se pojedinačne ideje za stvaranje takvih jezgara koja, nažalost, nisu medjusobno povezana. Zato, u vezi s tim, postoji opasnost da se raspline njihovo or-ganizovanje i medjusobno povezivanje, što može stvoriti uslove za pojavu liderstva i sl., što bi imalo negativne efekte. Ističe, takodje, da je Savez komunista Slovenije zadržao postoječi naziv zbog svojih unutrašnjih interesa, a da če do izmena doči u njihovoj sledečoj faziaktivnosti. Naglasio je da ima predloga sa terena od članova SK koji žele i dalje da ostanu članovi SKJ, da ovaj Savez zaočuvanje ravnopravnosti gradjana preraste u organizacionu jezgro SKJ i u okviru njega okupi sve one članove SKJ koji to žele. Smatra, iako ovaj Savez stoji na očuvanju SFRJ i politici SKJ ne bi bilo dobro da sada preraste u jezgro SKJ jer bi se time izigrali interesi članova ovog Saveza. Zato je mišljenja da Savez ostane na svom programu i u daljoj aktivnosti če nastojati da u okviru Saveza pokuša da angažuje sve člano ve SK J koji neče da budu članovi SK Slovenije. Ima mišljenja, pa i predloga sa terena, da Vinko Hafner bude to novo jezgro koje ce okupljati one članove SKJ koji hode da ostanu u SKJ. Medjutiin, smatram da to u ovom momentu nije realno jer je veoma jak nacionalni naboj u Sloveniji i da se Hafner neče prihvatiti tog zadatka. Marojevič je naglasio da se več duže vremena u Sloveniji, a posebno od strane njihovog rukovodstva, vodi takva politika da Jugoslavija postane kon-federacija i da se obezbedi potpuna samostalnost Slovenije. Smatra da če se u narednom periodu voditi takva poJitika da postoji mogučnost da država os-tane bez svog predsednika, odnosno da Drnovšek u aprilu napusti svoju funkciju, što je pre isteka mandata. Smatra da je SK Slovenije sa svojom politikom stavio sebe u takvu poziciju i omogučio stvaranje drugih partija u Sloveniji, medjutim, da sve ove partije, zajedno sa SK Slovenije deluju na istim pozicijama i u suštini imaju isti cilj što ih ujedinjuje u razbijanje SFRJ i stvaranja konfederacije, što bi omogučilo stvaranje nacionalno čiste države -Slovenije. Sada se vodi propagandni rat i borba protiv svih pripadnika drugih nacionalnosti u SR Sloveniji, unosi strah medju njih, vrše pretnje i pritis-ci. Smatra i da je na 14. vanrednom kongresu SKJ bio prihvačen svaki predlog SK Slovenije, delegati SK iz Slovenije bi napustili Kongres jer je to njihovo opredeljenje i odluka koju so doneli na svom 11. kongresu SK Slovenije. Posebno je naglašeno da je slovenački narod od strane svog rukovodstva godinama ubedjivan da radi i proizvodi za Srbe, Crnogorce i druge narode r u Jugoslaviji i pruža im punu podršku u njihovom irazvoju, što predstavlja svojevrstan oblik eksploatacije siovenije. S tim u vezi ističe potrebu da je neophodno na osnovu analize dosadašnjeg razvoja slovenačkom narodu dati pravu i potpunu infor-maciju o razvoju Jugoslavije i jasno reči u čemu se sastoje problemi. Mišljenja je da slovenački narod o svemu tome ne raspolaže pravom informacijom. Tako, naprimer, seljak ili bilo koji radnik iz Slovenije misli daradi zadrugoga u Srbiji i drugim republikama uJugoslaviji. U vezi nastale situacije odnosa izmedju Slovenije i Srbije smatra da nije trebalo doči do blokada koje su se dogodile jer su one nanele veliku štetu svima. U Sloveniji nije trebalo doci do zabrane mitinga, a u Srbiji doekonomske blokade prema Sloveniji. Ističe, takodje, da se u praksi javljaju i pojave otkazivanja poslovne saradnje izmedju pripadnika srpske nacionalnosti koji su vlasnici privatnih radnji i pojedinih slovenačkih partnera jcr se u Sloveniji smatra da Srbi u Sloveniji predstavljaju produženu ruku Miloševiča i njegove politike. Mišljenja je da je to sve neophodno razjasniti i razotkriti svu suštinu ekonomskih odnosa. Ističe da je Slovenija pre svega, svojim unutrašnjim merama u oblasti ekonomske politike doprinosila i godinaina stvarala blokade za prisustvo proizvoda iz drugih Republika. Tome su pogodovale i razne mere ekonomske politike u oblasti cena, izvoza-uvoza koje su donošene na nivou federacije. To se odnosi na devizni zakon. Takodje, inieresima Slovenije odgovarala je i dugogodišnja politika cenau oblasti hrane, energije i sirovina. Marojevič ističe da u postoječim uslovima, iako je došlo do prekida rada 14. vanrednog kongresa i izlaska SK Slovenije iz SKJ. SKJ predstavlja jedinu snagu koja je u stanju da okupi najšire članstvo u zemlji na očuvanju Jugoslavije. Smatra da SK Hrvatske sa svojim stavovima ide istim putem kako je to učinio i SK Slovenije. Zato SKJ u ovakvim uslovima mora biti organ koji če okupljati sve progresivne snage da se izadje iz postoječe situacije. Mišljenja je da SKJ mora delovati u tom pravcu i brzo i efikasno raditi i založiti se da zajedno sa svim progresivnim snagama u društvu očuva se socijalizam u našoj zemlji. Mišljenja je, takodje, da se komunisti ne mogu udruživati i povezivati sa klasnim neprijateljem u borbi za vlast. Ističe da se sada u Sloveniji otvoreno govori da če belogardejci dobiti ista prava kao Što so ih dobili i partizani koji su izvojevali slobodu. Inače, mnogi od Slovenaca koji su u toku rata bili učesnici ili mobilisani u neprijateljskoj vojsci na strani italijanai Nemacasadauživaju njihovepenzije idruga prava. Naglašeno je da se sada u SJoveniji vrše aktivne pripreme za izbore i neka je opšta ocena da SK Slovenije može pobediti u izborima i Kučan biti izabran za predsednika Republike, ali, ne bi bilo iznenadjenje da pobedi i Kramberger ili Pučnik. Medjutim, smatra da medju svim predloženim kan- didatima nema velike razlike i da je gotovosvejedno ko če pobediti, jer su oni svi u istoj koaliciji. To ilustruje primerom daje u izborimazačlanaPredsed-ništva SFRJ iz Slovenije izabran kandidat koji nije bio na listi SKJ. Izbore je dobio Drnovšek a ne Bulc. Smatra da to treba sve analizirati jer, pokazalo se, da se u Sloveniji svi okupljaju u borbi protiv SKJ. Istaknuto je da je mnogo ranije trebalo analizirati kako je moguče da se niko iz drugih nacionalnosti, osim Slovenaca ne bira na najodgovornije funkcije u Sloveniji i šire.Analiza je pokazala da se sve čini da pripadnici drugih nacionalnosti ne budu izabrani na te funkcije. Smatraju da odluke ll.kongresa SK Slovenije nisu legitimne, jer u njihovom donošenju nije zas-tupljenocelokupnočlanstvo SK. Medjudelegatima Kongresa, shodno svojoj zastupljenosti u ukupnom članstvu, nije bilo delegata \i redova drugih nacionalnosti. Niko ih nije ni pitao za odluke koje su donete, pa prema tome one ne mogu biti ni punovažne. Smatraju da se položaj drugih aacionalnosti u Sloveniji sada radikalno menja na gore. U izbornoj aktivnosti.šio je regulisano i odgovarajučim zakonima, pripadnici drugih nacionalnosti ne mogu se kandidovati za Predsedništvo Republike, što je uskračivanje prava koja se ističu iz Ustava SFRJ. Iako u sadašnjem Ustavu SR Slovenije stoji da svi gradjani moraju imati isti položaj u izborima, u predlogu za nova načela Ustava SR Slovenije te odredbe se men-jaju i regulisače se nadrugačiji način koji če u jošgori položaj dovesti pripadnike drugih nacionalnosti. Smatraju da to nije demokratija. Kada je reč o otvaranju Slovenije prema svetu ističu da slovenačko rukovodstvo teži da se otvori prema Evropi i evropskim dostignučima a zatvori prema drugim delovima Jugoslavije. Smatraju da če time Slovenija biti u suštini zatvorena što če imati negativne posledice na njen ukupan položaj i razvoj. Veliki broj penzionisanih oficira i pripadnika drugih nacionalnosti izašao je iz SK Slovenije a medju njima ima i jedan broj Slovenaca i ne slaže se sa politikom SK Slovenije. Jedan broj je ostao i dalje član SK Slovenije, iščekuje šta če se dogoditi, pasi vizirao se i čeka nove mogučnosti za povezivanje u SKJ. Isticu potrebu da je u postoječim uslovima jedina mogučnost da se oni koji su istupili iz SK Slovenije okupe oko Saveza za očuvanje rav-nopravnosti gradjana, ali ističu veliki problem da nemaju mogudnosti da preko sredstava informisanja javno deluju. Ističu da se u Sloveniji u sredstvima informisanja o ovom Savezu govori veoma negativ-no i neistinito, što kod Ijudi stvara nedoumicu. Posebno su istakli da de njihov Savez ovih dana u javnost izači sa svojim proglasom da se bez njihovog članstva i aktivnog učešča ne mogu doneti nikakve odluke o novom Ustavu. Ističu da je njihovo članstvo svakim danom sve brojnije i jače i da se njihovi članovi svc više uključuju u razne komisije i tcla, što proširuje mogučnost njihovog uspešnijeg delovanja. Odlučno če se boriti protiv stvaranja konfederacije i založili da ta ideja ne prodje u Sloveniji jer, ukoliko bi se to desilo u Sloveniji, smatraju da bi se proširilo i na Hrvatsku, što bi stvorilo veoma velike probleme i zemlji. Pok-renuli su spor pred Ustavnim sudom Slovenije i SFRJ i osporili izbore. Isiiču dače i dalje u javnosti istupati u ime Saveza, zalagače se da na programskim osnovama dodje do saradnje sa SKJ i sa novim jezgrima SKJ koja budu stvorena u Sloveniji. Ističu svoj zahtev za dobijanje stručne pomoči od SKJ za organizovanje svoje aktivnosti i angažovanje svoh onih koji žele da ostanu članovi SKJ u Sloveniji. UČestvujuči u raspravi Pančevski je izmedju os-talog podržao programsku aktivnost Saveza za očuvanje ravnopravnosti gradjana i njenu orijen-taciju, zasnovanu na politici SKJ i SFRJ i istakao potrebu da i članovi SKJ u Sloveniji budu članovi Saveza. Naglasio je dase u organima SKJ intenzivno radi na iznalaženju rešenja za organizovanje onih članova koji žele da ostanu u sastavu SKJ. Smatra da se u SR Sloveniji, kao i u celoj zemlji glavna bilka vodi za donošenje novog Ustava SFRJ. Svi se moramo založili da Jugoslavija i dalje ostane faderativna socijalislička zajednica. Naglasio je -\ i lajerečospornimpitanjimaimiitarrazvojazcmlje i ¦ položaju republika - to se inora obaviti kroz 1 'nokratsku raspravu i doci do zajedničkih rešenja. I i ikao je če ovom razgovoru biti informisani il inovi Predsedništva CKSKJ. Beograd,12.02.1990 ŠefKabineta: Milan Vujovič foto: Fotodokumenlacija Dela politika HELMUT KOHL KRITIZIRAN, VENDAR NA VRHU Ceprav se gaje deljavnosti, predvsem nemške, ze zdavnaj naveličal inje nemalo takih, kijimgre žepošteno na živce, se kancler Kohl vedno znova uveljavlja kot osebnost z odločujočim vplivom na evropsko politično in ekonomsko prihodnost. Na prvih straneh svetovnega časopisja se je spet usidral pred dnevi, ko sta se z vzhodnonemškim premierom Modrowom pogodila o prvih korakih zdmžitve obeh Nemčij. Zdogovorom o monetarni uniji in gospodarski skupnosti obeh držav sta Kohl in njegova vlada znova prevzela aktivno vlogo, ki jima jo je socialdemokratska opozicija, pa tudi menedžerska elita, zadnji čas odrekala. Združitev Nemčij je domačo javnost za hip odvrnila od problemov, s katerimi se doma, ne posebej uspešno, spopada kanclerjev kabinet. Vendar le hip, kajti Nemci vse težje prenašajo dejstvo, da se njihovadežela spreminja v vojaški poligon NATO pakta, da jim na glavo padajo vojaška letala, da imajo neustrezno davčno zakonodajo, da jim Turki, Jugoslovani in Italijani »odžirajo« delovna mesta... V ZRN prevladuje mnenje, da Kohlova vlada ni sposobna izpeljati potrebnih modifikacij vgospodarstvu. Anketa, ki jo je nedavno izvedel Allensbachov institut, pokaže, da kar 71% vodilnih nemških gospodarstvenikov ne zaupa več Kohlovi vladi. Emnidov inštitut je zabeležil padec popularnosti vladne »sovprege« CDU/CSU: če bi bile volitve danes, bi krščanski demokrati dobili 35% vseh giasov, opozicijski socialdemokrati pa 42%. Raziskovalci javnega mnenja napovedujejo, da se bo na jesenskih volitvah najbolje odrezal Posarski ministrski predsednik Lafontaine. Življenjska želja - biti kancler V zasebnem življenju je 193 cm visoki nemški kancler privzel vlogo eminentnega poznavalca vin: v domačem Ludvvigshafnu ima izborno vinsko klet. Rad sedi pred televizijo, Se posebej, če so na programu westerni, ki so njegova slabost. Težko se odreče pizzi - lo je njegova najljubša jed. Sicer rad posluša klasiko in jazz, posebej pa je ponosen na svoj »pošleni obraz človeka, od katerega bi vsak takoj kupil rabljeni avio«, kot se je pred leti zapisalo Drčar-Murkovi... Rodil se je 3. aprila 1930 v Ludvvigshafnu. Pet-najstleten je moral na fronto, od koder pa so ga rešili napredujoči zavezniki. Nadaljeval je šolanje, po maturi pa se je vpisal na študij zgodovine, filozofije in politologije v Heidelbergu in Frankfurtu. Že kot študent je bil politično aktiven, po diplomi pa se je zaposlil v kemičnem koncernu BASF v domačem mestu. Svoj vzpon do položaja kanclerja (nižje sploh nikdar ni ciljal), si je Kohl premišljeno začrtal. Prišel je v mestni svet, hkrati pa se je visoko povzpel znotraj svoje stranke - CDU, kateri se je pridružil že na samem začetku. Po spretnem manevriranju, pa tudi zenergičnim zalaganjemje leta 1969 postal najmlajši ministrski predsednik dežele Rheinland - Pfalz. Svojih tedanjih in bodočih volilccv na tem položaju ni razočaral -nasprotno - pridobil je nove. Razmeroma zaostalo deželo je industrializiral, zgradil avtoceste, odprl novo Univerzo in jo tako uvrstil med najbolj dinamične zvezne enote. Leta 1969 je Kohl naskočil položaj šefa zvezne CDU. Ker je preveč »motovilil«, se je zameril levemu krilu stranke,kar je s pridom izkoristil njegov nasprolnik Rainer Barzel in zasedel vodilni položaj. Kohl pa je prežal naprej in kmalu dočakal novo priložnost: potem, ko je CDU po volitvah leta 1972 zabredla v nemajhne težave in ko je odstopil Barzel, se je Kohl pokazal za edinega primernega kandidata, ki bi stranki lahko povrnil ugled. Tako je leta 1973 postal predsednik krščanskodemokratske stranke. »Svoboda namesto socializma« je bilo geslo, pod katerim je Kohl leta 1976 nastopal na volitvah za zveznega kanclerja. »Nemčija je gospodarski velikan, toda politični palček«, je opozarjal. Prizadevno je razpihoval patriotska čustva volil-cev v stilu »Ponosni smo, ker smo Nemci« in se z zdravorazumsko držo približal ljudstvu. Toda odločni in pronicljivi Schmidt, kandidat social-demokratov, je bil zanj prevelik zalogaj - Kohl je bil na volitvah gladko poražen. »Midva sva antitipa«, je sebe in Schmidta primerjal Kohl. In lahko bi mu pritrdili: Schmidt je hladen in odločen človek, Kohl pa ves »ljudski« in kompromisarski. Medtem ko je socialdemok-ratski kancler odlično govoril nemško, je bil Kohl na mednarodnih pogovorih vselej odvisen od prevajalcev. Schmidt je bil odličen retorik, Kohl paje »potreboval kardeset stavkov, ko bi vse lahko povedal z enim...« Schmidt je bil vešč ekonomske, mednarodne in finančne politike, za Kohla pa je itka nek nemški dnevnik zapisal, da mu teh lastnosti ne bi mogel pripisati niti najboljši prijatelj... Poraz pa ni prizadel robustnega in vzdržljivega Kohla: svojo željo in odločenost, da postane zvez-ni kancler, je realiziral leta 1982, koje zmagal na zveznih volitvah. Danes, po osmih letih, je še vedno »prvi uradnik« ZRN in ni izključeno, da si bo to prizadeval ostati še kakšen mandat. Zdrava pamet in trda koža Kohl je kot politik svojevrsten fenomen: »Vsem« gre na živce, »vsi« ga kritizirajo, na Iestvicah popularnosti vselej zaostaja celo za min-istri svojega kabineta, predvsem za zunanjim, Genscherjem - loda - na oblasti je kar naprej in tudi nad gospodarskimi, zadnje čase pa tudi političnimi rezultati njegove vlade, se Nemci ne morejopritoževati. Kako mu to uspeva? Celo sam pravi, da se ne spozna kaj prida na finančna, gospodarska in zunanjepolitična vprašanja. Ta prepušča strokovnjakom, nato pa s spretnim taktiziranjem in dobro oceno položaja, ukrepa. Za Kohla pravijo, da v politiko vnaša zdravo pamet, k problemom pa vselej pristopa kot optimist. V domači in svetovni javnosti je Kohl »zables-tel« z nekaj odmevnimi aferami. Med drugim so mu očitali, da je na položaj predsednika partije prišel s pomočjo denarja industrialca in multi-milijonarja Flicka, znanega podkupovalca politikov. Vpleten je bil v škandal ob tajni prodaji načrtov za gradnjo podmornic rasističnemu režimu v Pretoriji. Proti njemu je bila uvedena sodna preiskava, češ da je govoril neresnice. Takšnih in podobnih afer so Kohlu biografi našteli nad dvajset. Nobena pa žilavega Porenca ni spravila na tla. V zunanji politiki si je Kohl pridobil sloves »ameriškega vazala«.Odločno je podprl Reaganov načrt o vojni zvezd. To pa še ni vse: Američanom je dovolil, da so na nemškem ozemlju namestili jedrske rakete srednjega dometa, kar mu je del javnosti zameril, ne glede na razorožitvene procese. In, kot vse kaže, bo v prihodnje v NATO pakt pripeljal še Vzhodno Nemčijo. V Evropi se je Kohl spoprijateljil z Mitterandom, kar je obema prineslo profit: Mitterandu je prišla prav Kohlova gospodarska moč, Kohlu pa Mitterandov politični ugled. Ko sta se z Mitterandom pred dnevi dogovarjala za komisijo, ki bo pripravila pogoje za monetarno unijo in gospodarsko skupnost obeh Nemčij, je Kohl deloval zelo mirno in samozavestno. Kaj ne bi - zaveda se, da je v tem pogajanju njegova Nemčija velikan, Nemčija Modrovva pa palček. Zaveda se, da bo ob združitvi ZRN svojo vzhodno sosedo preprosto »kupila«. Prav tako mu je jasno, da bo v Združeni Nemčiji njegova CDU/CSU znatno pridobila na moči, kajti sterorizirani Vzhodni Nemci se bodo najverjetneje izogiblai vsemu, kar diši po rdečem, pa čeprav je to SDP. Če se bo v Nemčiji okrepila desnica, se lahko povsem podrejo scenariji, po katerih Nemci po letošnjih volitvah pričakujejo socialdemok-ratskega kanclerja. In, če bo Kohl znova »desni« kandidatzakanclerja, se lahkozgodi tisto, očemer kot mladenič prav gotovo ni sanjal: postane lahko šef Velike Nemčije in kot^ takega ga bodo predvsem Poljaki, Francozi in Čehi gledali s precej večjim strahospoštovanjem. Matjaž Šuen polttifea ČLOVEK USODNIH ODLOČITEV France BUCAR FRANCE (Bo- 2, 1923), in publidst Dok-toriral je l$$0 ritt Pmvni fa~ v hjubljani, S jj pedagoškim in razisk&valmm delom se j# mčel ukvajjmti zlasti kat izredm pr#/4$&r (1M7-7S) na katedri zaj&vm PF vLjubljaniTp{>s- je problematiki farne f pa tudi vpmšanjem g#spodar$tva in upravljanja organizacij nm* tem je napisal več tvke v razUcnih strokovmh revijah in drugih pubMimeijak. V zvn n organizacijska in upmvna ki se je tfotfej rmto omejčvalo naproblem irave, V m4njih deUk od-iva pajme i«r mkonito^i p rcesn strukturimnja im m Tako suhoparen je zapis o dr. Francetu Bučarju v Enciklopediji Slovenije, za katerim se prav gotovo skriva zanimivejša bio-grafska podoba. Fragmentarna predstavitev te podobe, ki sledi v nadaljevanju, bo dopolnila njegovo zgornjo enciklopedično skico. Dodali ji bomo njegovo partizanovanje, znanstveno-pedagoško delo, politično aktivnost in morda nekaj, kar (še) ni povsem razjasnjeno. Vojna Dr. France Bučar se je OFpridružil že leta 1941, kar je bilo za mladega, narodno zavednega in strankarsko (politično) nave-zanega študenta samoumevna odločitev. Italijani so ga nato internirali v Gonars, od koderje bil leta 1944premeščen v Nemčijo. Od tod niu je uspelo pobegniti in po spletu srečnih in skorajda neverjetnih okoliščin - kot sam pravi - je prispel v rodno Bohinjsko Bistrico. Partizanski staž je začel v kokrškem jurišnem bataljonu, v katerem je bil politkomisar čete. Sam pravi, da ni bilo nič posebnega biti polit-komisar jurišne čete: fantom si na političnih urah malce govoril o položaju na fronti, kakšno pesem si zrecitiral in nič drugega. Dvakrat so ga med vojno vabili v Partijo, vendar je odklonil. Pa ne iz kakega načelnega vzroka, le politično se ni hotel z nikomer vezati. Šele ko so mu zagotovili, da njegovo versko pre-pričanje ni ovira za članstvo v Partiji, je vabilo sprejel. V tretje gre pač lažje. Poleg tega mu sploh niso zaupali. Dr. France Bučar je bil prvi partizan, ki je vkorakal v Celovec s slovensko zastavo. Oktobra 1946 se je njegovo vojskovanje izteklo. Črna luknja Decembra 1988 je v polemiki z Mitjo Ribičičem - v stilu, kdo je bil kdo - dr. France Bučar zanikal Ribičičeve navedbe, da je v svoji »vojaški karieri« delal v Službi državne varnosti. To je tudi zanikal ob najinem priložnostnem pogovoru. Pravi, da je bil v Jugoslovanski armadi razporejen najprej kot »pisar- daktilograf«, nato pa so mu to raz-poreditev prečrtali in pripisali »strelac«. Pod rubriko Ocena pa ima navedeno: dobra, dis-ciplinovan, zanesljiv in odan. Trditvam, po katerih naj bi bil od maja 1945 do demo-bilizacije oktobra 1946 udbovec, se dr. Bučar glasno smeje. Pravi, da takrat sploh ni vedel niti za ime niti za obstoj takšne institucije. Ko pa se je po kratkem času ovedel, kje je pristal, je brez dlake na jeziku povedal svojo željo, da ga iz organizacije izpuste. Dodaja še, da je bila to življenjska odločitev, na katero je še danes ponosen. Tudi govoricam, da sta bila z Mačkom tesna sodelavca, se dr. Bučar nasmiha. Mačka je prvič srečal šele po prihodu iz Beograda leta 1957, je odvrnil dr. Bučar. Če mu verjamemo na besedo - in nimamo razloga, zaradi katerega mu ne bi - od kod potem pričevanja ljudi, vojakov in civilistov, ki trdijo, da je dr. Bučar nosil častniško uniformo udbe? Od kod strah teh ljudi, da bi danes, torej 45 let kasneje, o tem javno govorili? Kako razložiti njegovo izjavo, da Mačka po vojni neposredno ni srečal, čeprav je delal v nje-govem ministrstvu? Kako si pojasniti dejstvo, da podatkov o službovanju v času od septembra 1947 do aprila 1949 (torej v času inform-birojevske epidemije) enostavno ni? Od kod torej ta čma luknja v njegovi osebni izkaznici? Ob tem pisanju se nam lahko očita stig-matizacija, vendar smo nanjo volens nolens prisiljeni vse do trenutka, ko bo možen prost dostop do avtentičnih zgodovinskih virov. Tak-rat črnih lukenj ne bo. Takrat se bo duh polpreteklosti, ki kot prekletstvo lebdi nad nami, materializiral. Izgon s Pravne fakultete Leta 1956 je dr. Bučar doktoriral na Pravni fakulteti, kjer se je kasneje, predvsem kot izredni profesor, ukvarjal s pedagoškim in raziskovalnim delom na katedri za javno upravo. Temeljni razlog, ki je kasneje sprožil vse postopke zoper njega ali nanje bistveno vplival, je bilo pismo Predsednika IK ZKS junija 1976, naslovljeno na Univerzitetni lcomite ZKS in poslano v vednost fakulteti. V pismu se je negativno ocenjevala Bučarjeva knjiga »Podjetje in družba« in izražal dvom, ali je avtor lahko še učitelj na fakulteti. Pred-sedstvo IK ZKS je knjigo ocenilo predvsem s stališča njenih političnih implikacij, nikoli pa ni podalo strokovne, argumentirane ocene. Nega-tivna poiitična ocena knjige torej nikoli ni bila utemeljena. Bila pa je dovolj za verižno rekacijo, ki je pripeljala najprej do »premes-titve« dr. Bučarja v raziskovalne enote fakul-tete, na koncu pa do upokojitve. Sam trdi, da je bilaknjiga samo izgovor za režim, da se je začel postopek proti njemu. Pričeli so s citiranjem knjige, češ, že na prvi strani se vidi, da je napisana v nasprotju s samoupravljanjem, iz-razito prozahodno usmerjeno, itd. Dodaja, da so takšna početja oblasti pripeljala do moral-nega propada. Politični vzpon Dr. France Bučar je gotovo eden najplod-nejših publicistov na Slovenskem. Prvič se je v slovenski politični prostor močneje vpisal ob ustanavljanju Nove revije in njeni 57. stevilki. Zaslovel pa je po svojem nastopu v Evropskem parlamentu, pred interno skupino za Vzhodno in Osrednjo Evropo januarja 1988. V njem je opozoril evropske parlamentarce na posledicc, ki jih bodo občutili Jugoslovani, če se bo dajala neomejena podpora vladni poliliki. Za takšno nastopanje si je dr. Bučar pridobil etiketo narodnega izdajalca, ki mu jo je prilepil njegov zdajšnji politični konkurent, Jože Smole. Pa tudi v jugoslovanskem prostoru si je pridobil oznako separatista, nacionalista, šovinista... Vrstile so se grožnje, pravi dr. Bučar, ki bi mi prinesle kopico let zapora... Danes je predsednik sveta Slovenske demok- ratične zveze, ustanovitelj časopisa Demok-racija in nosilec strankine liste na lctošnjih volitvah. Ob mojem obisku je v telefonskem pogovoru zavrnil nastop na televiziji, češ da ne želi sodelovati v predvolilnem televizijskem cirkusu. Očitno sodi med tiste, ki jim umazani politični marketing ni po godu. Usodne odločitve Danes se ponovno nahajamo pred časom usodnih odločitev - aprilskimi volitvami - ki pa ne dosegajo usodnosti leta 1941. V današnji politični areni so si vsi preveč podobni kot jajce jajcu isie kure neresnice. Torej ne gremo ab ovo, temveč z vso politično kramo na hrbtih. Kramo preteklosti, na hrbtih sedanjosti in bodočnosti. »Ne glede na to pa vsi nosimo odgovornost, čeprav ne neposredno, za vsa dejanja organizacij, v katerih smo sodelovali, in v katere nas je lahko tudi brez naše zavestne odločitve zanesla usoda od leta 1941 naprej«. Tako je nekje zapisal dr. Bučar in se spozabil, da je treba začeti s prvo osebo ednine, nc pa s prvo množine. Saj nobene stvari nisi vreden, če je za nobeno ceno nisi pripravljen izgubiti. Tudi krame preteklosti ne! Branko Čakarmiš Funkcionarska izkaznica dr. Franceta Bučarja 1. 9.1941 -15. 5.1945: aktivist OF, par-tizan. 16.5.1945 -10.10.1946: ministrstvo za notranje zadeve LRS. 30.10.1946 -10.8.1947: ministrstvo za finance LRS. september 1947 - april 1949: ?? 1.4.1949 - 30.4.1952: nižji pravni referent v oddelku za zakonodajo LRS. 1.5.1952 -10.1.1953: višjipravni referent sekretariata za personalne službe LRS. 11.1.1953 - 31.1.1953: svet za izgradnjo Ijudske oblasti. 1.2.1953 - 2. 7.1956: svetnik IS Ljudske skupščine LRS. 3. 7.1956 - 31.5.1957: v državnem sek-retariatu za blagovni promet FLRJ. 1. 6.1957: poslanec Ijudske skupščine LRS. Odlikovanja Orden zaslug za narod IH.stopnje (Prezidij LS FLRJ, ukaz št. 209 z dne 26. 4.1946). CASTNI MOSCAN /van Maček-Matija je verjetno ena »najtišjih« in morda zato skrivnostnih osebnosti naše povojne zgodovine. Medtem ko sta bila njegov prijatelj in soborec France Popit-Jokl ter varovanec Milan Kučan stalna gosta (slednji še sedaj) časopisnih strani,je dal Maček le nekaj intervjujev. V zgodovini vsekakor ne bo zapisan kot človek referatov, temveč kot človek dejanj. Toda kakšnih ? Je resnično odgovoren za povojne množične poboje domobrancev? Množični grobovi so dokaz zločina, toda kdo in zakaj gaje naročil. Dejstvoje, daje bil takrat Ivan Maček-Matija v najožjem slovenskem vodstvu; o eksekucijah je torej moral vedeti vsajnekaj, čeprav v izjavah to hladnokrvno zanika. Vsaj seznanjenizzadevo so moralibititudiKardelj, Kidrič, Ranovicin predvsem Tito, ki je pri angleškem poveljniku za Sredozemlje, generalu Alexandru, dosegel vrnitev »vojnih zločincev« (Domobrancev, Ustašev, Četnikov Nedičevcev, Ljotičevcev...) z avstrijske Koroške. Ivan Maček-Matija, iz aktivne politike se je skupaj s Tempom umaknil že leta 1968 (pos-ledica dogovorov z Brda pri Kranju, da sc vodstva pomladijo, kar pa ga domnevno ni oviralo, da še naprej kroji kadrovsko politiko v Slovcniji), je uspel svojo ncopaznost očuvati vse do danes. O dolgoletnem upokojencu je tako nastala monstruozna slika sive eminence, človeka, ki z migljajem prsta neopazno seje smrt. Vsemu so se pridružile še pripovedi o njihovi strogosti do podrejenih in neod-pustljivosli do razrednih sovražnikov, kot večni član politične vrhuške, šef OZNE za Slovenijo in republiški notranji minister, pa je imel veliko priložnosti, da z njimi učinkovito obračuna. Kot Titov najboljši prijatelj in na njegovih obis-kih v Sloveniji nenehni lovski lovariš si je lahko brcz problemov zavaroval hrbet in obenem tudi po upokojitvi zadržal vsaj del politične moči kot človek iz ozadja. Ob izidu njegovih spominov leta 1982 (izšli v slovenskem, srbohrvaškem in nemškemjeziku), kjer posveča veliko prosiora sreeanjem s Titom, Kardeljem in drugimi revolucionarji, je v inter-vjuju v Dugi povedal: »Tito me je osebno kli-cal. Po vsaki paradi v Beogradu je običajno sedel na vlak in se pripeljal v Slovenijo na lov na divjega petelina. Dobro je hodil, tako da se nisva vmila po nekaj dni«. Samoupravni socializem stalinističnega tipa je gradil kot sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, politični komisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, koman- ipozrv i Prosim uredništvo Tribune, naj objavi moj poziv |za ugotavijanje krivde v zvezi s povojnimi zločini nad | ža vami, ki so b jle brez kazane kri vde umorjene kot |»ostanki okupatorskih, belogardističnih in drugih jenot« tet še nad števiJnimi drugimi »kategorijami« jžrtev...... ¦ ¦ ¦¦: .:."' ! Sama menim, dla Je tovariš Ivan MaČek-Matija jprevzel tedaj odgovorao dolžnost načelnika Islovenske OZNE (raaj 1944 - marec 1946). Prav on jje bit najbolj odgovoren za Izvajanje StevH&ih kazni itako taed največjhn razroahom NOB ift socialjsiiSne irevolueije fcakor tudi po vojni, ko je bilo treba iodstramd vse poskuše kontrarevolucije in tiste, ki so biti proiagonisli t«h poskusov, vse tiste, ki so bili na ipoti pri gradUvj nove oblastt in naše nove de&Je. Pod ;Maj3covim vodstvomjeOZNA opravHatadi velikdei glavne naloge, ki se je zastavila novi državi po os-voboditvi - za vsako ceno obvamvatl pridobitve NOB m sociatisfične revolocije. Varnostna služba je morala v tistem Casu pod njegovim vodstvom odstranJii oslaoke okupator$kih, belogardisrtčmh In diugih enot, preprečevati vohunsko in diverzantsko detovanje \z tujine, vpliv. morebimih osiankov ntalomeščanskth strank, ki so bile prek emigracije povezane s tujimi obveščevalnimi službaini, idr. | Upatn, da so ohranjeni vsi arhivski dokumenti, ki ipričajo o neopore^nera službovanju Ivana Mačka-Matije, če niso, naj se ustanovi ustrezna skupščinska konrisija, o kateri je bllo že vedkrat govora v okvim ZKS/SDP, in naj hm prej ponoCa javnostf o svojern delu. Franca Buttola Ljubljana dant glavnega štaba NOV in PO Slovenijc, načelnik oddelka za zaščito naroda (OZNA), podpredsednik vlade LR Slovcnijc, minister za notranjc zadcvc in predscdnik Gospodarskcga sveta LRS, ministcr za gradnje LRS (us-tauevitelj Konsiruktorja in Gradisa, slednji jc še nekaj časa nosil Mačkovc inicialke - Gradis IMM), predscdnik skupščinc SRS, član zvezne vlade. Ob svoji pctdeselleinici lcta 1958 je tako združcval položaje organizacijskega sckretarja CK ZKS, člana CK^ZKJ, člana"predsedstva SZDL Slovenijc in predscdnika Glavnega od-bora Zveze borcev Slovenijc. In vse to kljub temu, da je v letih 1935-37 živel v Moskvi ter v domovino celo pošiljal blage kritike sovjetske družbc. Vcdel jc, kam vse to vodi (»Molčal sem, saj bi drugače škodil naši partiji!«). Odlikovanja in priznanja, državna ter repub-liška, so kar deževala, tako da je poleg Reda Junaka socialističnega dela dobil še: Red Narodnega heroja, Red Partijsko zvezdo I., Red Narodne osvobodilve, Red Zaslug za narod I., Red Bratstva in enotnosli I., Red za hrabrost, Red Jugoslovanske zvezde z lento in Še vrsto drugih. Je ludi nosilec partizanske spomenice »Že tedaj, ko sem bil načelnik Ozne, sem se soočil s problemom dachauskih tabo-nščnikov. Preštudiral sem vse gradivo o njihovem obnašanju, vendar sem takoj ugotovil, da stvar ni primema in zrela za proces, čeprav je bilo nekaj sumljivih okoliščin, kot npr. odobren dopust pri nekaterih v domovini v času njihovega bivanja v Dachauu. Z mirno vestjo lahko rečem, da sem bil tudi kasneje, ko nisem bil več v Ozni in so phpravljali proces, odločno proti. Toda nekateri so vztrajali pri njem ali se celo sklicevali na Rankoviča, da stoji on za vsem tem. Toda Rankovič je tedaj napisal pismo, ki je pomenilo nestrinjanje s procesi. Na žalost tega pisma ni rtikjer več«. iz leta 1941, svoje vojskovanje pa je zaključil s činoni general-major. Občine Nova Gorica, Črnomelj in LJ-Moste Polje so ga izbrale za častnega občana. Obrazložitev jc enostavna: častni občan Nove gorice zaradi njcnc inien-zivne povojne izgradnje, Črnomlja zaradi njegove priljubljcne postojanke Baze 20 in nasploh urejevanja Kočevskcga roga, občine Moste-Polje pa ga je nagradila za njcgov vseživljenski revolucionarni prispcvck na celotnem ljubljanskem območju (Časino jc sodeloval tudi pri izgradnji Cankarjevega doma, ko se je del srcdsiev odlil v njcgovo vilo. Ljubljanski študentje, zbrani okrog časopisa Tribuna, so v času gradnje vilc v Snežniški ulici hodili okrog stavbc in mijavkali. Ko so jih pregnali, so sc pojavili s Iransparcnti, na katerih jepisaloMIJAU!). O obračunu / vrnjenimi belogardisti: »To je bila v vsej vojni najtežja odločitev. Lahko pvedvsem rečem, cla smo do zadnje amnestije, do 15. januarja 1945, stalno pozivali belogardiste, da prenehajo sodelovati z okupatorjem in se nam priključijo. Torej praktično do zadnjih dni vojne. Poleg tega pa moramo gledati na stvari s tedanje perspektive. Mednarodni položaj glede Trsta in zahodne meje splohje bilpred eksplozijo. Možnost spopada z do včeraj-šnjimi zaveznikije bila zelo verjetna. V takih okoliščinah si nismo mogli dovoliti, da pus-timo pri življenju izdajalce in zločince, ki bi v primeni zunanje vojaške intervencije lahko služili kot kader zo vojno pvoti novi Jngostaviji. Treba paje tudipovedati, da smo se držali izrecnih navodil Tita, da ne smemo kaz-novati nikogar, pa čeje bil še tak zločinec, kije mlajši od 17 let. In tega, da ne smejo trpeti otroci tudi tistih, ki so imeli najbolj krvave roke. Mis/im pa, da je kljitb temu bilo malo revolucijtako humanih, kotje bila naša. Kaj bi bilo, če ne bi zmagali? Spomnite se samo 'črne roke' in dnigih zločincev«. V redkih izjavah časopisom je bil v svojih odgovorih zelo kontroverzen, nikoli pa o času svoje največje nioči (1945-55) ni povedal ničesar novega. Za dejanja v maju in juniju 1945 je krivil neurejene razmere, ko so s težavo utrjevali mlado oblast. Priznal je, da je vedel za posamične poboje »vojnih zločincev« ogradil pa se je od posamičnih likvidacij celolnih divizij. Zatrdil je, da je odločno nasprotoval Ob 80 letnici sta mu 10. VI. 1988 Janez Stanovnik in Milan Kučan priredila tova-riško srečanje. Ivan Maček je ob tej priložnosti v intervjuju izrekel, da so bila za dejanja v maju in juniju 1945 kvive neurejene razmere, ko so s težavo utrjevali mlado oblast. Sta mu gostitelja verjela? ludi dachavskim procesom, medtem ko je o podzemskem svetu Kočcvskc reke prebral šele v časopisju. Za ohranjanje izročila Roga prcd- laga: »Do zdaj je bil pri Bazi 20 le skromen Lukov dom, brez vode, sanitarij, kuhinje. Zato je treba Bazo 20 zaščititi, da ne bo propadla, in omogočiti njenim obiskovalcem potrebno oskrbo. Žal imajo nekateri v slovenskem vodstvu zelo malo razumevanja za to. Škoda je, da vsega tega nismo naredili prej, ko je bilo več denarja in ko so v drugih renublikah gradili veličastne objekte na krajih, ki so mnogo manj pomembni od Roga«. Ljubljana, 12. april 1978 (De/o) - Delegati na prvi, slavnostni skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Moste-Polje so v imenu vseh Moščanov imenovali Ivana Mačka-Matijo za častnega občana. O koalicijskih partnerjih v OF in njihovem najvidnejšem predstavnikujedejal: »Krščanski socialisti so vedno nekaj rovarili. Hoieli so cclo samostojno vojsko, vendar so se drugi temu uprli (verjetno misli komuniste - op.p.). Koc-beka sem dobro poznal. Zame je bil figura revolucije. Bal se je, kam bomo mi komunisti z zmago pripeljali domovino, kakšna bo nova družbena ureditev. Bil je ambiciozen, vcndar se je izogibal poštenemu delu. Po osvoboditvi sem na zasedanju Socialistične zveze predlagal, da Kocbeka zaradi antisocialistčnih izstopov odstranimo iz nje. Kardelj in Kidrič sta to preprečila«. Najboljšega mnenja pa ni imel niti o pisateljih Jožetu Javoršku in Vitomilu Zu-panu: »Javorška ne maram, ker je bil dvoličen in mu nikoli ni bilo možno verjeti... Ne Zupan ne Javoršek nista krenila v partizane iz prepričanja v socializem in revolucijo«. Ivan Moček-Matija seje rodil28. V. 1908 v Zadobrovi pri Ljitbljani. Kot tesarski pomočnik je postal že zgodaj aktivcn v delavskem gibanju. Prvenstveno je deloval v Ijubljanskeni sindikatu lesnih delavcev in delavsko-prosvetnem dntštvu Svoboda. Član KPJjepostal že leta 1930, Član MK KP kta 1932, natoje bil še v OK KP :a Ljuhljano ter PK KP za Slovenijo. Na IV. pokrajinski konferenci KPJ za Slovcnijo so ga izbrali za sekretarja (september1934). V letih 1935-37 je bil vpartijski šoli v Moskvi, po vrnitvi v domovino pa je postal člcm novoustanovljenega CK KP S/ovenije. Leta 1938 je bil obsojen na štiri leta zapora, ki jih je preživel v Titovi Mitrovici. Po spek-takularnem begu po izkopanem tunelu 21. VIII. 1941 se je pridružil partizanom na Fruški gori. Vojno je komal kot načeinik Ozne za Slovenijo, s činom general-major. Takoj seje prikljnčil novi politični vrhuški in do leta 1968 pridno zbiral fimkcije in odlikovanja. Ivan Maček je bil torej prepričan, verjetno je to tudi ostal, komunist, ki pa do svojih svetovnonazorskih nasprotnikov ni gojil posebne naklonjenosti, vsaj verbalno ni pokazal nobene tolerance. Ob teni se pos-tavlja vprašanje, ali ni morcla v svojem življenju vendarle prekoračil Rubikona ver-balnega izražanja netolerance in kljub vseniu tudi dejavno sodeloval v bmtomorni vojni II. Ali so mu roke ostale Čiste in kdo je ukazal pobiti domobrance in njihove družine, pa bo pokazala zgodovina. Kda.j? Morda že jutri, toda le če... Njegov nekdanji varovanec Milan Kučanjc ne bo razkrival! Gregor Preac foto: Fotodokumentacija Dela Slovenski ameriški svet v podporo demokraciji v Sloveniji CLEVELAND, OHIO - Slovenska politična emigracija se je ob naglem spreminjanju političnih razmer v Sloveniji odločila, da po svojih močeh podpre napore rojakov v Sloveniji za uveljavitev človekovih pravic, za polno politično svobodo in za uvedbo demokratičnega parlamentamega sistema. V ta namen so se skupine, organizacije in društva v Clevelandu 6. januarja letos povezale v Slovenski ameriški svet. Ta je na svojem sestanku 12. februarja 1990 v Clevelandu sprejel in se priključil sledeči izjavi Sveta slovenskih krščanskih izseljencevv Evropi: »Slovenski izseljenci odločno podpiramo vse naporeza demokracijo v Sloveniji, obrambo slovenske suverenosti, rešitev težkih gospodarskih problemov, družbeno priznano versko svobodo in polno enakoprav-nost državljanov Slovenije vseh prepričanj. Trdno upamo, da bodo bližnje volitve potekale res svobodno in da bodo izrazile voljo večine po pluralizmu indemokraciji.« Slovenski ameriški svet poziva vse rojake, da napore rojakov doma podprejo po svoji najboljši moči. Na čelu Slovenskega ameriškega sveta - Slovenian American Council je sledeči odbor: Predsednik_____________________Dr. Mate Roesmann _____ ____Rudi Kolarič 1. Podpredsednik. 2. Podpredsednik. 3. Podpredsednik. Tajnik_________ Pomožna tajnika_ Blagajnik_____ Finančni odbor Odbor za obveščanje Odborniki Prof. Vinko Lipovec _____Jože Melaher ______Anton Oblak ______John Nemec Branko Pogačnik ______Stane Kuhar _____Peter Osenar John Kočevar _Dr. Milan Pavlovčič James V. Debevec _______Frank Šega Frank Urankar Tončka Urankar Maruša Pogačnik Rev. Jože Božnar Lojze Bajc Izpolnimo svojo slovensko narodno dolžnost, žrtvujmo za dosego polne svobode v naši domovini in suverenosti Slo^enije! Slovenski ameriški svet DRZAVLJANSKI FORUM ZA ODPRAVO TAJNE ZAKONODAJE Sporočilo za javnost številka 2 Državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje je na podlagi 157. člena ustave SFRJ posredoval Predsedniku Skupščine SFRJ, dr. Slobodanu Gligorijeviču, Predsedniku Predsedstva SFRJ, dr. Janezu Dmovšku in Predsedniku Zveznega izvršnega sveta, Anteju Markoviču, naslednje predloge: »1. Posebna tajna izdaja uradnega lista SFRJ naj se takoj ukine. 2. Vsi pravni akti, ki jih vsebujejo dosedaj izdani izvodi taj-nega uradnega \\sta SFRJ, naj se odpravip ali razveljavijo. 3. Takoj naj se prepove ravnanje državnih organov, ki se pri svojem delu opirajo na nikjer objavljene skrivne pod-zakonske predpise ali celo samo na interna navodila in priročnike, katerih vsebina posega v pravno varovane pravice in svoboščine državljanov.« Forum poziva državljane, naj se pridružijo tem predlogom s podpisi bodisi kot posamezniki ali pa kolektivno preko svojih organizacij in združenj. Ljubljana.3. 12. 1990 Državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje Kratek oris zgodoviiie slovenske vojske od 1941 do 1945 rbija ni edina dežela, ki dobiva v vojni in izgublja v miru. Tudi Slovenci smo v drugi svetovni vojni dobili svojo vojsko. Celo več. Imeli smo kar dve -partizansko in domobransko. Medtem koje bila slednja razbita inpobitaje bilaprva leta 1945 v evforiji pričakujočega zmagoslavja, jugoslovanstva ter bratstva in enotnosti ukinjena. V časih, ko se Slovenci otresamo cankarjanskega hlapčevstva in se borimo za nacionalno suverenost, je nacionalna armada kot eden njenih najpomembnejših atributov spet aktualna. Zanimivo je pogledati, kakšna je bila usoda slovenske partizanske vojske, torej tiste, za katero so nas v šoli učili, da je bila edina prava in zares slovenska. Zato se na kratko sprehodimo skozi najpomembnejše mejnike od ustanovitve leta 1941 do razpustitve oziroma ukinitve leta 1945. \ 22. junija 1941 je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) je na tretjem zasedanju plenuma OF 16. septembra 1941 sprejel odlok o ustanovitvi Slovenskega vojaškega zbora. Hkrati pa se je vrhovni plenum OFkonstituiral v vodilni organ slovenske ljudske revolucije. Odlok o us-tanovitvi slovenskega vojaškega zbora par-lizanskih čet z lastnim poveljstvom je vseboval tudi sklep o vključitvi zbora kot scstavnegadela v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije. Glavno poveljslvo slovenskih partizanskih čet je 4. aprila 1942 razdelilo Slovenijo na območja, na katerih je manjše partizanske odrede združilo v odrede, te pa v grupe odredov. Do te preureditve se je organizacija slovenske partizanske vojske ravnala po določilih Partizanskega zakona, ki ga je glavno poveljstvo partizanskih čet Slovenije izdalo že julija 1941. Glavno poveljstvo je po nekaj manj pomembnih reorganizacijah od junija do sep-tembra 1942 ustanovilo štiri slovenske brigade kot prve operativno taktične enote, kar je v bistvu pomenilo prehod iz terenske v slovensko nacionalno vojsko. Konec leta 1942 je prišel na obisk v S lovenijo Arsa Jovanovič, načelnik vrhovnega štaba NOV in POJ v Sloveniji. Njegov namen je bil reorganizirati slovensko vojsko, ki bi naj bila po alarmantnill, pretiranih vesteh o posledicah poletne in jesenske sovražne ofenzive tako rekoČ pred zlomom. Jovanovičeve prenagljene poteze (kot je npr. ukinitev nacionalnih sim-bolov slovenske vojske), za katerimi je vsaj globalno stal tudi VŠ, pa so povzročile veliko škodo slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in izzvale spor med zavezniki v OF. Posledice delovanja Arse Jovanovica so bile daljnosežne, hkrati pa njegov poseg lahko ocenimo kot prvi poskus unificiranja jugos-lovanske partizanske vojske, ne oziraje se na specifične razmere in posebnosti slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Kardelj je reagiral na Jovanovičevo početje z dvema pismoma Josipu Brozu, v katerih je povzel svojo argumentacijo o neprimernosti predvidene reorganizacije, katere osnovni motiv bi naj bila koncentracija slovenskih vojaških enot. Opozoril je na resne posledice, do katerih bi v danih razmerah tako dejanje pripeljalo. Slovenske partizanske enote bi se neizogibno morale umakniti iz Slovenije, ta pa bi do konca vojne ostala prepuščena na milost in nemilost okupatorju in domačim izdajalcem. Vendar pa Kardelj ni doumel vse pogubnosti likvidacijeglavnih štabov in s tem tudi ukinitve nacionalnih armad, ki so jo Jovanovičeve akcije že napovedovale. Menil je, da je za tako potezo absolutno prezgodaj, ne pa tudi napačno. Maja leta 1943 se je glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske in partizanskih odredov - v skladu z reorganizacijo NOV in PO Jugoslavije - preimenovalo v glavni štab NOV in PO Slovenije. Hkrati pa je izvršni odbor OF sprejel stališče, naj vodilni kader v glavnem štabuv prihodnje imenuje vrhovni štab NOV in POJ. Konce julija 1943 je vrhovni štab za novega komandanta glavnega štaba NOV in POS potrdil Franca Rozmana - Staneta. Potem, ko so bile spomladi in poleti leta 1943 ustanovljene tri nadaljne brigade, je vrhovni štab NOV in POJ konec junija odobril us-tanovitev prvih dveh slovenskih divizij (14. in 15.divizija NOV in POJ). Če štejemo še vse ostale enote, je moštvena sestava slovenskih vojaških enot tik pred kapitulacijo Italije štela 5500 partizanov in partizank. Izvršni odborOFje na predlogBorisa Kidriča takoj po kapitulaciji Italije, 12. septembra 1943, razglasil, da sta v skladu s temeljnimi točkami Osvobodilne fronte vso oblast na osvobojenem ozemlju prevzeli OF slovenskega naroda in narodnoosvobodilna vojska Slovenije. Po kapitulaciji Italije je slovenska vojska številčno in organizacijsko napredovala zelo hitro. Tako jo je pozimi 1943/1944 sestavljala formacija dveh koipusov in 4. operativne cone ter več odredov in samostojnih partizanskih enot. Celotna moštvena sestava operativnih in zalednih vojaških enot je štela skupaj 20 do 25 tisoč borcev. Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (1. oktober 1943), na katerem so izbrali 120-članski slovenski narodnoos-vobodilni svet (SNOS) - prvi slovenski parla-ment - je pomenil prvič v zgodovini tega naroda tudi pravno utemeljeno slovensko državnost. Odločilni dejavnik, ki je Slovencem omogočil to zgodovinsko dejanje, pa je bil prav obstoj narodnoosvobodilne vojske Slovenije. To je potrdil tudi Boris Kidrič, ki je v Kočevju izpos-tavil slovensko vojsko kot najpomembnejšo pridobitev narodnoosvobodilnega boja, šele na drugo mesto pa je ob tej priložnosti uvrstil OF. Po kočevskem zboru je slovenska vojska postala ne samo oboroženi del slovenskega političnega osvobodilnega gibanja, ampak tudi oborožena sila suverenega naroda in organ LOVENSKA V O J S K A i» ^ i \ / \ v\ Fnjegove državne oblasti. Z vstopom Slovenije [ AVNOJ pa sta NOV in POS postala tudi irmalnopravno sestavni del oborožene sile |nove Jugoslavije kot nacionalno homogen, jlovit in samostojen organizem. Zunanji izkaz lega in takega odnosa je bilo poveljstvo slovenskc vojske - glavni štab NOV in POS. Drugo zasedanje A VNOJ-a v Jajcu (29. in 30. )veinber 1943) je trcba omenili ne samo laradi sklepov in odlokov, ki jih vsi poznamo, lpak tudi zaradi srečanja maršala Tita s lovensko delegacijo po končanem zasedanju. Tito je ob tem izrazil pomembno misel, da je [trenutni državni in vojaški centralizem nove Jugoslavije maksimum le-tega, ki je potreben ]ie zaradi nalog narodnoosvobodilnega boja. jTako jc Slovencem posredno zagotovil pravico jdo nacionalne vojske ludi po osvoboditvi. S sestavo, kakršna je bila formirana že v zimi 1943/1944, z dvema korpusoma in 4. operativ-|no cono ter kakim ducatom dislociranih [odredov in samostojnih balaljonov z okoli 25 [tisoč pripadniki operativnih in 10 tisoč pripad-jiki zalednih enot, je slovenska vojska )čakala tudi konec zime 1945/1945. Omeniti [ je treba, da so imeli v sestavi te vojske pripad- narodnostnih manjšin svoje lastne, [nacionalno homogene enote z lastnim kadrom. Jeseni leta 1944 je po smrti Franca Rozmana j|* Staneta prevzel dolžnost komandanta Dušan fKveder, Boris Kidrič pa je, prav tako jeseni, že petičodleta 1941,prevzeldolžnostpolitičnega komisarja. Od konca leta 1944 do marca 1945 je slovenska vojska doživljala v vojaškem pogledu najtežje trenutke v vsej svoji štiriletni zgodovini, saj se je bojevala proti sovražni vojski kakih 130 tisoč mož, ki so imeli nalogo z ofenzivo očistiti zaledje nemške skupine armad E, umikajočih se z Balkana. Razvojna pot slovenske vojske od junija 1941 do pomladi 1945 je imela svojo logično, zavestno vodeno kontinuiteto, ki je tekla vzporedno s postopnim formiranjem slovenske državnopravne strukture. Spomladi leta 1945, dva meseca pred koncem vojne, pa je bila ta kontinuitetanenadoma in radikalnoprekinjena. Ukaz vrhovnega štaba z dne 1. marca 1945 je namreč ob preimenovanju NOV in POJ v Jugoslovansko armado (JA), s formiranjem nacionalno in teritorialno neopredeljenih armad JA, z ukinitvijo vseh nacionalnih glavnih štabov in z ukinitvijo korpusov, vključil divizije 7. slovenskega korpusa (nato pa tudi enote 9. korpusa in 4. operativne cone) v ses-lavo 4. (oziroma 3.) armade. Na reorganizacijo z globljimi implikacijami je kazalo določilo ukaza, da bo bivši glavni štab NOV in POS, tedaj preimenovan v začasni glavni štab JA za Slovenijo, sodeloval pri vodenju slovenskih enot le še do končne razpustitve. Šlo je prav-zaprav za korenito prestrukturiranje NOV in POJ in ukinitev njene štiriletne vojne tradicije, status začasnosti glavnega štaba JA za Slovenijo, pa je že napovedoval skorajšnjo ukinitev slovenske nacionalne vojaške for- macije, do česar je kasneje res prišlo. Tako je bila Titova obljuba o povojni slovenski nacionalni vojski dokončno prelomljena. Proces ukinjanja slovenske vojske se je najprej odrazil v postopni kadrovski likvidaciji glavnega štaba, ki se je začela že pol leta pred marčnim ukazom. Glavni štab je postopoma ostal brez vodilnega kadra (niesto riameslnika političnega komisarja jc že septembra zapustil Viktor Avbelj, Jaka Avšič, ki je bil namestnik komandanta, je konec novembra leta 1944 odšel v vrhovni štab, dotedanji komandant glavnega štaba Dušan Kveder je bil 1. maja 1945 postavljen za komandanta mesta Trst...). V reorganizaciji armade pod vodstvom načel-nika generalštaba generalpolkovnika Arse Jovanovicaterponavodilih sovjetskih vojaških svetovalcev so se utopile ludi nekdanje slovenske vojne divizije in brigade 7. in 9. korpusa, mnoge pa so bile preprosto ukinjene. Na žalost pa slovenska politična in vojaška oblast ni zagotovila niti nacionalno homogenih formacij na ravni nižjih taktičnih cpot. Tako je dan zmage pravzaprav pomenil poraz slovenske vojske, ki je imela za to zmago na slovenskem ozemlju največje zas-Iuge. In prav v tem je njena tragika. Premagala je sovražnika, hkrati pa je bila poražena od zaveznikov. Vsaka podobnost z dogajanjem v naslednjih petinštiridesetih letih seveda ni naključna. Na žalost ali na srečo. Kakor vam drago! Simon Bizjak SLOVENSKA V O J politifea SLOVENSKA VOJSKA JLA - PODIVJANA ZVER, Kl ŽRE LASTNE OTROKE Samomori slovenskih vojakov danes in jutri Precl dncvi so v Slovcnj Gradcu pokopali 19-letnega vojaka Petra Vcrčkovnika, ki je služil vojsko v Dojranu ob makcdonsko-grško- bolgarski tromeji. Njegova iienavadna smrt je zdramila javnost in sprožila zanimanje ta primen o njej sta se razpisali tudi Demokracija in ^lladina, DniStvo slovenskih pisateljev pa je pripravilo protestni vcčer. V obch tecinikih so zapisali, da so Petra pred njegovo snirijo zasliševali v zvczi s samomorom Slovenskega vojaka, tako da so se mnogi začeli spraševati, |5e gre res za samomor. Vojska je reagirala tako, da se je na pogrcbu oprala krivde. kar potrjujc govor predslavnika te Snstitucije: /Zimli smo da si bio labilan a nisi nam dao šanse da ti pomognemo.. Da pa javnost ne bi razkrila karkoli v evezi z njcgovo smrijo, so krsto dobesedno zaplombirali in jo vojaško nadzorovali vse do pogreba. Nesrečnik ni bil ivredeii niii toliko, da bi niu nagrobnik napisali v njegovem jeziku, lemveč so napisali v cirilici, za katero je Peter moral umreti. To je samo eden izmed primerov, ko je ugasnilo življenje našega državljana v tuji vojski. Koliko pa je leh, žal nismo uspeli izvedeti. RepubliSki komite za Ijudsko obrambo pravi, da ne vodi evidence o številu samomorov slovenskih vojakov v JLA. V preteklem letu naj bi v JLA naredila samomor »sanio« dva Slovenca, za karpa ne bi smeli kriviti armade. Komanda Ijubljanskega korpusa prav tako trdi, da se s temi primeri ne ukvarja. Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo pa te podatke ima, vendar jih noče dati v javnost, vsaj nc vsakomur, ki bi jih zahteval. Kdo ima v Republiki Sloveniji nadzor nad tem, kaj se dogaja s slovenskimi vojaki med služenjem krvnega davka? Slovenija ni suverena država in tudi ne bo, dokler teh podatkov ne bo imela ali pa jili ne bo smela dajati v javnost. V vojski samomor ni normalna stvar, saj je to posledica domotožja, osebnih siisk in raznih pritiskov, poleg lega pa je vojska tista. ki mora odgovarjati za življenja svojih ljudi. Mednacionalna nasprotja v državi poglabljajo tudi nasprotja med vojaki različnih narodnosti. V lein položaju bi bilo najbolje, če bi vsak služil vojsko v svoji domovini. Koga se boji slovenska oblast? Suverena zvezna oblast, ki se imenuje pakt Markovič- Kadijevič, pomeni vojaško diktaturo. Z zmanjSevanjem Stevila slovenskih vojakov na slovenskem ozemlju pa ta zvezna oblast vriii politični pritisk na slovensko pomlad. Koliko časa bodo Se slovenski fantje umirali za tuje idcale, preden bo skupSčina Republikc Slovenije razglasila slovensko armado kot edinega suverenega branilca slovenske države. Ig«r KrSinar BBC v slovenščini na valovih radia Glas Ljubljane Radio Glas Ljubljane je spet enkrat prvi Medtem, ko nekateri frazarijo o poti v Evropo, smo mi pripeljali Evropo k vam. Od 19. februarja dalje boste lahko vsak delovnik od 12.00 poslušali posebno informativno oddajo BBC-ja v slovenščini. BBC velja v svetu za zelo hitrega in objektivnega poročevalca. Edino Radio Glas Ljubljane vam torej nudi pluralizem informacij. P.S.: da pa smo tudi edini, ki predvajamo American TOP 40 na Balkanu, pa tako že veste. 100,2 MHz FM STEREO radlo GL4S Ijubljane Naša velika prednost pred razvitim svetom je, da imamo za obrambnega mini-stra profesionalnega vojaka, saj obramba ljubljene dežele tako ni prepuščena naključju. Armada ni marmelada in su-personik ne tonik, da bi se z njima igrali neodgovorni otroci. Armada je naša svetla luč, ki nas vodi, vodi... saj vsi vemo, kam. Ceprav je na prvi pogled skrito, se Slovenci močno zavedamo, da bi nas brez nje koj lahko »propadla« bodoča združena Nemčija, ki svoje umazane kremplje že steguje po ubogi Poljski. Zakaj bi drugače namenjali obrambi kar 7,5 odstotka slovenskega narodnega dohodka, pa čeprav nismo v vojnem stanju? Kaj bomo z avtocestami, če nam zagospodari sovražnik? Še več, uporabljal jih bo za svoje tanke! Ponosni smo lahko, da zmore Slovenija vsako leto zbrati okrog 750 milijonov dolarjev, več kakor naša nek-danja partizanska trdnjava Bosna in Hercegovina. Če kopica kriminalnih elementov pita svoj narod z idejami o nacionalnih enotah oziroma narodni vojski, še ne pomeni, da je ves narod nepošten in pokvarjen, bi se spet oglasili bratje Srbi. Kar zameglilo se mi je pred očmi, ko sem prebral v časopisu nas-lednje hujskaške besede: »V ustavnem odboru je poslanec A. Sušnik predlagal, naj se sedanja vojska zniža na naj-manjše število in se vpelje narodna vojska. Stroški za vojsko so tako zelo ogromni, da ogrožajo ves državni finančni položaj. Poudarja, da morajo Slovenci in Hrvati služiti daleč od domovine v Albaniji in Makedoniji. Zah-teva, naj vsak vojak služi v ožji domovini. Zahteva tudi boljše postopan je časnikov z poiirifea Armada: kruh naš vsakdanji (odžira)?! Kdo jo sabotira? General: Zakaj mi sonce ne salutira? \/ se za armado, do poslednjega beliča. Komu je V vendor mar avtoceste Ljuhljana-Maribor, ko pa nas vsepovsod obkrožajo sovražniki. V vsakem grmu tiči Albanec, bi rekli naši bratje Srbi, oziroma v knjiznem jeziku terorist. Za naše graničarje je celo bolje tako. Ce bi v grmu počili le zajca, bi nagradni dopust splaval po vodi; namesto mlade Turkinje bi solze pretakala mlada Jugoslovanka. vojaki. Obsoja, da slovenske in hrvatske vojake psujejo s Švabi. Vojni minister nas-protuje spremembam tega čtena, dokler se vlada o tem ne posretuje. Nato je bila seja zaključena«. Bralcem se moram takoj opravičiti za nenamerno dezin-formacijo, saj mi je zaradi nespretnega tipkanja izpadlo iz citiranega teksta nekaj besed. Pred A. Sušnik bi moralo stati poslanec Slovenske Ljudske Stranke, izpadel pa je tudi stavek: V proračunu za upravo leta 1920/21 je vstavljenih za prosveto 130 milijonov, za vojsko pa 1 milijarda 120 milijonov. Kar čudite se! Vest je namreč 9. marca 1921 v svoji 10. številki objavil Domoljub, glasilo Jugoslovanske kmečke zveze, ki je izhajal v Ljubljani. Ker je bilo glasilo klerikalno in protikomunistično, ni čudno, da je pisalo takšne nes-lanosti. Hvala Bogu, da je naša revolucija pometla s to in po-dobno nesnago in Slovensko vojsko predala zmagoviti Jugoslovanski armacli. Tovariš Tito je že vedel, zakaj je požrl obljubo Slovencem in prav je imel, saj so ga po vsej verjet-nosti nesramno izsiljevali. Rad dam poslednjo žemljo Veljku Kadijeviču in naspro-tujem temu, da bi moji otroci služili vojsko v Sloveniji! Če že nič drugega, si bodo vsaj po dolgem in počez ogledali le-pote Makedonije in Kosova, kamor jih bodo verjetno na-knadno razporedili zaradi protijugoslovanskih demon-stracij manjšinskega preb-ivalstva (za razumevanje: Res je, da sem star že 21 let, vendar bo Srbija do takrat uspešno iz-vedla svoj kolonizacijski pro-1 gram). Gregor Preac polittfea STANE KOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 10. DEL Na Turjak se je premaknila vsa vaška straža iz bližnjega Škocjana, ki ji je poveljeval Franc Žuraj. Večji vod te posadke je bil na Turjaku že trialištiri mesece. Na predlog komandirjev je dal Cerkvenik zasesti šolo na Zapotoku, gručasti vasi pod Kureščkom, 8 km zahodno od Turjaka. V to šolo je preselil svoj štab. Obenem je dal zasesti Kurešček. Odredil je tudi, naj se premaknejo v Zapotok Planinski četniški odred in vse ižanske vaške straže (okrog 250 mož). Iz njih je tam formiral prvi bataljon in mu dal za poveljnika Viktorja Berlota. Za svojega namestnika na Turjaku je imenoval Franca Žuraja, obenem pa odločil, naj bo Turjak samo zbiralna in oskrbovalna baza. V Ribnico staprišli vaški straži iz Stare cerkve pri Kočevju in Dolenje vasi. Pozno popoldne so prišli na italijanski štab v Ribnici partizanski parlamentarci, med njimi tudi Pero Popivoda, k pogajanju za izročitev orožja in razorožitev vaških stražarjev, v kar so Italijani privolili. Dežman in poveljniki vaških straž so vsak pogovor s partizani odklonili, obenem pa spet zahtevali od Italijanov izročitev orožja. Italijanski polkovnik jim je zagrozil, da jih bo s silo pognal iz Ribnice. Dežman je zato ukazal odhod protikomunističnih enot iz Ribnice. SOBOTA (11. sept.) Proti jutru so prišli po celonočnem pohodu čez Malo goro v Kompolje in nato v Videm podpolk. Dežman in ribniške vaške straže. Še na grebenu Male gore, nekje pri Grmadi se je odcepil od ostalih četniški odred in zavil v Velike Lašče. 1 Dopoldne so odšle vaške straže iz Šentjurja, razen domače, skozi Lipljene na Turjak. Kmalu zatem je stot. Cerkvenik zbral poveljnike posameznih vaških straž k posvetu. Sklenjeno je bilo, da naj še ta dan prepeljejo vso vojaško komoro teh posadk na Zapotok, pa da naj se popoldne in drugi dan premakne tja tudi njih moštvo (okrog 200 do 250 mož). V Velike Lašče je prišla od grosupeljske strani mala četniška skupina (12 do 15 mož), ki je hotela iti pogledat, kakšen je položaj v Grčaricah, ker je radijska zveza med Grčaricami in Ljubljano prenehala. Skupino je vodil kap. Ivan Drčar, v njej pa je bil tudi Novakov namestnik kap. Janko Debeljak. V Velike Lašče je prišel iz Vidma tudi Ljubljanski četniški odred, ki ga je vodil Vojči Fajdiga. »Takoj se je čutila neka napetost med navzočimi vaškimi stražarji in to četniško skupino« . Cetniki so odšli proti Robu. Ob 11. uri se je pripeljal na motorju iz Ribnice v Velike Lašče na pol prostovoljni, na pol prisil-jeni partizanski parlamentarec salezijanec dr. Franc Blatnik. Šel je k županu Ivanu Paternos-tu, pri katerem je bil ravno Franc Malovrh, in jima sporočil, da so po izjavi partizanskega poveljstva v Ribnici Grčarice razbite in da par-tizani zahtevajo od vaških straž brezpogojno predajo61. Malovrh in Paternost sta ga nagovar-jala, naj skuša doseči pri partizanskem poveljstvu »častni sporazum«, t.j. sodelovanje partizanov in protikomunistov v boju proti Nemcem, kar pa bi moralo še potrditi poveljstvo Slovenske zaveze v Ljubljani62. Blatnik se je odpeljal v Videm k podpolk. Dežmanu in mu sporočil isto kot prejšnjima dvema. Dežman je v padec Grčaric podvomil, češ da so bile dobro utrjene in oborožene. Skupaj z Debeljakom, ki je prišel za Blatnikom v Videm, je Blatniku predlagal, naj pri par-tizanih doseže, da bo smel iti pogledat Grčarice kakšen aktivni oficir. Blatnik je po telefonu to dosegel. Zato se je odpeljal z njim v Ribnico kap. Fajdiga, poveljnik Ljubljanskega Četniškega odreda. Predlog o »častnem sporazumu« so partizani zavrnili. Blatnika in Fajdigo so pa odpeljali v Grčarice, kjer je bilo Fajdigi takoj jasno, da je četniška postojanka padla zaradi topovskega ognja. Med Vidmom in Kompoljami v dobrepoljski dolini so se poleg domačih vaških straž zbrale ge vaške straže iz Arrtbrusa, Krke, Žvirč in Strug. Dobrepoljskim je poveljeval rez. oficir Tone Perne, ki je poveljstvo prevzel pred dvema dnevoma. V Žužemberku so se zbrale poleg domače vaške straže še tiste iz Dobrniča, Sel pri Šum-berku in Zagradca. Razen žužemberškega poveljnika Rafaela Škrbeta so bili vsi drugi proti pogovorom s partizani. Zato jih je napadla nova Levstikova brigada. Vaški stražarji bi napad lahko odbili, a so se zaradi negotovega položaja usmerili proti Marinči vasi, nato pa čez Krko proti Vidmu. Proti večeru je vaška straža iz Velikih Lašč (Karlovica in Velika Slevica) dala pripeljati na Turjak več voz hrane in municije pa tudi orožja, ki so ga pustili Italijani. Zvečer sta Malovrh in Cerkvenik sestavila poročilo vodstvu Slovenske legije. Zapisala sta tele stvari: Protikomunistične čete se v redu zbirajo. Bataljoni so že na svojih novih položajih. Poveljuje jim Cerkvenik. Vojaške enote so na Zapotoku (komanda in skladišče), Kureščku, Hudem Rogatcu (danes Rogatec nad Želimljami), v Čretežu (danes Čatež pri Tur-jaku), na Osredku in Purkarčah. Prehodna zbiralna baza je na Turjaku. Poveljstvo ima veliko orožja, municije in hrane. Teren je. očiščen partizanov. Ti so zasedli Ribnico, kjer so razorožili bataljon (v resnici polk - op. pisca) Italijanov. Partizanski vodja Brilej je poslal po dr. Blatnikupogoje za sporazum, ki so: popolna podreditev partizanski komandi in boj preti Nemcem - konkretno - zasedba Ljubljane. V ' bataljonu »V« se nahaja tudi podpolk. Dežman, ki povzroča s svojo navzočnostjo precej zmede. »Zato je neobhodno potrebno, poudarjamo, da takoj pride na teren sposoben polkovnik, ki bo prcpjžej poveljstvo Slovenske planinske diviž.tje. Trig]av-Cerkvenik zahteva Jelena-Pet§j|jiga! Poveljstvo SL naj se zaveda vse qd^4f0mosti pri posledicah, ki bodo nastale, če bi .^fe-.odločitev v tem pogledu še količkaj za-v^evala...« Predlagata, da se vse moštvo fo|ffi|ra "v Slovensko divizijo s štirimi brigaclami (Triglav, Krim, Nanos, Gorjanci). FdfcjjnnTana- je šele I. Planinska brigada Triglav63. NEDELJA (12. sept.) Vodstvo Slovenske legije v Ljubljani je prejelo Malovrh- Cerkvenikovo pismo s Tur-jaka. Ker Peterlin ni hotel na teren, se je obrnilo za pomoč na maj. Novaka. Ta se je izgovoril na Peterlina, češ da je on komandant »slovenskih goščarjev«. Proti jutru so dospele v Videm vaške straže, ki so prejšnji dan odšle iz Žužemberka. Dopoldne so prišle na Turjak vaške straže iz Velikih Lašč, z Velike Slevice, iz Roba, z Velikih poljan, od Sv. Gregorja in iz Sodražice, kolikor niso zlasti starejši vaški stražarji odšli domov, in Debeljakova četniška skupinica. Iz turjaškega gradu pa so šli istočasno na Zapotok vaški stražarji iz Device Marije v Polju, Bizovika, Šmarja in s Police. Še dopoldne ali zgodaj popoldne je prišel iz Ribnice v Videm Blatnik. Ker ni našel tam Dežmana in drugih poveljnikov, se je odpeljal naprej na Turjak. Pri Rašici je naletel na par-tizanski tank. Uro ali dve za Blatnikom je prišel na Turjak tudi kap. Fajdiga. Tam se nahajajočim poveljnikom sta povedala, da sta videla razbite Grčarice. Od njih so kmalu za to zvedeli vsi oficirji in vojaki v Čretežu in na Zapotoku. Štabu 14. divizije, ki je že prejšnji dan zah-teval od protikomunističnih enot popolno predajo do 12. septembra ob 3. uri popoldne in -pridružitev NOV, sta Cerkvenik in Malovrh napisala odgovor: »... smo Slovenska narod- 1 , 1 //pastrttt /naaač/rulc trvbun? l 1 Atl ia huta ¦ Cme buhue ¦¦I Dokamant o ¦a|straiM|itm razdoblo tlcvantk« igedovlM o delo komnoiali6ne Osvobodilne Ironte proti tloremkemn narodo? Dobl m v rteb kajigaroab Id t nredniitTo »SioTeoskegB doma«. 290 »trani Velike oblike. MO ilik. idaiazij io fiatia w fot potaetkib. Cena 40 lir. 1990 edina originalna verzija cena: 120 clin plus poštnina po povzetju naročila: Magnolija, Resljeva 16 61000 Ljubljana noosvobodilna vojska v sestavu Jugoslovanske armade in delujemo po navodilih zavezniških štabov, s katerimi smo v dnevnem stiku...« Cilj te Slovenske vojske je »borba za osvoboditev Slovenskega naroda od vseh tlačiteljev... Orožja ne bomo odložili... pričakujemo in upamo, da bo možno ustvariti lojalno sodelovanje... odredite v okviru svojega poveljstva vse potrebno, da ne bo prišlo do nepotrebnih spopadov z oddelki naših brigad... Mi smo dali povelje, da naši oddelki ne napadajo Vaših, dokler se ne urede medsebojni odnosi. To povelje ne velja za primer napada z Vaše strani. Ker nam je v prvi vrsti na tem, da zaščitimo svoj narod, zato nas veseli Vaša pripravljenost za sestanek. Sestanek bi se mogel vršiti jutri 13. IX. ob 11. uri dopoldne na Kureščku... Z Bogom za narod! - Poveljnik: Triglav l.r.« 64 60 Avtorjev arhiv: pismo župnika Janeza Dolšina, ZDA, 14. avg. 1963. 61 Partizani so od vaških stražarjev zahtevali v vseh krajih brezpogojno predajo, a tega tedaj niso vedeli ne Malovrh ne Patemost ne poveljniki vaških straž na Turjaku. 62 Gl. Mikuž, NOB III, 29. 63 Gl. Saje, Bigr, 594-595. 64 Prav tam, 598-599. Studentje so s svojim denarjem financirali raz-lične konference, delo Univer-zitetne konference, financirali so mala zasebna podjetja, ki jih je predsedslvo UK podpiralo in so še sedaj v zasebni lasti, čeprav jih je več kot delno financiralo predsedstvo šiu-dentske organizacije - iz študentskega clenarja, pris-luženega z delom preko Šiu-dentskega scrvisa, iz tisiih famoznih dcset procentov, ki jih Servisdobi zaposredni.šlvo. V Ustih lcpih časih jc bilo denarjii celo za izgradnjo raz-ličnih mladinskih domov, kot je (istj v Boliinju, ki pa niso nikoli služili svojemu namcnu. Dom v Bohinju, ki jc bil vsaj delno zgrajen iz šludeniskcga denarja, ni nikoli upravičil svo-jega pridevnika »mladinski«. Ne samo to. Nikoli ni opravičil niti svojega nastanka. Kljub vclikanski vsott porabljcnega denarja ni nikoli obstajal niti kot Youlh Hostel, kar bi vsaj delno opravičilo njcgov obstoj, niti ni bil srcdišče za različnc vrste seminarjev. Umiral je skrit v bohinjskem kotu, rcd-kokdo ga je sploh onicnil, saj jc vseni predstavljal samo spo-min na napake, slorjcne v iluzornem raju. Ker pa je sedaj v modi privaino lasinišlvo in privalna podjeija, ludi mla-dinski dom v Bohinju ni ostal skrit očesu mladih podjct-nikov, ki bi si radi ustvarili matcrialno podlago za živ-ljenjc na drugačen način, nc samo z delom v državni firnii. Za uslanovitev zasebnega podjetja, ki bi se ukvarjalo z materialno proizvodnjo, jc potrebno precej več kapitala kot za podjctje, ki ponuja sto-ritve, zato med vsemi tisoči novoustanovljenih zasebnih podjelij prevladujejoprav tisia, ki sc ukvarjajo s storitvami in svetovanjem. Če pa je družba gradila vsaj delno materialno bazo za nekatere dejavnosti, se hiiro najde nekdo, ki je pripravljen to možnost tudi iz-koristiti. Tako se je tudi za dom v Bohinju našla skupina ljudi n podjetij, ki so ustanovili >podjetje v ustanavljanju«, z namenom ponuditi slovenski družbi kakovostne usluge s področjaorganizacijeseminar-jev in drugih podobnih dejav-nosti. Vse lepo in prav - če bi MLADINSKI DOM V BOHINJU Vzlatih časih optimizma in dokajšnjega vsesplošnega blagos-tanja tudi študentje niso bili nikakršna izjema pri delitvi pogače, kijo sedaj drago plačujemo. V Šestdesetih, sedemdesetih in mogoče celo v začetku osemdesetih kt sta bila študent kotposamez-nik, hkrati z njim po tudi sama študentska organizacija, materialno dobro stoječa, kar je bila sicer postedica začasne vsesplošne hlaginje, predvsem pa je bitd posledka p&gosto dobro plačanega dela preko študenrskega setyisa. Ker gre del dohodkov, kijih je na ta način pndobil študmtski setvis v blagajno Univerzitetne kon-ference ZSI\4S,Je tamtpotagala z vetiko vsoto denarja, za katerega ni našla drugega način&porabe kot investiranje v mztičtle naložbe in posojanje denarja stovenskim p&djetjem, ki so ie takrat zašla v nelikvidnost in so $i reševafa življenje ceh na ta nacin. bilo lastništvo nekdanje družbene lasinine popolnoma razjasnjeno. Dokler jc bila ZSMS samo družbena or-ganizacija, problem lastništva ni obstajal. Sedaj pa je bivša ZSMS postala stranka in pojavi se vprašanje lastništva nad podobnimi dobrinami, kot je ta dom. Tu je vprašanje sofinan-ciranja, ki ga je študentska or-ganizacija opravila pri izgradnji doma in nekaterih pravic, ki iz sofinanciranja iz-hajajo. Kaj dobi šiudentska or-ganizacija in ali ima sedanja stranka, ki je nasledila bivši ZSMS pravico samostojno raz-poJagati s sredstvi, pridob-ljenimi iz denarja celotne družbene skupnosti? Vse skupaj preveč spominja na drobno prevaro, ki je ne bo nihče opazil ob vseh drugih velikih goljufijah. Mogoče bi bilo koristno, če bi tov. Ander-lič poleg znanega delegatskega vprašanja o prodaji Iskrine stolpnice v Ljubljani postavil tudi vprašanjc (in verjetno ne samo eno) opodobnih zadevah, ki se tičejo neposredno njegove hiše, bivše ZSMS. Na primer vprašanje, kdo je dal gostinski del mladinskega doma, ki naj bi prinašal največji dobiČek v najem dvema privamima gos-tincema in izključno pravico uporabljati dom v svoje podjet-niške namene. Pred vsem zaradi tega, ker se poleg vseh po-membnih vprašanj postavlja še vprašanje, kaj konkretno s tem dobe mladi Slovenije in med njimi tudi tisti, ki so dom direkino sofinancirali - štu-dentje. Vse bolj preti nevar-nost, da bosta ti dve skupini, zaradi katerih je bil dom prav-zaprav zgrajen, pozabljeni in potisnjeni na obrobje. Tudi obJjuba o mladinskem hotelu, ki bo celo registriran v orga-nizaciji svetovnih Youth Hos-telov, nikakor ni realna. Kdo pa je še videl Youth Hostel, v katerem b\ prirejali seminarje za npr. managerje. Blef več. Rešitev, ki bi bila eko-nomsko sprejemljiva, hkrati pa tudi kolikor toliko poštena do mladih naše republike, je mo-;oče v tem, da bi domovi, kot |e bohinjski, prešli v nekakšno arstvo in uporabo Mladin-skega sveta Slovenije - če bo ta nastal. Peter Žnidaršič GROZLJIVKA 14. marca je bila v Okrogli dvorani Cankar-jevega doma okrogla miza na temo: Študentska organizacija, kakšna, za koga, kako. Pripravil jo je ČKZ, pogovor je vodil in usmerjal Samo Resnik. Zbralo se je ok. 100 Ijudi in za uvod je Silvo Zapečnik predstavil študentsko dogajanje v osemdesetih letih. Povedal je, da so se takrat utrudili v borbi z ideologijo, Samo pa je dodal, da smo se danes zaradi nje sesuli. Nato je nekaj o tem povedal Borut Pahor, a na drug način. Besedo je povzela Neva Česnik, ki je predstavila socialno-ekonomske probleme študentov, na koncu pa je na Samovo vprašanje, če se ji zdi današnje pred-sedstvo UK ZSMS imptentno, odgovorila, da je predsedstvo politično res impotentno, vendar mnogo manj kot njegova baza. Nekje med vsem tem seje razhudil PeterŽnidaršič, da namreč želijo ŠZ vzpostaviti tisti, zaradi katerih je propadla. »Tisti« (P VK ZSMS) so mu skušali pojasniti, da so na žalost z nekaj izjemami edini, ki se zavedajo pomembnosti obslajanja ŠZ in da se zato trudijo. Z odgovori ni bil zadovoljen, saj je kmalu odšel, za njim pa še mnogi drugi, ki so doma žalostno premišljevali; Ljudstvo dandanes ne zahteva več niti kruha in iger in bogovi zaman pečejo pogače. NEZAZELENI Tako malo nas je, a vendar nas podijo, stokajo absolventi, ki imajo podaljšan staž, a so dobili zavmjeno prošnjo za bivanje v ŠN. Naj-pogostejša obrazložitev je, da imajo prenizek študijski uspeh (mnogi od njih imajo povprečje 8.0). Kot kaže, dela Komisija za sprejem študentov v ŠD že po Dopolnilih svojega poslovnika, ki pa bo dan v obravnavo šele na Delegatski konferenci, ki bo v sredo, 23. marca. Če bo pravilnik sprejet in bo povprečna ocena eno glavnih meril za sprejem v ŠN, bo praznih sob za bruce več kot preveč, starih študentov na cesti pa dovolj, da se bo marsikdo moral zamisliti. univerza DAJTE NAM PIR Klubi v kleti četrtega bloka v ŠN Rožne doline so še zmeraj zaprti. Sanitarna inšpekcija je prepovedala obratovanje že jeseni in od takrat se nt še nič zgodilo. Študentsko naselje je mrlvo, pomlad ne prinaša več živahnega prebujanja mladih intelektualcev, ki so si dajali duška prav v priljubljenih katakombah. Prirejajo se žuri po sobah, a tudi tega bo kmalu konec. Na zadnji Delegatski konferenci se je govorilo tudi o tem,da bodotakšni žuri popisani, morebitnaškoda zabeležena, izterjana in pravijo, da bi se tako zmanjšala tudi stanarina. S tem bi se seveda še povečal naval v menzo ŠN, kamor se nagrmadijo žejni, ki se nato ob 23h, ko se menza zapre, raz-gubijo po ljubljanskih diskotekah. Morda se bo kdo vseeno spomnil in poskrbel za sanacijo klubov v kleti četrtega bloka, ali pa se bomo sprijaznili s spalnim naseljem, ki nosi ime Študentski center v Ljubljani. POZDRAV Veni od prejšnjih številk sem napovedala buldožerje, ki naj bi pripravili teren za gradnjo novega stolpiča v ŠN. V Rožni dolini buldožerjev še ni, bojim pa se, da jih bomo kmalu najeli študenti sami in jih usmerili na Šubičevo4. BOJKOT 21.03. ob 19.00 urijebtiaDelegatskakonferen-ca&udentov v Študentskem naselju, Sprejeli so sklep: 01X&.90zafoemoLtx>jkotom, vse doklerne bo izplačana zadnja povišana Sripettdija in vse dokler ae dobimo obljttbljenega deaarja za tijo 14. bloka in adaptacijo podstrešij v atskem naselju v Rožni doUni Skiep se začne uresničevati 01.04,, rm kakšen način, se bodo Se odločili. Vsi, Jd si tafeega požetjja študentov m želite, imate čas do zadtije sobofe v tem msšecut da Izpofnite ob)jube, kl jih tako radi delite. N.Č. l*redsedstvo UK ZSMS v celoti podpira sklep Štndeaiske delegatske kouference v študeatskemnaselj« $n$ 21.3.90 in bo v okviru svojih zmožiio&ti $toiila vse, rebitm$a »black feed backa«t ki $e pojavi pri opravljanju izpita, Pozitivaa stma ^^te j^ v tem, da je anonimna in v zvezi z n|o dogovor, da imultm izvč h dotična oseba, Glede izpttnega režima je bik> govora o tem, da se izpitoi roki napovedttj^o pmpm-no ali pa so nenadoma odpovedani. Taka vprašaaja bi se re^evala ueposre^toG pttko vo % vpisom na IMveim To bo kmvna vt^m&fa vendar ite avtouomna, fošči feo tudi dru^e podbbn« or- Sket je izrazil bojazeh, da obstaja možnost strankarskega vpliva na eni strani, na drugi pa politično delovanje v okviru ŠO. Sprejeli so sklep, da se v statutu ŠO prepove strankarsko delovanje. Kar se tiče priprave Zakona o Univerzi, je rekror povedal, da so na Hrvaškem pripravilt zakon, ki bi bil dober tudl za nas. Zato ga bodo poslali po fakttltetah. Po Že utečenem postopku bodo sledile pripombe» nato &klic dekanov v vtč skupinah^ obravnava, po tem pa sklqpna razprava za, obe vaiivtm. Odprta so ostaia predvsem vprašanja» ki se ttčejo matetialnega položaja Univerze, Nov ststem financiranja naj bi sicsr poveM odstotek* ki gr« \z narodnega dohodka CTaiverzi, vendar je veliko odvisno od raz-merjasil v prihodrtem strankarskem sistemti. Povečal naj hi se iv4i dele^, namenjen obStudij^klm dejavnosttm, denar pa bi prihajal naravno&t na fakultete. Tako bi ttapredaval razvoj knjižnic na fakultetali, iz- Znova jc bilo govora o ponovni uvedbt boaov. c*nvadejaiiskihs»rogkov4 *¦------" 1« del teh - dntgi del pokri^r ¦tservts, Serg^ja Hadner ja z znanstveno svetor univerza KAM Z ZENSKAMI Mihela Logar je kmetica iz Vodic. Skupaj z možem vodita kmetijo, usmerjeno v mlekarstvo. Dosežki so na evropski ravni: okoli 6400 l mleka na kravo. Mihela je obenem tudi aktivistka Slovenske kmečke zveze. Na zboru na Vrhnikije spmžila predlog, da bi se 25. marec praznoval kot materinski dan. S svojim predlogom. naj se 25. marec praznuje kot matehnski dan. se ženske le niste odrekle svojemu dnevu. le vsebino bi rade spremenile. KAM Z ŽENSKAMI Mihela Logar je kmetica iz, Vodic. Skupaj z možem vodita kmetijo, usmerjeno v mlekarstvo. Dosežki so na evropski ravni: okoli 64001 mleka na kravo. Mihela je obenem tudi aktivistka Slovenske kmečke zveze. Na zboru na Vrhniki je sprožila predlog, da bi se 25. marec praznoval kot materinski dan. S svojim prediogom. naj se 25. marec praznuje kot materinski dan. se ženske le niste odrekle svojemu dnevu. le vsebino bi rade spremenile. Gotovo nismo zadovoljne samo z enim dnevotn v letu, ki bi bil posvečen ženskam. Pred-lagale smo materinski praznik, ker smo po 45 letih spet začeli odkrivati gospodinjo, družino, maier. Menile snio, da je ta praznik, ki je povsod po svetu spoštovanja vreden praznik, primeren tudi za nas. Iz te pobude pa je bilo nekako napačno razumljeno, da hočemoukiniti 8. marec. Ne ukin-jamo 8. marca. To je dan žena, dan ženske enakopravnosti. Nimamo niti pravice niti moči, da bi tak praznik, ki je dejansko močno potreben, ukinili. Menile pa smo, da je način praznovanja napačen. Popolnoma se je izkrivil in presneto moramo paziti, da se nam kaj takega ne zgodi z materinskim dnevom. Predlagam, naj bo to in-timen praznik, družinski praznik, brez veselic in pijače. Kmetice iz vse Slovenije bomo letos pri Šentjurju za začetek organizirale tak praznik, da se spoznamo med seboj in si izmenjamo izkušnje. Praznik je torej usmerjen v družino? V mater in gospodinjo - v ženo, ki je steber družine. Mislim, da žene, sploh pa matere, ne moremo trgati iz družine. Torej popravek temu prazniku ženske enakopravnosti. ki ženo obravnava samostojno in s tem nekako ločeno od družine? Ja, zlasti to. Ali bolje: dodatek. Hočem reči, da jo en ali drug praznik obravnava precej enostransko. Šele ta dva in morda še kakšen drug vidik skupaj žensko obravnava celostno. Pobuda o praznovanju 25. marca je v našem prostoru nekaj novega. Ta dan se v katoliški Cerkvi praznuje kot Marijinooznanienie. KakSno simboliko vidite v tem dnevu. da ga predlagate za svoj praznik? In kako naj bi ga po vašem mnenju praznovali? Na neki način tako, kot praznujemo božič. Saj je božič posledica tega dogodka, Marijinega oz-nanjenja. Vendar je božič posvečen celi družini, 25. marca pa naj bi bila v ospredju res žena kot mati, kateri naj bo posvečeno malo več pozornosti in spoštovanja.... Če bomo dosegli, da bomo enkrat v letu malo drugače gledali na mater, bi se to poznalo tudi druge dni. Mati bi dobila drugačno vlogo skozi vse leto. Naša družba torej kljub komunističnim ideaiom enakopravnosti le ni zadovoljivo rešila vprašanja ženske? Če se ozremo okoli sebe in tudi če vprašamo ženske, vidimo, da na noben način nismo enakopravne. Mogoče smo na to enakopravnost gledale napačno, predvsem pa so jo napačno razumeli moški. Enakopravnost ni dvakratna, trikratna, štirikratna zadolžitev ženske, ampak je porazdelitev opravil, dolžnosti in pravic med moškim in žensko. Verjetno smo preveč ločeno vodili žensko politiko in ostalo, kar je bila potem pa moška politika. Toda vedno znova ugotavljamo, da družina uspeva dobro, če v njej odločata mož in žena. Sedaj je praktično prišlo do tega, da je v družbi in v politiki ostal samo moški, ki je vodil neko svojo politiko. Izboril si je svoje pravice, na žensko pa je pozabil. Zanjo so bila rezervirana opravila kot gospodinjstvo, skrb za otroke, skrb za dom. Vse to je popolnoma prepuščeno ženski. Jaz pa mislim, da je tu prav tako pomemben tudi oče in da vzgoja otrok ne more biti prepuščena samo ženski. Danes se srečujemo z določenimi travmami, z določenimi problemi v vzgoji, ki so morda posledica prav pretežno ženske vzgoje. Podobno je z družbo. Urejena mora biti tako, da bosta oba uspevala. Nekateri so mnenja. da bi moral biti tudi v družini večii poudarek na vsakem posameznikiL univerza fcr se kaj hitro lahko zgodi. da žrtvuiemo enega glanazavoijoostalih. V idealni družbi je lahko res vsak posameznik v družini samostojen. Mislim pa, da če se enkrat že povežeš v družino, se moraš potem precej žrtvovati na račun ostalih. Če gledaš samo na svoje koristi, družina praktično ne obstaja in tudi ne morc normalno obstajati. Tako kot je treba za družbo nekaj žrtvovati, je potrebna žrtev tudi v družini. Ne more biti posameznik popolnoma neodvisen. Ravno obratno: skupaj je šele enota, žena in mož in otroci. Vsak član mora nekaj žrtvovati za drugega. Res pa je, da prihaja do tega, da se samo žena žrtvuje za moža in otroke. Vzemimo konkretno: ženska, ki se poroči, izgubi cel kup privilegijev. Z moškini pa je ravno obrat-no: ko se poroči, ima zagotovljeno blagostanje, saj je zvrnil vse dolžnosti na ženo in se lahko popolnoma posveti karieri. Ženskam očitajo, da se potegujemo za ne vem kaj. To ni res. Želimo priti do normalne družbe, kjer se moški in ženske lahko med seboj pogovorimo. Če je ženska zadovoljna s tem, da opravlja gospodinjska dela, naj jih opravlja in to naj se ji tudi prizna. Pri nas je to eno najtežjih del, a manjvredno, neplačano in zaničevano. Po drugi strani smo spet alergični, ko govorimo o gospodinjstvu in o gospodinjah. Zakaj? Ker res prihaja do tega, da iz služb najprej odpuščajo ženske in jih rinejo za štedilnik. Moi ohčutek je. da ni tako malo mater. ki hi bile vesele. če bi lahko ostale doma pri otrocih. le da so zaradi denarja prisiljene biti zaposlene. Da. S tem, ko ostane doma, se žena odpove material-nim ugodnostim. Če je mož zaposlen in se dobro razumeta, se to da dogovoriti. Kot sem že rekla: tistim, ki so zadovoljne s takim položajem, moramo dati vso podporo, ne pa da jo morda še ženske same najbolj poniževalno gledamo. Res pa je tudi, da so v tem trenutku pri odpuščanju iz služb najprej prizadete ženske: npr nosečnice, ker vedo, da eno leto ne bo nič z njimi in matere z majhnimi otroki. To je kršenje človekovih pravic. Tega bi se morali lotiti, ne pa, da se o pravicah pogovarjamo nekje v oblakih. Verjetno so neke temeljnc vrednote pri nas napačno postavljene. Nihče ne razmišlja. da mati. ki skrbi za nekaj otrok. opravlja za družno ravno tako ali še bolj pomembno delo kot bi ga nekje za strojem. Vsak pameten človek ve, da je vzgoja ena najpomembnejših dejavnosti za družbo. In ravno naša država na tem področju dela velike napake, spodrsljaje, kot bi si jih ne smela privoščiti. Zanemarja vzgojo, jo prodržavlja, hoče vzgojiti ozko usmerjenega državljana, ki bo vodlji v, ne pa samostojno osebnost, sposobna razmišljati in nekaj narediti. Mislim, da je to zato, ker potrebujejo vodljivega človeka. Zato pa so vred-note tako porušene, kot so, in je družba v taki krizi. Ustaviva se §e malo pri 25. marcu. Po izsiljeni debati okoli splava se je ustvaril vtis. da Cerkev slabo odgovarja na vprašanje dostojanstva žensk. Kakšno simboliko vidite v tem dnevu. da ste si ga izbrale za svoj praznik? Ko se enkrat v družbi pojavijo krščanski demokrati, je popolnoma jasno, da se pojavi vprašanje splava in da morajo biti krščanski demokrati proti splavu. Ženske same so pa tudi priznale, da je pravzaprav splav kršenje dos-tojanstva žensk. In to težko kršenje dostojanstva, če jo družba v to prisili. Mislim celo, da je v vsakem primeru odgovorna za to družba, ker jo je vzgojila tako, da ne zna spoštovati same sebe. Se pa popolnoma strinjam s krščanskimi demokrati, ki niso za restriktivno politiko, ki je imamo čez glavo že iz preteklih obdobij, ampak skušajo odpraviti dejavnike, ki vodijo v splav. Splav jc posledica teh neugodnih razmer in tu sc da veliko narediti, predvsem s spreminjanjem celolnc družbe, postavljanjem novih vredot, ipd. Vsekakor zelo dolgotrajno in težko delo. Naš praznik se veže s tem, ker je praznik mater. Splav je bil izredno izkoriščen. Spolitizirala ga je stran partijcev, szdljevcev, nikakorpa ne Demos. Na osnovi tega so zelo spretno manipulirali z ženskami in z njihovimi idejami. Podoben sprejem je doživel naš predlog o materinskem dnevu: hoteli so ga izrabiti. A jim ni uspelo, ker so se vse ženske, ne glede na prepričanje, sirinjale s tem, da je praznovanje 8. marca popolnoma zgrešeno. Žal se ženske premalo zavedamo, da predstavljamo več kot 50% volilcev. Na nas sc da volitve dobiti ali izgubiti. Zato so te stvari tudi bile zmanipulirane. Peterle je imel čisto prav, ko je rekel, da ni prav, da se volilni boj dobiva na nerojenih otrocih. Ali lahko z nekaj besedami predstavite. kaj je v programu SKZnamenieno ženski? Nobena od točk programa ni vezana naravnost na njo. V vsaki od njih pa je omenjena. To pa zato, ker kmetijstva ne moremo ločiti od kmetije, kmetija pa je toliko močna, kot je močna ženska. Radi bi izobrazili kmetico. Ugotavljamo, da je to edini poklic, kjer 'ni potrebna nobena šola'. To je porazno in radi bi dvignili to raven izobrazbc. No. tu v Vodicah ste glede tega malo na boljšem. ko imate repenjsko šolo.... Ena od stvari, za katere se potegujemo, jc res tudi gospodinjska šola. Zadnja te vrste je padla leta 1964 v Grobljah. Do pribl. 1947 pa so obstajale še Krekovegospodinjske šole, kamor so se hodili učit Avstrijci in Švicarji, ki so te ideje in izkušnje pridno presajali na svoja tla. Danes, po štiridesetih letih, pa mi pošiljamo svoje strokovnjake tja gor, da te zamisli spet presajajo nazaj na naša tla, seveda z vsem večdesetletnim zamikom. Izobrazba je potrebna tudi zaradi vzgoje. Kmečke družine so tiste, ki imajo največ otrok, in vzgoja je popolnoma prepuščena ženski. Vsekakor, dejstvo je, da kmetice same čutijo potrebo po stalnem izobraževanju. Rade se udeležujejo tečajev, rade kaj preberejo, vsako leto odide kakih 100 deklet na Koroško v gospodinjske šole, v Repnjah je treba čakati tri leta, da prideš na vrsto za kuharski tečaj. Ta potreba torej je, če si še tako zatiskamo ušesa. Dajmo jim torej možnost. Če bomo dekle naučili, da bo dobra gospodinja, dobra mati in si bo znala dobro organizirati delo, ji bo še vedno ostalo dosti časa zase, da se bo lahko posvetila bodisi otrokom bodisi kakšni dejavnosti, ki bi se ji drugače moralaodpovedati. pogovarjal se je Peter Lah Znadaljevanji zelo uspešnih filmov je ponavadi križ. Poskušajo igrati na karte uspešnosti »prvegadela« in sozato kmalu daleč pod ravnijo izvirnika. Če pa uspešne in »hit« trenutke še potencirajo in kar se očitno zdi edina prava rešitev, hitro zapadejo v pretiravanje in lastno karikaturo. Še velikemu Spielbergu je uspelo z »nadaljevanjem« Lova za iz-gubljenim zakladom (Raiders of the Lost Ark), torej filmom In-diana Jones in tempelj smrti narediti svoj najslabši film. Po odličnem začetku smo dobili mlačno nadaljevanje. »Indiana Jones« je sedaj trilogija in ker se je Spielberg s tretjim delom (Indiana Jone.; in zadnji križarski pohod) malo odkupil za zgrešenega »drugega«, lahko za celoto še rečemo:»Naj bo!«. Sicer paje vtis, da bi bilo daleč najboljše, če dobri, zabavni in predvsem izvirni filmi ne bi dobivali nadaljevanj. A Spielberg je bil konec koncev le režiser Lucasovih idej in vsa odgovornost, ne pa tudi vse zas-luge, ne gre na njegova ramena. Z Zemeckisom je drugače. Projekt Nazaj v prihodnost je bil očitno že zasnovan kot trilogija (morda še kaj več) in ker s svojim stalnim sodelavcem, sicer sošolcem, Bobom Galeom,Zemeckis soustvarja tudi predlogo za snemanje, gre prav zares za njegov oz. njun projekt. Seveda pa gre tudi za strogo povezavo. Fantje so prijatelji. Spielberg je izvršni producent filma, Zemeckis in Gale sta napisala scenarij za njegov v ZDA neuspešen film Nora in-vazija na Kalifornijo (1941 iz leta 1979). Skupna jim je nemara želja »delati filme« kakršne so hoteli sami gledati kot otroci.. Njihovi izdelki v glavnem ali pa vse bolj spominjajo na to Spielbergovo znano krilatico. Film Nazaj v prihodnost je bil divji, napet in predvsem zelo zabaven. Ob koncu filma so bili gledalci že obveščeni o »nadal-jevanju«, ki se bo dogajalo v Ietu 2015. Profesor Brovvn pride po Martyja in ga odpelje v prihodnost reševat Martyjeve otroke, ki so zabredli v težave. Tako se Nazaj v prihodnost II tudi začne. Problemi, ki so videti precej zapleteni, so rešeni po petnajstih minutah filma in zaradi te scenaris-tične naglice, ki je za atraktivnost zgodbe precej narazumljiva, se problemi šele začnejo. Kako NAZAJ v PRIHODNOSTII. Back to the Future, Part II ZDA, 1989 Režija: Robert Zemeckis. Scenarij: Bob Gale (zgodba B. Gale, R. Zemeckis). Fotografija: Dean Cundey. Glasba: Alan Silvestri. Glavne vloge: Michael J. Fox, Christopher Lloyd, Thomas F. Wilson, Lea Thompson, Billy Zane, James Tolkan, Elizabeth Shue... razvleči film na primerno dolžino? Pri vrnitvi Marty in prof. Brown prideta v drugačno, vzporedno sedanjost in zadeva z zapletanjem se zdi rešena. Pa ni. Zgodba se začne krhati, vanjo je nametano toliko vsega, da je preprosto prenasičena in zdi se, da sta se avtorja ujela v lastno past. Ceprav gre za znanstveno fantastiko in je v tem filmu mogoče vse, velja poudariti, da sta Gale in Zemckis v »prvem delu« uspešno plesala po tisti tanki črti, ki deli zabavno in sprejemljivo od očitnega pretiravanja. Tokrat sta se večkrat ujela in strop predrla in če je filmu kaj očitati, je to ta problem na ravni zgodbe. Ker se Nazaj v prihodnost II konča z napisom To be con-cluded (bo zaključeno) in odlomki iz tretjega dela (tokrat gremo na Divji zahod), lahko upamo, da se avtorji zavedajo pasti, v katero so se ujeli in da bo Nazaj v prihod-nost III, podobno kot je bil tretji Indiana Jones, boljši in da bo,pogojno rečeno, rešil trilogijo. Uvod vanj se že obeta, saj bo kom-binacija vvesterna, komedije in znanstvene fantastike predvsem možnost za nov nostalgičen pris-top do nečesa daljnega, pozabljenega. To pa je točka, ki je »prvi del« naredila najbolj »živ« in simpatičen. Film »Nazaj v prihodnost II« so pomagali narediti zdaj že kar stalni Zemeckisovi sodelavci. V ospred-ju so seveda posebni efekti, s katerimi nas film bombardira od začetka do konca. Tehnično je film narejen skoraj brezhibno. Glavni adut, na katerega avtorji očitno igrajo, je peklenski ritem filma. Vse se odvija z neverjetno naglico, kot se pač za prihodnost spodobi. Zaradi tega so igralci dobesedno v ozadju - pomožna telesa izumom tega filma (letečemu časovnemu stroju, leteči rolki, obleki, ki se prilagaja telesu...) in ne pridejo do izraza. Precej v škodo jim je tudi nasilna maska, ki mora njihovo zunanjost spremeniti »času primerno«. V filmu je tudi manj topline in občutno manj humorja. Redki so pravzaprav prebliski, kot je tisti z najavo filma Žrelo IXX, režija Max Spielberg, ali pa spot, kjer Reagan reklamira izdelke. Zato kljub vsej ekstravaganci ni tako privlačen kot njegov prvi del. Kot celota je torej film »Nazaj v prihodnost II« dober, a slabši od svojega predhodnika. Miran Koritnik Avstralski režiser Peter Weir (Piknik pri Hanging Rocku, Gallipoli, Leto nevarnega življen-ja, Priča...) na zdaj že stalnem »začasnem« delu v tujini, je med čakanjem na igralca za svoj novi film (igralec je Gerard Depardieu, film pa Green Card) posnel film Društvo nirtvih pesnikov. Tako se po petnajstih letih spet vrača k tematiki svojega, po mnenju mnogih najboljšega filma, Piknik pri Hanging Rocku - tegobam in radostim šolskega življenja. Scenarij za film je Tom Schul-man napisal inspiriran z lastnim dijaškim življenjem. Pripoveduje o šolanju v odlični, tradicionalni fantovski šoli Welton. Skupino fantov s svojim nekonvencional-nim pristopom in poukom navduši nov, mlad učitelj književnosti, John Keating. Ta je bil nekoč sam dijak te šole in je s prijatelji us-tanovil skrivno društvo mrtvih pesnikov. Ponoči so se shajali v votlini v gozdu in z navdušenjem prebirali in recitirali poezijo. Keatingovi učenci sami ustanovijo podobno društvo. Izkaže se, da jih manj kot poezija druži skriv-nostnost in čar prepovedanega, predvsem pa pustolovščina. Vsak od šestih fantov ima svoj »življenjski« problem - eden je zaljubljen, drugi želi postati igralec, a mu starši tega ne dovolijo, tretji je klasični »grebator«, ki mu je uspeh v šoli vse... Učiteljeva vzgoja in nasveti, ki so popolnoma nasprotni z zlatimi pravili te šole (tradicija, čast, disciplina...), postopoma obrodijo sadove. Fantje želijo »iz-koristiti svoj dan« in »napisati lastno stran v knjigo življenja«. A vsem ne gre po načrtih. Višek filma je samomor fanta, ki mu strogi oče ne dovoli biti igralec. Šola izvede preiskavo in krivec za dijakovo smrt »postane« prav Keating - zaradi svojih metod učenja in nezdravega vpliva na dijake. Fantje iz društva mrtvih pesnikov so prisiljeni podpisati njegovo izključitev iz šole, da bi preprečili svojo. Uklonitev se zdi dokončna, a se ob Keatingovemu odhodu iz šole najšibkejši člen verige (najbolj vase zaprt fant, najnežnejša duša) le upre. Nekaj fantov tako le dostojno pozdravi svojega učitelja (na začetku jim učitelj reče, da ga lahko pozdravljajo z »Oh Captain, my Captain«, če si upajo) - nekaj jih je lenaučil. Film je pravzaprav izrazita melodrama. Weir s svojo že znano sposobnostjo dosega, da se gledal-ci na njegove filme, pa če so še tako »življenjski«, realistični, odzivajo predvsem čustveno in manj DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV »Oh Captain, my Captain!« Dead Poets Society ZDA, 1989 . Režija: Peter Weir. Scenarij: Tom Schulman. Fotografija: John Seale. . Glasba: Maurice Jarre. Glavne vloge: Robin Williams, Robert Sean Leonard, Ethan Hawke, Josh Charles, Gale Hansen, Dylan Kussman, Al-lelon Ruggiero, Norman Lloyd... razumsko. Tudi tokrat mu s pomočjo »trikov« - poudarjeno tenkočutnih trenutkov - to uspeva. Zaključni prizor tega filma je ned-vomno tak, da Weir z njim ures-ničuje svoj namen in »gledalci pri odhodu iz kina ne vedo, kateri dan je ali kje so parkirali avto«. Mar-sikomu se ob takšnih primerih utme solza in grc iz kina pretresen. Na tem mestu ni Weiru res kaj očitati. Izredno so mu pri tem pomagali direktor fotografije in mojster Jarre kot avior glasbe (slikovno-glasbena plat filma -ustvarjanje atmosfere - je Weirova močna točka že dolgo, spomnimo se le Gallipolija ali Priče), pa tudi igralci so zelo všečni. NVilliams os-vaja s pojavo, ostali mladi »pes-niki« pa odlično delujejo kot ekipa, najbolj pa jim je v pomoč, da so daleč od prototipov a la Cruise, Penn, itd. To je torej površina, tehnična plat filma. Iz vsebinske plati pa je opaziti, da je NVeira pritegnila »skrivna aktivnost« dijakov med šolanjem v strogi, iradicionalni ustanovi. To sim-patiziranje z njimi sc vleče že iz Piknika, le da je lani šlo za dijakinjc, in čeprav jc zgodba pos-lavljena v Ieto 1959, torej še v čas ležkih, komformističnih pet-desetih let, kjer sodogodki iz filma in reakcije na njih več kot pričakovani, to ne ponieni, da podobnih situacij ni celo danes -trideset let kasneje. Prej narobe. In danes so takšni problemi še bolj opazni ali drugače rečeno, zaradi časa, ki ga živimo, še bolj šokantni. V tem je njegova univerzalnost. Osnovni problem, ki ga film izpos-tavlja - podiranje tabujev - je prikazan v zelo realističnem tonu -nič kaj optimistično za podiralce. Precejšnja mera realizma (čeprav zna Weir tudi zaiti, ko je vse pri njem tako »lepo«) je tudi ena glav-nih odlik filma, ob glavni, ki je čisto vzgojno-izobraževalnega pomena. V glavni vlogi filma je vendarle poezija, širše literatura in spoznavanje z njo ali celo morebit-no navdušenja nad njo, je glavno, kar je film prinesel. Da pa je poezija (in pri poeziji prav tak pes-nik.kot je Walt Whitman) glavni junak filma v Ietu 1989 in da je pri tem film gledan in uspešen (lani med 10-imi v ZDA), je to vsekakor dogodek. In upanje za vse, ki so že siti Lucas-Spielbergovih pravljic. Film Društvo mrtvih pesnikov ni najboljši Weirov film ni pa niti najslabši (Leto nevarnega ži vljenja je gotovo »manj dober«). Je v ok-viru njegovih znanih dosežkov, dober film, v konkurenci rednega kinosporeda teh tednov in splošnega vrtiljaka zabave pa prav pri vrhu. Miran Koritnik SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Poncclcljek, 26.03.90 ČRNI ORFEJ (ORFEU NEGRC)). Francija-Italija-Brazilija. 1958. Režija:Marccl Camus. G!av. vl.: Mar-pcssa Da\vn. Breno Mcllo. Adeniar cla Silva, Lourdes clc Oliveira (v barvah). Torck, 27.03.90 SODOMA IN GOMORA (SODOM AND GOMORRAH), Ilalija-Francija. 1962. Režija: Robcn Aldiich. Glasba: Miklos Rozsa. Glav. vl.: Stcvvart Grangcr. Sianlcv Bakcr. Picr Angcli. Anouk Aimcc ( v barvah). Sreda. 28.03.90 PETER IBBETSON, ZDA. 1935. Režija: Hcniv Halhaway. Glav. vl.: Gary Cooper, Ann Harding. Ida Lupino. Virginia Wcidlcr. Doris Lloyd. BITKA ZA SAN PIETRO (THE BATTLE OF SAN PIETRO). ZDA. 1945. dokumcntarni, za amciiško vojaško filmsko službo. Sccnaiij, režija. bralcc sprcmncga bcsedila: inajoi" Jolin Husion. Čclitck. 29.03.90 ZGODBA O NUNI (THE NUNS STORY). ZDA. 1959. Režija: Frcd Ziiincmann. Glav. vl.: Audrev Hep-bum. Polcr Finch. Peggy Aschiofi. Edith Evans, Dean Jagcr (v barvah). Pctek, 30.03.90 PIRATI V METROJU (THE TAKING OF PELHAM 123). ZDA. 1974. Rcžija: Joscph Sargent. Glav. vl.: VVaitcr Matlhau. Robcrt Sliavv. Martin Balsam. Hccior Eli/.ondo. Earl Hindman. Jamcs Bioderick (v barvali). Soboia. 31.03.90 PREPOZNO JK ZA JUNAKE (TOO LATE THE HERO). ZDA. 1969. Režija: Robcrt Aldrich. Glav. vl.: Michael Cainc. ClilT Robcrlson. lan Banncn. Henry Foiula. Harrv Andresvs (v barvah). Ncdelja. 01.04.90 OPIČ.JE NORČI.JE (MONKEV BUSINESS).ZDA. 1931. Rcžija: Nor-man Z. McLcod. Glav. vl.: Groucho. Haipo. Cliico in Zcppo Marx. Tlielma Todd... Ponedeljck. 02.04.90 ZA NAJUCANOUS DEUX).Francija-Kanacla. 1979. Scenarij in režija: Claudc Lclouch. Glasba: Francis Lai. BISERI ZA OGRLICO BUNUEL UDARI ZNOVA Petek, 6.4. 1990 VIRIDIANA (1961) (glej spored) Tudi čc Luis Bunuel (1900-1983) v življenju nc bi posnel drugega kot filmov iz trch značilnih življenskih obdobij (trenutkov), bi ostal v zgodovini filma zapisan kot eden največjih umetnikov in genijev. Njegov silovit začctek (Andaluzijski pes, 1929; Zlata doba, 1930 in Zemlja brez kruha, 1932) in odlični »dolgi« konec (Ta mračni predmct poželen-ja in pred njim Fantom svobode lerDiskretni šarm buržoazije) sta mejnika v njegovcm opusu, tretji »odločilni« čas njegovega ustvarjanja pa je "rnitcv v Španijo in bomba - Viridiana. Po nevcrjetncm splctu dogodkov in na presenečenjc vseh jc Bunuel novembra 1960 odšel v frankistično Španijo in tam posnel film. Zmon-lirali in končali so ga v Parizu. Leta 1961 jc bila Viridiana prikazana v Cannesu kot uradni predsiavnik Španije in dobila je Zlato palmo. Sledi škandal - Vatikan jc film proglasil za »svetokrunstvo in blasfcmijo«, nakar ga jc Franco v Španiji prepovedal. Direktor španske kincmaiografijc je bil zamenjan. Viridiana jc po vsebini šc en, tokrat morda najbolj odkrit in nepos-rcdcn Bunuclov obračun s krščanskim prepricanjcm, kulturo in vzgojo... in njcgovo dvoličnostjo. Z enako ostrino slika svel višjih (bogaiih lastnikov zcmljc) kot tudi siromašnih. Film jc nasičen z zadušljivo atmos-fero dvoličnosti in poln simbolov ler aluzij, inspiriranih /. nadrealizmom. O sami vsebini tokrat za spremembo ne bomo govorili. Film je ireba videti, po možnosti vcčkrat. Bunuel sam je ob njem izjavil:»Nisem iskal svctoskrunstva, loda papež o tem goiovo ve več kot jaz«... Pri enainšesidcseiih lciih sc ne delajo otročarije in zalo niscm holcl sodelovati v škandalu. Film slcdi mojo osebno tradicijo še od Zlate dobe sem in s iridcsellemim časovnim zamikom lahko rečem, da sta bila to edina filma, ki scm ju sncmal popolnoma svobodno.. M.K. Glav. vl.: Caihcrine Deneuvc, Jactjiies Dutronc. Jaci|iics.Villcrct ( v barvah). Torek, 03.04.90 PRIPRAVITE ROBČKE (PREPAREZ VOS MOUCHOIRS). Francija- Belgija. 1978. Scenarija in režija: Berirand Blicr. Glav. vl.: Gerard Depardieu. Patrick De\vaere. Carole Laure. Micbel Scrrault (v barvah). Sreda, 04.04.90 NEVARNO MESTO (HUSTLE). ZDA. 1975. Režija: RobeH Aldrich. Glav. vl.: Burt Reynolds. Catherine Deneuve. Ben Johnson. Paul Winfield. Eileen Brcnnan, Eddie Albert...(v bar- vah). SEDEMNAJSTI VZPOREDNIK (DIXSEPTIEME PARALELE). Fran-cija. 1968. dokumentarni. Scenarij in režija: Joris Ivens ( v barvah). Četrtek. 05.04.90 ZGODBA O BENNVJU GOOD- MANU (THE BENNY GOODMAN STORY), ZDA. 1955. Režija: Valen-tine Davies. Glav. vl.: Sleve Allen. Donna Reed. Berta Gersten. Herbert Andeison (v barvah). Petek, 06.04.90 VIRIDIANA. Španija-Mehika. 1961. Scenarij (z Julioin Alejanclrom) in režija: Luis Bunuel. Glav. vl.: Silvia Pinal, Francisco Rabai. Fernando Rev, Margarila Lozano. Victoria Zinny. Tercsa Rabal. Sobota, 07.04.90 PASJE ŽIVLJENJE (SOUNDER). ZDA. 1972. Rcžija: Mailin Riu. Glav. vl.:Pnu)WinfiekI.CicelyTyson. Kevin Hooks. Carmen Malthesvs (v barvah). Ncdelja, 08.04.90 BANDIT MUSOLINO (IL BRIGANTE MUSOLINO). Italija. 1950. Rcžija: Mario Camerini. Glav. vl.: Silvana Mangano. Aniedco Naz-zari. Guido Ccfano. L/mbcno Spadaio. Ignazio Balsamo. Ponedeijek, 09.04.90 IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM (DIE VERLORENE EHRE DER KATHARINA BLUM), ZRN. 1975. Scenarij (po knjigi Heinricha Bolla) in režija: Volker Sclilndorf. Margarelhe von Trotta. Glav. vl.: An-gcla VVinkler. Mario Adorf. Dieter Laser. Heinz Bennent. Hannclore Hoger(v barvah). Prosimo občinstvo, da nc znmuja predstav. Kinotcka si pridržujc pravico do spremembc programa. Viridiana (prizor iz filma) • Že za december napovedani film Franca Zef-|firellija Jezus iz Nazareta bo, kot kaže, končno prispel na spored Ljubljanskih kinematografov. Film so distributerji razdelili v dva dela in tako naj 'bi »prvi del« začeli predvajati 5. aprila v kinu |Union, »drugi del« pa 12. aprila v kinu Bežigrad. Ljubitelji filma in drugi vemiki lahko zaenkrat le upajo, da ne bo vmes kakšnih »čudežev« (beri: sodpovedi). Ko bomo film videli, bomo lahko rekli, *da se nam je prikazala Marija. • Zaradi slabih izkušenj z napovedovartjem filmov v Ljubljani, tudi to napoved vzemite z rezervo. Za 29. marec je napovedana premiera filma Rojen 4. julija (Born on the Fourth of July) Oli verja Stonca s Tomom Cruiseom v glavni vlogl Amerika in Slovenija pričakujeta oskarje - za ta 'film, režiserja in igralca. Ob tem pa v kratkem Ipričakujemo še filme: Vojna Roseovih (The War of the Roses, režija Danny De Vito, igrajo Kath-^leen Tumer, Michael Douglas in režiser), Žrtve Ivojne (Casualties of War, režija Brian De Palma, »»zvezdirata« Michael J. Fox in Sean Penn), in »nadaljevanja« znanih hitov, kot so Smrtonosno orožje II. (Lethal Weapon II, režija spet Richard Donner, igrata spet Mel Gibson in Danny Glover), Muha II (The Fly II, režija Chris Walas - oskarjevec za posebne efekte v prvem »delu« Muhe) in Karate Kid III (režija spet John G. Avildsen, igrata spet Ralph Macchio in /Pat. |Morita). Zabave več ko dovolj, o kulturi pa kdaj drugič. • Ljubitelji fiima in redni obiskovalci kina ta problem že poznajo. Če vam vsega užitka ob 'gledanju ne pokvari slaba kopija filma, to »popravijo« prevajalci in vas dotolčejo. Nazadnjc je to uspelo filmu Črni dež (Black Rain) Ridleya Scotta. Čeprav je šlo za ljubljansko premiero, je bila kopija bolj »kinotečna«, kot so nekatere prikazane na Miklošičevi 28, spet pa se je »iz-kazal« Mitja Novljan s prevodom. Če nas spomin ni že popolnoma zapustil, jepo Goli pištoli to že druga »nezadostna« zanj. Se hujšo oceno (če seveda obstaja kaj manj kot nezadostno) zasluži prevajalec filma Okus strahu (?) (A Taste for Fear, režija Picio Riffanini). Ker je splošni nivo prevodov na zelo nizki stopnji, prosimo prizadete, da se nad tem zelo zamislijo. Tudi tu pa obstaja druga plat. Ime ji je Toni Z. Anič (kar ni psev-donim, če verjamete, seveda) in zaenkrat opravlja svoje delo zelo zadovoljivo, včasih celo vrhunsko. Tudi tu se bolj zanašamo na spomin - gre za prevode filmov Kdo je potunkal Rogerja Zajca, Indiana Jones in Zadnji križarski pohod ter Nazaj v prihodnost II. Žal je omenjena oseba izjema in ne pravilo. • Pred dobrim mesecem je izšla »nova« številka EKRANA (revije za film in televizijo), ki ima očitno polletni zamik izhajanja. Gre za št. 7,8; vol. 14, letnik XXV, 1989, v njem pa je odtisnjena cenalOO.OOOdin,kipanisokonvertibilni.Števi]ka je posvečena vvesternu, uredil pa jo je Vasja Bibič. Ob številnih teoretičnih prispevkih v njem najdemo tudi /liste.: Dvajset izbranih nemih westernov, Šestdeset izbranih klasičnih wester-nov, Trideset izbranih novih westernov, Deset izbranih v osemdesetih (westerni in moto-western-i) in Deset izbranih evropskih \vesternov. Glavna odlika prispevkov in teh »list« je humor. Westerna A CLOCKWORK ORANGE ReŽija: Stanley Kubrick. Gl. vl.: Malcolm Mc DoweU, Patrick Magee» Michael Bates, NVarren Clarke, Carl Dueriag,.. Slovita ekranizacija romana Anihonyja Bur-gessa, za mnoge še en kultni film tega režiserja, Zgodba pripoveduje o morasti družbi prihod* nosti, kjer »pripovedovalec zgodbe« s svojo bando izvaja »ultra nasilje« nad vsemi, ki jim pridejo v doseg rok. »Junaka« ujamejo in je podvrfcen šok terapiji, da bi ozdravili njegovo nasilno obnašanje. Terapija ne uspe in junak začne tam, kjer je pred zdravljenjem koača!. Ceprav iičjnkuje zsio »Hterarao« in »gledališko«, je to film deverjetne moči in sporočila. Masilje po Peklenski pomaranči ni več isto, kot je bilo in nekatere današnje grozljivke v primerjavi l ajo delujejo kot slab hec, Ob dcbrih igralcih so tugbolj uilinkovite »ekatere režijske domlslice (^ow motioBr fast-fast.mofion.,.). Rmtltat - odlK^en lilm, ki ga v YU nikoli nismo videli. Tj v 19 e w r i: \i a \ sta tudi Tcksaški graničar (Extreine Prejudice, 1987, režija Walter Hill) in predvsem Key Largo Johna Hustona (igrajo Humphrey Bogart, Laurenp Bacall, Edvvard G. Robinson...), Sergio Leone pa je posnel tele (različne) filme: Fistful of Dinamytc (Skrijse!,1972),Giulatesta(Glavodol, 1971),itd. • Sredi aprila bo v dvorani Kinoteke program filmov v spomin lani umrlemu Cesaru Zavat-* tiniju, italijanskemu književniku in scenaristu,' idejnemu »očetu« italijanskega neorealizma. Z idejo in filmi bo prvič v ljubljanski kinoteki gos-toval Italijanski kultumi center iz Zagreba, ki je podoben »hommage« že izvedel v zagrebški kinoteki. Prikazanih bo sedem filmov, pri katerih je bil Zavattini scenavisl (Čistilci čevljev, Tatovi koles, Umbcrto D., Čudež v Mili Neprevedeni kinotečni filmi (npr. Tatovi bodo simultano prevajani. Podrobnejše infor-1 macije iščite v dnevnem tisku. • NAPREJ V PRETEKLOST - Oskarjij (nagrade AMPAS) za najboljši tujejezični film --(leto, film, država, režija):1947 Čistilci čevljev\ (Sciuscia), Italija, Vittorio De Sica; 1948 Gospod \ Vincent (Monsieur Vincent), Francija, Maurice \ Cloche; 1949 Tatovi koles (Ladri di biciclette), J Italija, Vittorio De Sica, 1950 Zidovi Malapage *^ (Au dela des grilles), Francija-Italija, Rene Cle-ment; 1951 Rashomon, Japonska, Akira Kurosawa; 1952 Prepovedane igre (Les jeux^^ interdits), Francija, Rene Clement; 1953 nagrada^™ ni bila podeljena; 1954 Vrata pekla (JigoKu-Mon), Japonska,Teinosuke Kinugasa jevanjeprihodnjič). M.K. M.K. VJ A PRAYER ADYING ŽIVIOTJELEP (Življenje^lepo) ReŽija: Boro Draškovič. Gl. vL: Rade ŠerbedŽij^, pragan Nikoltč, Sonja Savi<5, Pavle VujisM, Ljubiša Samiirdžič, Predrag Lakovic... SrediPanonskenižine seustavi potniški vJak. Strojevodja noče voziti dalje, kermu jepotekla Jzmena. Potniki so prisiljeni »vedriti« v gostilni ob železnici, Tam vse po vmi terorizira veški >*maf1ja§«. KonČni obtačun je nepnčakovan in dokončen. Odlična družbena in psiholoSka drama, ki razkrinka »malu zernlju na Balkami« do skraj-nosti. Film je dobitnik mmgfa domačih priz-nanj in je seveda eden tistih, ki se nam jih nikoli ne bo.treba siamovati. Ob odličnem scenariju Ži izstopa cela igralska ekipa, ki je . Gledati. ReŽija: Mike Hodges. Gl. vli Mickey Rourfce, Bob Hoskin&^lan Batasv Sammi Davls, Christopber FulFord. Pripadnik IRA noče več sodelovati v njihovth akcijah m ubijanju. Londonsko pod-zemlje ga prisili» da ubije še enkrat in takrat je pri izvrševanju naloge viden. Priča umora je župnik. ICer se itiu junak spove, ga ne more izdati. Ko pa začno Irca preganjati tri srrani, sla mu cerkev, Župnik in njegova slepa nečakinja ludi edino zatočišče- Korekten, a slejkoprej povprečen izdelek, sploh, če upoštevamo, kdo vse je sodelovai pri Slmu. Igrafci dobri, a kot da je premalo vloženo v ves projekt, ki niha med kriminalko, politično inpsihološkodramo. Moralne dileme junaka so vsekakor najpomembnejši del filma, a so pres-iabo poudarjene. Rourke zopet umre in gre tako dosledno po stopnjah Marlona Branda. M.K. Mano Negra so Parižani z dokaj svojskim pris-topom h glasbi, ki jo najdemo na njihovem drugem vinilu z nas-lovom Puia's Fever. Vendar bi vsa zadeva prišla do nas (obenem pa tudi odšla) bolj ali manj neopaženo. Svoje pros-vetljcnsko poslanstvo so tisti tam zgoraj (saieliti) več kot uspešno opravili: King Kong Five je bil (in je verjetno še zmeraj) eden od favoriziranih video spotov up-over TV postaje MTV, ki je, po pravici povedano, edina zanimiva glas-bena postaja te vrste v našem medijskem prostoru. Ostali smo pri King Kong Five. Gre za tretjo skladbo na plošči Puta's Fever in po njej vam bo še manj jasno, za kaj pri celotni zadevi sploh gre. Z dvema be-sedama bi temu lahko rckli radost življenja brcz kakršnekoli omejilve. Vglasbi ni formuleoz. stila, s katerim bi lahko opredclili to, kar poslušate. Od mnogih zvrsti izrazito izstopajo rap, salsa, ska, flamenco in scveda rokenrol, ki je še najbližji hardcoru. Vodja zasedbc Maiiu Chao, sin španskih emigrantov, pravi, da če je že treba opredeliti zvrst, ki jo Mano Negra igrajo, naj bo to Patchanka. V Španiji tako imenujejo godbo, ki jo v času fieste lahko slišite ob poz-nih nočnih urah po manjših barih. Gre za ctnično obai"vano in precej divjo, skoraj razvratno godbo, med drugim pa je to (Patchanka) ludi naslov prve plošče skupine. Puta's Fever, naslov druge plošče, je ime za neko spolno bolezen (puta v španščini pomeni prostitutka oz. bolj natančno, kurba), ki se je lahko nalezete v času fieste ali ob kakšni drugi priložnosti. Enako kot naslov so malce bizarna in črnohumorna tudi besedila s povsem vsakdanjo tematiko. Kljub navidezni cenenosti pa ne izzvenijo prav nič plehko. Glasbeno je plošča nekakšno dozorevanje poganjka, rastočega iz semena, ki so ga zasejali The Clash s ploščo San-dinista. Na tej, kot veste, glas-beno združujejo kulture iz manj znanih okolij. Da teza iz prejšnjega stavka ni za lase privlečena, dokazuje tudi punk preteklost vodje skupine Mano Negra in seveda glasba s plošče, ter različna porekla članov zasebe. Vsi živijo v Parizu, po MANO NEGRA IN DR. VOICE ff!r ¦ aii kaj za vraga imata skupnega Sloboin King Kong DR. VOICE FOR PRESIDENT Za razvozlavanje tega nerazumljivega naslova vam zadeve ni treba brati do konca. Ergo: King Kong Fiveje mega hit (in verjetno zaščitni znak) skupine Mano Negra, Slobota pa so si na enak način Iprilastili. Dr. Voice in njegovi TRDPG. narodnosti pa so štirje Španci, dva Maročana in dva Francoza. Tako pisana zasedba je seveda ob skupnem ustvarjalnem delu dober pogoj za nastajanje etnično različno obarvane glasbe. In če boste po vsem tem dejali: »Bulšit: muha enodnevnica!«, vam pritrdim, če jemljete pop glasbo kot konzumno (trenutno) zadevo (kar bi tudi bilo prav). V našem primeru pa je ta trenutek zdaj in zato ne smemo pozabiti dejstva, da Mano Negra s svojimi someščani Les Negres-ses Vertes oblikujejo močnejšo strujo v novi francoski glasbi. Jasno, da so razlike tudi med njimi; Les Negresses Vertes se opirajo predvsem na šansonske tradicije z odkloni proti Španiji, Mano Negra pa so usmerjeni bolj široko oz. svetovljansko. In med skupinami, ki iščejo manj kon-vencionalen glasbeni izraz, Mano Negra vsekakor nekaj pomenijo. Vsaj po zvočnem zapisu sodeč. Stoposto! (Mano Negra so se ponujali tudi za Drugo Godbo, pa jih vrli organizatorji niso uvrstili v pro-gram. Škoda! Resno! DAJTE JIHVKRIŽANKE!!!!) Dr. Voice, skupina TRPDG (TAKORAD BITIGAPOG-NAL DOL PO GRLU) in plošča Slobo songi pa so tipičen produkt Radia Študent, pravi odraz za ta medij tako značilne off off pozicije. Plošča ima, tako kot vsaka, dve strani (Dr. in Voice stran); na prvo so uvrstili že znane študijske obdelave Slobo songov, na drugo pa pos-netek živega nastopa z lanskega Slobo žura v K4, kjer so Dr. Voicea spremljali člani omen-jene zasedbe. Tako in drugače je zadeva politični žur. Pa ne zaradi politike, ampak zaradi žura. In sedaj vrednost same zadeve. Zapis na plošči je po prejšnji tezi (politični) pop. Ker ga tako moremo uporabiti kot potrošni material (glej zapis zgoraj), se na tem mestu izenačita Slobo in King Kong. Slobo kot produkt velikosrbske politične evforije in omenjeni Kong, kot (po dimenzijah ogromen) delec v glamurozni holivudski produk-ciji. Obe zgodbi potemtakem nekoliko sovpadata, le da pri nas film še traja. IgorIvanič P.s. King Konga tu in tam vrtijo v Kinoteki, pa si ga oglejte, Če ga še niste videli! Predvsem konec! Pa začnimo z The Scream-ing Blue Messiahs. Gre za trio, ki ga vodi gologlavi kitarist Bill Carter, seveda pa vsaj nekaj lc celotni zadevi prispevata tudi basisl Chris Thompson in bob-nar Kenny Harris. Začeli so pred petimi leti z obetajočim mini-el-pijem, ki mu je sledil dober prvi album. Vtis tega pa so pokvarili z naslednjim, precej populis-tično zastavljenim izdelkom, Bikini Red. S četrto ploščo, omenjeno Totally Religious, se vračajo k prvotnemu, nekako epileptično napetemu zvoku: tega so še malce posodobili in mu dodali (če se poigramo s pridevniki) tudi neko apokalip-tično dimenzijo. Dobra produk-cija ob tem, jasno, pogojuje soliden izdelek. Glasba The Screaming Blue Messiahs prav lepo dopolni tekste, v katerih nori Bill Carter podaja (kot že rečeno) apokalip-tično vizijo svojega sveta. Ob bolj pozornem poslušanju glasbe se zdi, da je vodja zasedbe res obseden z motorji, raketami, sateliti in vesoljem nasploh. Nič čudnega torej, če se ti ob tem utrne misel, da utegne biti to »space heavy«. Naslov Totally Religious torej nima niti naj-manjše povezave s katerim od klasičnih verstev in očitno gre za verovanje v bleščeče tehnične pridobitve vse hitreje razvijajoče se civilizacije, z vsemi spremljajočimi odklonskimi pojavi. Plošča Tottally Religious je dobra. Vseh štirideset minut uspe ohraniti precej energije -dovolj trd rock, ki je obenem dokaj svojski - na trenutke spominja na Motorhead ali celo na Dr. Feelgood - vse skupaj pa je zapakirano dokaj originalno in zato ni moteče. In vendar ta hvala ni edini razlog za omembo tega albuma. Izdelek je namreč dokaj simptomatičen - glasba, ki je na plošči, je skoraj nujno morala nastati v Ameriki, pa KRICECE MESIJANSTVO Fričujoči zapis bi moral bithobjavljen v prejšnji številki, pa se je po bogve čigavi krivdi izgubil: zato se avtor zvestim bralcem te strani opravičuje in upa, da se zgodba izpred dveh tednov ne bo več ponovila. Mogoče malo pozno, pa vendar. Ustavljam se pri skupini Screaming Blue Messiahs. Konec lanskega leta so izdali album Totally Religious, s katerim skušajo trije Angleži skočiti na vlak. Zdi se - vsaj trenutno, najmočnejšega in najbolj udarnega trenda v Ameriki. Ista evforija sepočasi seli tudi v Evropo (hvalabogu!). čeprav so jo naredili trije Angleži (ki dcjansko živijo lam). Kako se je vse skupaj prav-zaprav začelo... Prav gotovo imajo veliko vlogo pri tem staroste Bad Brains, ki so uspešno pomešali in zmešali različne glasbene stile, seveda s skupnim imenovalcem hardcore. Na ta način so postali kultna zasedba večjih ali manjših marginalnih skupin. Zatem je markanten pojav skupine z im-enom Faith No More, za njimi pa so udarili Jane's Addiclion, ki so po glasbenem izrazu najbližje danes obdelanim the Screaming Blue Mcssiahs. Red Hot Chilli Peppers so ob tem bili ves čas prisotni, ¦vendar so igrali manj udamo, bolj funk obarvano glas-bo. Vsej zadevi je scveda manjkala plošča, ki bi bila nekakšen pop kompromis. In to so naredili Living Colour, ter tako prišli do statusa predskupine Rolling Stones. Udarno plesna scena pa se je zamajala prav pri temeljih, ko so Red Hot Chilli Peppers izdali album Mother's Milk. Amerika je padla! Za nameček so Faith No More izdali odlično ploščo The Real Thing in tako skupaj s Peppersi postavili v drugi plan novi izdelek Bad Brainsov. In to je torej to. Absolutna glas-ba, v kateri ni več omejitev -pomešaš lahko vse (od reggaeja, funka, rapa, metala, hardcora do punka oz. njegove energije). Skupni imenovalec ostajajo vsekakor kitare. The Screaming Blue Messiahs jih imajo na plošči v izobilju. In kakor vse kaže, so skupaj z omenjenimi zasedbami res kričeči, predvsem pa rokerski mesije devetdesetih. Resno! (T.: Resno? L: Ko bog! T.: Resno? I.:Majkemi!) IgorIvanič Thomas Bernhard: m/ o so v eni izmed Jl\.postlmmnih oddaj o Thomasu Bemhardu intervjujali točajko, kije stregla avtorju, ko je ta pnhajal pisat v bližnjo kočo, je povedala, da je bil Bernhard ves čas pisanja skrajno neko-munikativen in vase zaprt človek; takšen naj bi bil vse do trenutka, ko je svoje pisanje za-kljitčil: nato, je znala povedati natakahca, je postal sproščen in je celo govoril z nami. Ta stvarni izvid nam kaze na očitno introver-tivanost avtorja, ki je napisal VZROK naka-zovanje, prvi del svoje avtobiografske pen-tologije, ki jo je začel pisati v zrelih letih svojega življenja. VZROK nakazovanje Mohorjeva založba, Celovec-Dunaj 1989 Toda izvid, ki ga dobimo, če preberemo VZROK, to »izpoved do zadnjega diha«, ki je tako nabita z realnostjo avtorja, da se ves preteklik v njej izniči in ostane samo sedanja stvarnost,ki nikoli ne odpušča pravim iskalcem resnice. Gre namreč za to, da je bil Thomas Bernhard ves čas takšen, kot ga opisuje gostilničarka, in da ni razlike med njegovo realnostjo in prozno realnostjo, kar pomeni: čas je enoten, je božji. Mimo vse tragičnosti, ki jo srečamo v njegovi prozi, pa se na srečo da pri Bemhardu zaslediti tudi kanček ironije, ki je še najbolj bistvena za njegovo »zdravo distanco« do predestiniranega katolicizma meščanske družbe v Salzburgu, temu mestu, ki je avtorju naredilo toliko hudega in to ravno zaradi tega, ker je bil tudi sam predestiniran; in to za drugačnost, samodejno priraslo na tega otroka, ki se je začel razlikovati tisti trenutek, ko je začutil in dojel takšno drugačnost in je začutil miselni presežek. In tu se šele začne prava zgodba a la Bernhard, ki svoj motiv dobi že v otroštvu. Podobno je tudi z drugimi delikventi, ki so zaznamovani že v otroštvu in se nato te zaz-namovanosti ne morejo nikoli do konca otresti. Vse jih zaznamuje: družba, ki ni zmožna zaščititi njihove drugačnosti. Od tu tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bil Bemhard od samega začetka trn v peti meščanstvu; avtor je s svojim pisanjem počel tisto najbolj grozno, kar je lahko počel v tako zlaganem mestu, kot je Salzburg - »govoril« je resnico. In to tisto resnico, ki jo je spolirana avstrijska družba podzavestno odrinila iz vidnega polja. Premeteni oblastniki so, potem ko niso več vedeli, kako izprati tolikšno sramoto, z nagradami začeli kupovati avtorja, ki je nagrade sprva sprejemal, kasneje pa odločno odklanjal: v eni od svojih proz je izjavil, da je bilo sprejemanje na^rad od države za njega poniževalno in sramotilno dejanje. Zaradi širjenja takšnih in podobnih resnic o sebi in drugih, ki so kazale na metabo-lizem družbe, so ga kasneje začeli proglašati za norega. Toda on ni odnehal do zadnjega diha in jim je odgovarjal: »Družba je nora«. Najbolj egzemplarično je gimnazijsko obdobje, kjer opisuje posmeh družbe, ki se naslaja nad enim od njegovih sošolcev (pohabljenec) in enim od profesorjev (grdoba). Oba sta bila glavni vir zabave škodoželjnim in hudobnim produktom postnacionalsocialistične družbe, ki je po vojni samo zamenjala uniformo: names-to rjave so oblekli črno, našitke pa so zamenjali z belimi ovratniki iz kartona. Zanimiva so tudi Bamhardova razmišljanja o škodljivosti višjih šol (gimnazij), ki do konca zatrejo mladega človeka: nadaljevanje o tem ste lahko gledali v filmu »Dead poets society«. Če naj se vrnemo k Thomasu Bernhardu in povemo nekaj o zgradbi njegove proze, ki je predvsem av-tobiografska in jo odlikuje brezkompromisno ritmovanje nalomljenega stavka, s katerim nam avtor na najbolj vpečatljiv način poskuša podati čutno in čustveno v samemu sebi. Vsa struktura je podrejena sporočilu, ki ga avtor ne olepšuje z nikakršnimi fiktivnimi dodatki: vse je tako, kot je bilo; in vse je bilo tako, kot je. Lahko rečem, da gre pri njem za nekakšen hiperrealizem, v katerem prevladuje subjekt. Fotografsko preslikavanje stvarnosti ne pretendira toliko na predmetno, temveč na pres-likavanje duše. Duša je tudi edini adut, ki junaku ostane, saj vse ostalo okrog njega uničijo drugi ali pa on sam. Avtorjeva brezkompromisnost je torej eden od glavnih označevalcev tega avtobiografskega pisanja: to brezkompromisnost pa bodo razumeli predvsem tisti, ki so kdaj začutili takšno drugačnost in vedo, koliko so morali zaradi tega pretrpeti; koliko jih je stalo, da so se lahko nekoč dvignili nad umazanijo, ki jo v sebi nosi slehema družba in njeni lakaji. Nadaljevanje te recenzije je film »Dead poets society«. Esad Babačič Vokviru letošnjega petega Festivala jugoslovanskega alter-nativnega teatra je bila mecl drugim organi-zirana okrogla miza na temo Nova gledališka kritika. Nastopili so predvsem mladi zagreh-ški (Ivica Buljan, Goran Sergej PristaŠ, Igor Su-Ijič) in Ijubljanski kritiki (Simon Kardum, Mavin-ka Šimec, Majda Knap-Šembera, Emil Hrvatin in Niko Goršič) ter ena beograjska kritičarka (Dubravka Kneževič). Bolj kot razpravljali na zastavljeno temo, so analizirali predstave Vita Tauferja, Dragana Živadinova, Tomaža Pandurja in Branka Brezovca. Najbolj zani-miv referat je podal GORAN SERGEJ PRIS-TAS, ki se ni spuščal v polemike okrog pred-stav ze omenjenih ustvarjalcev, temveč je predstavil svoj projekt, Gap Project, kot neke vrste manifest teatra devetdesetih, tako im-enovanega Gun The-atre. TEATER FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA ALTERNATIVNEGA TEATRA RAZKROJEVALIŠCE PRAZNINE Stoletje je pokazalo, da se vrhunec napetosti kot temeljne gradnje gledalčeve napetosti nahaja v pojavu pištol na sceni. Strah in pričakovanje nista v funkciji zanimanja za poten-cialno žitev, temveč v pričakovanju streljanja. Čas predstave je omejen s časom od potega pištole do samega strela. Predstava se nahaja v petelinu pištole. Njeno trajanje je nevzdržljivo. Edina možnost stalnega zadrževanja gledalčeve pozornosti je v ponavljanju sredstev in zavesti o njegovem trajanju. Gledališče ni več gledališče. Je razkrojevališče. Gledališče postaja samogledališče. Gledališče - razkrojevališče je sredstvo samo po sebi. Potenciranje sredstev kot nekega izraza pelje v minimum obstajanja predstave. Izraz se formira kot edino sredstvo, ki ne potrebuje zgodbe. Zunanji koncept kot pomoč pri že znanem; časovno situiranje v ideoloških, socialnih, estetskih, formal-nih ali emotivnih odnosih. Gledališče - razkrojevališče je končno čista forma prozornega na prozornem. Sredstva, ki služijo gledališču: izigravanje gledalca. Prakticiranje in insceniranje procesa režije. Dramaturgija kot potrjevanje obstoja teatra. Glasba kot usmerjen hrup. Slika kot produkt svetlobe. Beseda kot artikuliran glas. Gib kot mehanizem. Znanost kot dramaturgija. Scena kot forma. Rekvizit kot zavedeni kaos stvari. Kostum kot telesna meja. Ponavljanje, trajanje, publika. Igralec je bitje, ki se giblje. Ponavlja gibe in se utruja. Igralec je ranljiv iri gravitacijsko nestabilen. Režija je osveščena v obstajanju celovitosti na sceni, njenem organiziranju in potenciranju izraza. Dramaturgija je pojav pištol in se končuje s strel-janjem. Glasba je čista reprodukcija, nagnjena k ponavljan-ju in liturgizaciji procesov na sceni. Slika se pojavlja in izginja s svetlobo. Prazninaje v barvi. Beseda je ritem in zastor igralčevega duha. Gib je stalen in funkcionira kot funkcionira kon-dicija igralca. Znanost je razlaganje in ideja obstajanja material-nega in iluzornega. Scena se odpira in zapira. Le-ta soobstaja z igral-cem. Rekvizit je minimum materije za prikazovanje sile teže, oziroma sile, ki se ji upira. Kostum je oblika okusa in prostor telesnega. Ponavljanje je oče strahu. Varuje prizor. Trajanje je mati strahu. Učvrsti obstajanje. Publika ima čutilo vida, okusa, sluha, vonja, tipa in šestočutilo. Publikajeranljiva. Strel je katastrofa in konec. Razkrojevališče se gradi na praznini gledališča. Prevedel in spremno besedilo napisal: Tadej Čater mustc ,ET0 NEVARNEGAŽ|VLJENJA studenti bez diplome žene bez ljepote neženja bez stana putnici bez para Ti verzi Branimira D. Štuliča odlično predstavljajo klientelo okenca socialnega na Miklošičevi, kjer se omenjeni lahko zavarujejo kot občani. Med njimi se je pred kratkim znašel tudi Gary Gary. Jasno, boste rekli. Od nekdaj je znano, kaj alkohol naredi iz človeka. Ampak za mano v vrsti je stal drugi kronist ljubljanskega nightlifa, ki se v uglednem tedniku ukvarja s pomembnejšimi temami, kot sta rockVroll in alko. Po opravljenih formalnostih sva zadovoljna ugotovila, da sva brez težav dobila status klošarjev. Nauk iz te dogodivščine je, da je ljubljanski nightlife definitivno stvar klošarjev, bosancev, pijancev in družbenih parazitov vobče, in kot tak zanimiv samo za organe notranjih zadev (ali kakorkoli se že temu reče, pri čemer nimam v mislih nobenih genitalij). Slednji, namreč organi notranjih zadev, se bodo z nočnim življenjem v bodoče še bolj ukvarjali, če bo na volitvah v Ljubljani zmagal Demos. Ti kerlci so namreč v svoj volilni program za našo prestolnico med drugim zapisali, da morajo organi (...) poostriti nadzor nad posamezniki, ki skušajo z železniško-avtobusne priti v središče mesta. Ideja naj bi bila naperjena proti »nedomicilnim storilcem kaznivih dejanj«, kar je sicer hvalevreden cilj, ampak tatovi svojega plena verjetno ne prevažajo z jav-nimi prevoznimi sredstvi. Da niti ne omen-jam dejstva, da je težko vnaprej vedeti, kdo od prišlekov v mestu bo storil kaznivo dejanje. Tako bi ob sprejetju takega ukrepa organi verjetno ustavljali sumljive obis-kovalce heavy metal koncertov iz province in klošarje, kot sva sedaj midva s kolegom iz uglednega tednika, ki se z litrom rdečega odpravljava v Knafljev prehod. V istem programu opozicijske koalicije sem prebral tudi, da bi bilo v okolici postaje potrebno izboljšati ulično razsvetljavo. To po moje velja za celo mesto. Ampak kaj bo, če bodo v Ljubljani zmagali demosovci in montirali dodatne svetilke, za predsednika republike pa bo izvoljen dr. Kramberger, ki obljublja, da bo ulično razsvetljavo ukinil? Vidite, demokracija je zapletena reč. Toda v življenju so tudi lepše stvari. Minulo soboto je televizija za nas prijatelje lahke glasbe iz Zadra prenašala Jugovizijo. O umetniških dometih te humanitarne prireditve ne bi pisal, saj so samoumevni in ne odstopajo od dolgoletnih visokih stand-ardov. Kljub temu je treba zapisati, da je (slučajno?) zmagala čisto spodobna pes-mica, nekakšen sixties revival, v katerem pa ninitienkratomenjenakakršnakoli »baby«. Čudno, ne? Štiklc je zapela neka Tajči, ki je videti čisto O.K. in je furala Marylin Monroe' imidž. Avtorpaje znani maherZrinko Tutič. »Zrinko je faca«, je izjavil renomirani vokalni solist Marko P., ki me je tistega večera obiskal z Iitrom Janževca in se kas-neje izgubil v K 4. No, to samo mimogrede, kajti muzika pri Jugoviziji res ni pomembna. Važno je glasovanje, ki se od evrovizijskega loči po tem, da žirije posameznih TV centrov lahko glasove dodeljujejo tudi lastnim predstavnikom. Najresneje so zadevo vzeli v Beogradu, saj so vsi člani žirije največ glasov dodelili svoji lastni skladbi. Šiptarjem seveda nobenega. Ti so si tudi najbolj pomagali sami, le malo so jih podprli iz Ljubljane. Vse je šlo torej po načrtu, čeprav je bila popolna premoč zagrebške televizije večja od pričakovane. Ampak konec koncev je pač tam središče jugo-popevkarstva in čisto prav jim je, da bodo imeli v dvorani Vatroslav Lisinski (ki je po zaslugi HDZ postala enako zloglasna kot Cankarjev dom) vseevropsko in maloazijsko inačico Jugovizije. Kot je bilo pričakovati, so se dan po gala prireditvi v Zadru oglasile drobne podalpske duše, ki so na lokalnem radiju lamentirale na znano temo, kdo da bo plačal ves evrovizijski blišč in tako naprej in tako nazaj. C, c, c! Vsak od nas je vsaj milijonkrat v življenju slišal in prebral, da so tovrstne prireditve enkratna priložnost za predstavitev svetu. Zato ne gre jokati za zapravljenimi (konver-tibilnimi) dinarji, temveč pripraviti učin-kovite spote, ki bodo kar najbolje predstavili našo deželo: demonstrante in tanke na Kosovu, mitinge te in one resnice, prvake strankarskega življenja, seje fantomske or-ganizacije ZKJ, projekt yu-supersonica, itd. Vse skupaj bi morali opremiti s sloganom YUGOSLAVIA 1990 - THE YEAR OF LIVING DANGEROUSLY in uspeh gotovo ne bi izostal. Gary Gray life is life oni o nas oni o nas oni o nas > VALTER ZNOVA BRANI SARAJEVO. Tokrat je v vlogi branilca predsednik BiH-ovske mladinske organizacije Rasim Kadič, ki v intervjuju pravi:»Kar zadeva prihodnje volitve v Bosni in Her-cegovini, je jasno, da zmagovalca sploh ne bo, saj vemo, kaj bodo te volitve predstavljale: čisto samoustoličenje vladajočega sloja. Tega ni potrebno posebej razlagati, saj je vse, kar je bilo doslej narejenega v zvezi z volilno proce-duro, narejeno tako, da se v bistvu (če to sploh je) eliminira opozicija in vse, kar bi lahko motilo na volitvah«. > V s > e ena kosovska: Naboj, ki zaide, red-kokdaj zgreši. (Student). Pisatelj, dramaturg in režiser Dušan Jovanovič: »Kot neodvisen kandidat sem pristal, da sem na Kučanovi listi. Biti danes s Kučanom pomeni biti v manjšini. To mi ustreza. Osebno obožujem avanture, ne pa tudi tistih, ki jih ustvarja država. Kučan je izkušen in pameten politik. Če zmaga, bo znal obrzdati živce in zadržati hladno glavo, omogočiti kontinuiteto vladanja«. Vprašanje je samo, kdo bo vladal? > Zagrebški rocker Branimir Džoni Štulič v VALTERJU: »Obstajajo tri vrste Srbov: vzhodni, zahodni in radikalni Srbi. Vzhodni so to, kar je Srbija danes, zahodni so Hrvati, radikalni pa ustaši«. > D zveznem partijskem kongresu, na katerem je predlagal reformiranje ZKJ v socialistično in komunistično stranko, tokrat v intervjuju za reški VAL: »Ker so izčrpane vse možnosti za demokratični socializem v Jugoslaviji, ne vidim razloga, zakaj bi še ostal in deloval v tej organizaciji, ne glede na to, da sem visok partijski funkcionar. Zdaj nisem niti član ZKJ«. Zmeraj manj jih je - pravih komunis-tov, namreč... > Zvezna MLADOST se v zadnji številki poigrava z vzdevki jugoslovanskih politikov. Oglejmo si nekaj primerov: Milan Pančevski - Makedonijadrvo, Stipe Šuvar - Strikan, Ante Markovič - Smeško, Štefan Korošec - Kopilot, Mirjana Markovič Miloševič - Elena, Mika Špiljak - Mike Spike, Nenad Kecmanovic - Špijun, Vasil Tupurkovski - Sirogojno in drugi. Seveda so na seznamu tudi slovenski politiki, ker pa so njihova ljudska imena v vsakdanji rabi, jih tule ne bomo navajali. > Konec prejšnjega meseca so v Beogradu ustanovili Zvezo študen-tov Beograda, naslednico februarskih prokosovskih demonstracij. Njeni prvi zah-tevi sta bili detabuizacija J.B.T.-ja in takojšnja navezava diplomatskih odnosov z Izraelom. Očitno je med beograjskimi študenti močan židovski lobby... > esimir Medjovič, bivši član delegacije ZK BIH na nedavnem R Mladost je pripravila anketo med priznanimi jugoslovanskimi jav-nimi delavci o tem, česa se najbolj bojijo. Predstavljamo nekaj odgovorov: »Bojim se komunistov. Strah pred komuniz-mom je premosorazmcren z mojim spominom«. (Aleksandar Mandič) »Bojim se iracionalnosti množice«. (dr. Silva Mežnarič) »Najbolj se bojim brezzakonja v družbi in naše intelektualne nczmožnosti za inter-pretacijo položaja«. (Rastko Močnik) »Najbolj se bojim zla, ki Iahko privre iz srbofobije in sovraštva do Srbov«. (Vuk Draškovič) > Nekaj najbolj udarnih parol na beograjskih študentskih demonstracijah. Zaradi sočnosti jih ne prevajamo: Titograde ko ti dade ime? Dao Tito, nikog nije pito! Dačemo ti opet ime Podgorice, da ne nosiš ime izdajice! Druže Slobo, daj nam puške, Šiptari su digli njuške! Druže Slobo samo reci lelecemo kao meci, letečemo kao ten do Prištine i Tirane! Eden izmed govornikov (študent) pa se je takolerazpištolil: »Mi s Kosova ne bomo nikomur dovolili, še najmanj pa fašistom iz Slovenije in Hrvaške, da bi nas izselili z naših ognjišč«. > ežim, ki ga ustvarjajo zaporniki, ne more brez temnice. (Student). Vse naše republike in pokrajine so ženskega spola, razen Kosova seveda, ki je srednjega spola. Glede na to Jugoslavija propada zaradi Edipovega kompleksa. (Mladost) Branko Čakarmiš potopis Siša Pangma je edini osem-tisočak, ki je v celoti na ozemlju Kilajske. Z zasedbo Tibeta so Kitajci dobili tudi to goro, katere ime v tibetanščini pomeni »greben nad travnato planoto«, v drugem prevodu pa »bivališče bogov«. Res se proti severu širijo puste planjave Tibeta v višini čez 4000 metrov, kjer redki domačini - nomadi še vedno živijo kot pred stoletji. Prvi vzpon na Šiša Pangmo so opravili Kitajci skupaj s Tibetan-ci Jeta 1964; odprava je štela kar 206 članov. Vrh je bil tako os-vojen kot zadnji od štirinajstih osemtisočakov, pa ne zaradi posebnih težav - s severa je raz-meroma lahko dostopen - paČ pa zaradi odmaknjenosti. Nato vse do leta 1980 ni bilo ekspedicije v leh krajih, ker so Kilajci zaprii meje Tibeta. Z južno steno so se dve leti kasneje in do sedaj edini spoprijeli Angleži. Takrat bi težko našli boljšo ekipo: naveza Doug Scott, AIex Mc Intyre in Roger Baxter- Jones je v alpskcm stilu dosegla vrh po širokem kuloarju, ki prcreže celo steno desno od vpadnice vrha. Idealni cilj naše odprave pa jc bil še ncdotaknjen steber v sredini stene, ki je s svojimi gladkimi ploščami in zanimivimi prehodi v ledu obetal lepo, vendar vse prej kol lahko plezanje. V Katmandu smo prispeli dvaindvajsetega septembra. Reke turistov so vedno večje, meslo sc razvija in modemizira, loda zaenkrat še ohranja svoj image. Ce bi seštcl skupaj, scm tam preživel žc nekaj mesecev in se nikoli nisem dolgočasil. Tudi letos ne: s taksijem sem se zaletel v smetarski kamion, v gneči na tržnici me je brcnila »sveta« krava, s Fištro sva srečala stare znance izpod Cerro Torreja. Kat-mandu jc sploh kraj za srečanja, podobno kot Chamonix ali dolina Yosemite v Kaliforniji. Podjetni domačini pa, kot pred leti, šc vedno prodajajo lepihe, jakne, kitajsko mast, kukrije, hašiš in spominke, ki so vsi »very old Tibetan«. Nihče od nas ni prvič tukaj in ob njihovih »najbolj ugodnih« cenah nam gre na smeh. Do kitajske meje gre vse raz-meroma gladko, čeprav so naši kargo tovori spet prepotovali lep del jugovzhodne Azije, preden so sc /.našli v Katmanduju. Kitajski camiki so sprva prijaz-ni, toda nikamor se jim ne mudi, zato si med čakanjem privo-ščimo nekaj jabolk iz naših zalog. In glej, možje v uniformah se takoj spomnijo, da je uvoz sadja in zelenjave na Kitajsko prepovedan. Prepričevanje nič nc zalcže, zato uberemo druge SLOVENSKI STEBER Pot v daljno tibetansko dezelo seje začela kot vfilmu. Vsaj meni se je zdelo tako, ko sem na letalu v Amsterdamu ugotovil, da na mojem sedežu sedi orien-talska lepotica. Se enkrat sem pogledal karto: ni bil moj sedež, bilpaje sosednji. Potem sva bila dve uri čisto tiho. Ampak polet traja osem ur in na koncu sva se zmenila, da po odpravi phdem za en teden na Bali. Tudi vzrok njene začetne plahosti sem izvedel: Evropejci smo na splošno nekoliko prevec agresivni, je menila. Otok Bali me torej čaka, samo še en tibetanski osemtisočak prej splezam, da bom potem znal uzivati na tropskem soncu. strune: cela odprava se loti jabolk, vsak jih poje pet, šest, deset - kolikor more in zaloge vidno kopnijo, obrazi Khajcev pa so vedno bolj zaripli. Šraufa zasačijo pri poskusu švercanja, dve jabolki je skril v nahrbtnik in tako postane dežurni krivec. Končno omagamo, cariniki zaplenijo preostanek, najn pa je odprta pot na Kitajsko. Žal nam je za jabolka. Kako prav bi nam prišla v baznem taboru; za nekaj košev zelja in karfijole pa se možički v zelenem še zmenili niso. Prespimo v Zhangmuju, prvem naselju na kitajski strani meje. Kraj se že na pogled loči od prijaznih nepalskih vasi: med nizkimi, iz kamna zidanimi tibetanskimi hišami se šopirijo betonski bJoki s pJočevinastimi strehami, v katerih seveda ne živijo Tibetanci, pač pa njihovi kitajski »osvoboditelji«, ki ob vsaki priložnosti radi pokažejp, kdo je zdaj gospodar v Tibetu. ae dobro, da gremo takoj zjutraj naprej. Vijugasta, mestoma v skalo vsekana cesta nas pripelje v Njalam, ki je izhodišče za našo odpravo. Tam dva dni čakamo na jake in njihove vodiče, jak-driverje, vmes pa nekateri skočimo na bližnji štiritisočak. Vse za aklimatizacijo, čeprav bo celo naša baza dobrih tisoč metrov višje. Še en dan poti iz-gubimo, ko po našem ncspo-razumu z vodiči jaki odnesejo tovore pod vzhodno namesto pod južno steno. Zato pa nad idiličnim jezercem najdemo čudovit prostor za bazni tabor in sedmega oktobra so vsi naši bazni šotori postavljeni. Vreme je lepo in čas je dragocen; nas-lednji dan smo na ogledih pod steno, dva dni kasneje pa že na aklimatizacijski turi, ki je tokrat še posebno mikavna: 7071 metrov visoki še neosvojeni Nyanang Ri. Andrej Filip, Šrauf in jaz ga osvojimo v zaletu, za vzpon in sestop porabimo manj kot tri dni, Nyanang Ri pa je od letošnjega 12. oktobra za par centimetrov nižja - z deviškega vrha se pač spodobi vzeti kamen za spomin. Glavno pa je, da smo zdaj pripravljeni na goro, zaradi katere smo prišli tako daleč, za Šiša Pangmo. 16. oktober je in trije dnevi počitka so kar prehitro minili. Budilka na moji ročni uri je neusmiljena, ob polnoči naju meče iz toplih spalnih vreč. Nekaj trenutkov kasneje se oči že privajajo na bledo svetlobo plinskega kuhalnika, ki visi na verižici pod stropom šotora. V posodi se kuha čaj, ki naju bo pogrel, preden se odpraviva v lcdeno noč. Pogledam iz šotora: potopis 7600 metrov visoko v steni Šiša Pangme južna stena Šiša Pangme se dviga visoko nad nama in njen nazobčani vršni greben se v mesečini jasno odraža od črnega neba. Z Andrejem greva v steno, ki se po 2200 metrih skale in ledu konča direkrno na vrhu - 8046 metrov visoko. Vrževa še kamenček na spodnji šotor našega tabora, kjer sta doktor Žare in snemalec Fištra. Pozdravimo se, nato pa iskaje prehode med ledeniškimi razpokami in grebeni začneva najino pot. Ledenik pod steno ni tako nedolžen, kot je bil videti od daleč. Vedno nove razpoke nama zapirajo pot in ko prideva do stene, se ura že bliža pol tretji zjutraj. Skoraj sto metrov visok pJazni stožec nama olajša vstop. Razmere so dobre in tudi v ozkem kuloarju, po katerem nadaljujeva, nimava nobenih težav in hitro je za nama. Znajdeva se na začetku ogromnega ledišča, nekaj minut za tem pa naju strese prvi sunek verra. Za presenečenje skoraj nf časa, v steni izbruhne pravi pekel, veter se z divjo močjo zaletava iz vseh smeri in nosi s sabo majhne, kot igla ostre drobce ledu, ki se do krvi zajedajo v obraz. Stena je v meglicah, zdi se, kot da po njej pometa velikanska metla, čez nepalske šesttisočake pa se stegujejo dolge lovke oblakov - hobotnic, ki so dokaj zanesljiv znak poslabšanja vremena. Ne, nazaj ne greva, vsaj do jutra ne! Andrej koplje poličko v strmi led in si oblači bundo. Zame bo to malo težje: višinski kombinezon imam skoraj pri dnu PAVLEKOZJEK rojen 15.1.1959 AlpinistAO Ljubljana Matica Dosedaj ima opravljenih preko 500 vzponov, od tega 100 prvenstvenih. Udelezenec devetih odprav (Cerro Torre, El Capitan, K2, Dhaulagiri...). Doslejje osvojil tri osemtisočake. Sestop z vrha: Andrej pred šotorom, v ozadju slovenski steber foto: Pavle Kozjek Sem doslej še ni stopila človeška noga: na vrhu Nyanang Rija (7071 m) potopis h PA SLOVENIAOT-UGOSIAVIA Na jakovem hrbtu - prevoz z rešilcem po tibetansko foto: Pavle Kozjek nahrbtnika, saj ga pod 7000 metri nisem nikdar rabil, pa tudi precej neroden je za oblačenje Hitim navzgor po strmem ledu, da bi čimprej dosegel zavetje v skalah in čutim, kako hitro mi ledeni veter odnaša toploto in moč. Dani se že ko doseževa prvo zaledje med skalami in vihar počasi ponehava. Oblečem vse, kar imam s seboj, pa še zmeraj drgetam od mraza, kljub soncu in toplemu čaju, s katerim skušavapreg-nati posledice zadnje noči. Preostanek dneva sem nekaksna senca samega sebe, toda končni rezultat ni slab: sva 7200 metrov visoko pod strrnim kaminom, ki naj bi nama odprl pot v najtežji del stene. Upanje, da bova tukaj našla mesto za najin šotorček, se izkaže za prazno; treba bo kopati v led. Ko sva za silo gotova ' polička je široka mogoče tričetrt metra - je tudi po okoliških vrhovih že mrak. Vse štiri cepine zabijeva skozi dno šotora v led, da se čez noč ne odpeljeva v dolino, šotor pa dobi še eno luknjo, ko se tudi midva s plezalno vrvjo skozi njegovo zadnjo steno pritrdiva na bližnje skale. Najin bivak je zares nezavidljiv, toda kljub temu zaspiva kot ubita. Jutro je jasno in mirno. Počutim se koti prerojen, včerajšnji dan je kot hude sanje.i Kamin nad nama je previsen, zato najprejj prečiva po rampi proti desni, nato pa po izpos-tavljenih policah nazaj na levo. Zdaj sva sredi stebra, plezava v območju njegovega raza. Andrej najde šibko mesto v previsu in spet sva korak bliže vrhu. Razmere so tukaj slabše, sneg se predira do kolen in spodaj dereze škrtajo ob skalo. Prečiva proti levi, kjer upava na prehod proti vrhu. Gledam Andreja, ki se daje s kratko strmo zajedo, do pasu je v pršiču, kjer noga ne najde nobene opore, spodaj pa je skala, gladek granit. In vem, da bom tudi jaz moral tam čez. Vrvi še nisva razvezala, plezava vsak zase, saj sva tako dosti hitrejša, v takšnih stenah pa velja načelo hitrost je varnost. Dneva pa je vse prehitro konec in spet kopljeva v led, še en bivak v steni naju čaka. Ko zvečer čepiva v šotoru in z otrdelimi prsti brskava po nahrbtnikih za zadnjo hrano, nama je jasno, da si še enega bivaka v steni ne smeva privoščiti. Naslednje jutro naju pozdravi veter in pek-lenski mraz. Nimava časa čakati na sonce, pospraviva in spakirava šotor in opremo. Nisva več daleč od cilja. To slutiva po sosednjih vrhovih, ki so že vsi pod nama. Strmo pobočje naju spet pripelje med skale. S kratko prečnico v levo bi v naših stenah igraje opravil, tukaj pa dam vse od sebe. Andrej nad mano še pleza v skali, toda strmina je že manjša in ko zlezem okrog roba, vidim Andreja na grebenu, deset metrov pod vrhom. Saj ni res, to ne more biti res; tudi ta nes-končna stena je končno popustila! Pogled, ki se odpira na drugo stran, je kot fata morgana: vsepovsod rumeni pesek visoke tibetanske planote, vmes pa modra jezerca. Sedim in gledam, počasi mi prihaja v zavest, da je pred nama še sestop: spet noč, bivak, ledene strmine... Le kje je še bazni tabor... Nekaj dni kasneje se spet sončnim ob šotorih v baznem taboru in čakam, da se čas odprave izteče. Pijem viski za boljši krvni obtok, poslušam Claptona in Wishborne Ash in sploh se ne počutim slabo: občutek izpolnjene želje je močnejši od bolečine v ozeblih prstih. Nova smer v steni tibetanskega osemtisočaka, naj-lepša in najtežja, bo za vedno nosila ime Slovenski steber. Bali pa že še pride na vrsto. Pavle Kozjek NOVAKUBTURA /V / OVA KULTURA BIVANJA se neposredno uvršča v pojmovanje X. t sodobnega varstva narave. Nova kultura bivanja,ki jo želim predstaviti, pomeni posebni preskok. Kot član programskega sveta ZELENIH SLOVENIJE živo podpiram vse druge nastajajoče programske naravovarstvene projekte (21) inpotrebnostpolitičnega vplivaZELENIH SLOVENIJE. Obenem širše sodelujem pri demokratični prenovi Slovenije. Upoštevam sodobni svet in evolucijo življenja (kijepačvse bolj dramatična prav na področju celovite narave). ZELENISLOVENIJE so strokovni in ekonomski. Manjkajo mladi in njihova sila. Manjka svet življenja, hrepenenja narave, življenjskih tveganj. Upam, da bo pri novi kulturi bivanja mlado srce kdaj vztrepetalo. Ce ne še danes,pa jutri. Franci iz Sentjemeja mi je pisal: »kako so Ijudje naivni! Bojim se, da ne bo prepozno...« PREDLOG ZA NOVO KULTURO BIVANJA Izpod vseh sodobnih iskanj, kako zavreti in-dustrijski trend umiranja življenja, se pojavlja potreba po novi kulturi bivanja. V tem sedanjem svetu iskanj še ni življenjskih odgovorov. Nova kul-tura bivanja bo rešitev narave, človeka in življenja sploh. Zavedno bo uresničen avtentični človek, brez defonnacij. Ukvarjal se bo neposredno z življenjem v sebi in celoviti naravi, drugače kot doslej, ko je v celoti usmerjen v produkcijo in izkoriščanje. Prvič bo zavedno doživljal smisel življenja, ko bo spoznal funkcijo naravnega bivanja nasploh. Tako bo vedel, N početi. Popravljanje obstoječega v tej ogroženi civilizaciji končno ne bo odločilno zaizhod iz vseh kriz, oziroma °groženosti, in prehod v novo prihodnost. Potrebna so radikalno nova življenjska odkritja bivanja in zanienjava civilizacije. Vendar moramo upoštevati evolucijski potek zavesti in razmere, kar pa ne opravičuje čakanja na samopojavnost. Le posamez-nik more spregledovati in praktično hoteti preobrazbe v sebi, v svojem življenju in hkrati v naravnem okol-ju. Ce bi opazovali globalne posledice, bi videli, da je vsak posameznik skozi vse svoje razsežnosti bivan-ja neposredno odgovoren za globalni pojav življenjskega propadanja ali pa za preobrat v novo rast življenja v sebi in hkrati v naravi. Potrebna življenjska odkritja so novi spregledi temeljev bivanja in poteki njihovih uiesničevanj. Zahodna civilizacija temelji na štirih elementih življenja: zemlja, voda, zrak, ogenj. Iz takega poj-movanja izhaja materialistično zunanji razvoj življenja in zavesti po načelu izkoriščanja. Vzhodne kulture so ločile peli element, ne povsem jasni eter, ki je pravzaprav življenjskasila, vendarje bil eden od vzrokov dokaj drugačnih kultur. Spregledi in ures-ničevanja resničnih temeljev bivanja bodo izvori največjih življenjskih preobrazb in mejnik nove dobe. Zavesti predočim sedem resničnih temeljev bivanja: avtentična hrana, voda, zrak, naravne temperature v sončnem planetarnein gibanju, življenjska sila, neposredno bivanje in naravne zakonitosti (dosedanji abstraktni Bog). Temeljni impeiativ izkoriščanja okolja bi bil presežen. Temeljni odnosi in vse vred-note se spremenijo v drugi, kakovostnejši in global-nejši svet življenja. Vrednosti lemeljev bivanja in njihove razsežnosti bi morale doseči zrele, široko razgledane in tudi vplivne posameznike doma in v svetu, da bi se spodbudila organizacija uresničevanj. PREDLAGAM ŠTIRIPROJEKTE 1) Odpreti možnost pisnega javnega posredovanja v primemi reviji. Javnosti je potrebno predstaviti vsebinske in izkustvene razsežnosti temeljev bivanja. Ker so te možnosti močno omejene, se tudi praktično delovanje ne more razviti. 2) Potreben je namenski prostor in objekt v naravi za osebna uresničevanja temeljev bivanja. Javnosli je potreben viden primer. Ta prostor bi dokazoval nein-dustrijsko gojenje mešanega sadežnega parka, ki bo vir avtentične hiane in način rehabililacije narave, potem nov, osvobodilni odnos do ži valskega sveta ter nov bivanjski odnos do cclovite narave, obraten kot velja doslej. Objekt pa bi pritegnil ustvarjalnost za nov tip bivališča in bivalnega okolja človeka. Bil bi življenjska delavnica, enostaven, poceni, naraven z okoljem, privlačen ter brez civilizacijskih navlak: elektrike, sirojev, prometa.ipd. Tam ne bi bilo motenj naravnih ritmov in lišin. Objekt bi moral omogočati prenočitvene možnosti začasnim posameznikom od enegadne do štirih letnih časov. Zavoljo avtentičnega sadežnega prehranjevanja ter bivanja po planetamih ritmih bi bilo vzdrževanje prisolnih neverjetno enos-tavno. 3) Cilji za novo kulturo bivanja so vredni družbene legitimnosti, kakor tudi pozomosti vsega razvitega sveta. Vsestranska usposobljenost in bivanjski dosežki posameznikov bi se nazadnje niorali ovred-notiti s pravico bivanjske (eksistenčne) svobode. Z doseženim načinom bivanja bi posamezniki zavestno delovali riaprej v smeri rehabilitacije narave, pozneje pa povzročali nov, harmoničen tip celovitega narav-nega okolja. Na vsak način bodo to prihodnje ekološke naloge. Toda ta dejavnost ne more bili masovna. Že pojavljanje redkih primerov usposobljenih in inteligentnih posameznikov, oziroma parov z novimi otroci, po raznih krajih in seveda drugod po svetu bi za vse ljudi pomenilo posebno vrednost učinkovitega obrata ži vljenja. Zato bi družbenazavest moralaomogočiti tak način bivan-ja- 4) Posebej predlagam v razmislek idejo o ekološko zaščitenih področjih, ki bi bila življenjskega pomena za ljudi in naravo, že zavoljo nevarno ogrožene pitne vode, zraka, zemlje, rastlinstva na Zemlji in pa prihajajočih klimatskih katastrof, ki jih povzročajo razsežnosti nafte in elektrike. Ekološko zaščitena področja bi bila. projekt različnih, namensko zas-tavljenih prograinov in različnih razsežnosti. Or-ganizacijsko bi bila krajevna ekološka zaščitena področja, regionalna, nacionalna, evropska, kon-tinentalna in svetovno pomembna. Ekološko zaščitena področja bi bili tudi ustrezni kraji za programe pod točko 2 in 3. Januarja, 1990 Lojze Stanič-Živogoj life 10 life FELJTON PROTOKOU SIONSKIH MODBECEV PETINDVAJSETA SEJA (1) Ljudska posojila (2) Da izpopolnim svoje poročilo iz prejšnje seje, bom dodal nekaj pojasnil, ki se nanašajo na ljudska pojasnila. O zunanjih posojilih ne bom več govoril (3), ker jih v naši državi ne bo. Posojila GOIMOV z njihovim narodnim denar-jem ne bodo več polnila naših blagajn. Okoristili smo se z indolenco vladarjev in korupcijo upraviteljev in pobrali dvakratne, trikratne (in še večje) vsote GOIMOV, katerim smo jih posodili in jim pravzaprav niso bile potrebne. Kdo bi lahko še več storil za nas? Zdaj vam bom natančno prikazal vprašanje notranjih posojil. S tem, ko vlada razpiše emisijo posojila, subskripcijo za kupovanje možnosti za dobiček, kar ni nič drugega kot menice. Da bi bile vsem dostopne (4), se jim določi vrednost od 100 -1000. Prvi podpisniki uživajo ugodnost, da se jim od podpisane vsote celo nckaj popusti. Naslednjega dne se umetno poviša vrednost izdanih valut z izgovorom, da jih hočejo vsi imeti. Že čez nckoliko dni se pokaže, da so državne blagajne prepolne in ne ve se, kaj bi z viškom podpisnikov. (Zakaj pa se jih je toliko sprejelo?) Znesek podpisov torej znatno presega zaželeno posojilo. S tem je že dosežen zaželen učinek. To je, kot bi se reklo: »Glejte, kakšno zaupanje imajo ljudje v vladine menice!« Državni dolgovi in davki (6) Ko pa je šale konec, ostane velika izguba. Za izplačilo obresti je treba najeti nova posojila, ki glavni dolg povečujejo, namesto da bi ga zmanjšala. Ko je kredit izcrpan, nastane nuja za novimi davki, ne za likvidacijo posojila, temveč za izplačilo dobička. Ta posojila so torej izguba, ki pokriva <'rugo izgubo. Zmanjšanje obrestne mere za posojila (7) Končno napoči čas zmanjševanja. Vendar to zmanjšuje le obrestno mero, ne briše pa dolgov. Seveda se zmanjšanja ne more narediti brez odobritve posojilodajalca. Ob najavi zmanjševanja se ponudi vrnitev vloženega tis-tim, ki ne pristanejo na predlagano zmanjšanje. Če bi vsi zahtevali izplačilo, bi se vlada ujela v lastno past, ki jo je nastavila drugim in znašla bi se v vlogi nerešljivega dolžnika. Na srečo se GOIMI v financah ne spoznajo in so vedno raje (8) sprejeli izgubo s spremembo in zmanjšanjem obrestne mere (9) kot neugod-nost, da bi zahtevali svoje dajatve nazaj. Tako so svojim vladarjem dali možnost, da so pogos-to pokrili deficite, ki so znašali po več milijonov. Dandanes se s tujimi uosojili ne morejo tako igrati, ker GOIMI vedo, da bi takoj, ko bi najavili zmanjšanje obrestne mere, zah-tevali izplačilo naše celotne glavnice. Nezmožnost države za izplačilo dolgov (10) Bankrot, ki bi temu sledil, bi najboljše dokazal ljudstvom, da ni interesnih povezav med njimi in njihovimi vladarji. Posebno vas opozarjam na to, kar (11) sledi: Ureditev ljudskih posojil - trajne obresti Zdaj so vsa nacionalna posojila utrjena z dol-gom brez jamstva, to je z dolgom, ki se izplačuje po daljšem ali krajšem času. Ta dolg je vsota, izplačana hranilnicam ali drugim blagajnam v varstvo. Ker ti skladi ostajajo vladi dolgo na razpolago, se koristijo za izplačilo obresti na tuja posojila in nadomeščajo z enakovredno vsoto v državnih obveznicah. Te obveznice pokrivajo vse deficite v blagajnah GOIMOV. Ukinitev valutnih borz Ko bomo prišli do popolne oblasti, bodo iz-ginila vsa ta finančna zdravila, ker bi nasprotovala našim interesom. Ukinili bomo tudi vse valutne borze, ker ne bomo dopustili, da bi se omajal prestiž naše oblasti s spremin-janjem cene naše valute. Ta bo ustaljena z našimi zakoni in se ne bo mogla spreminjati. Povišanje ima za posledico znižanje. IVIi smo GOIMSKE valute zviševali (12), vendar nismo oklevali pri njihovem zniževanju. Določitev cen trgovskih valut (13) Borze bomo nadomestili z ogromnimi urad-nimi verskimi zavodi, ki bodo po navodilih vlade vrednotili industrijske delnice. Ti zavodi bodo lahko v enem dnevu kupili ali prodajali delnice v višini do 500.000.000. Tako bodo vsa industrijska podjetja odvisna od naše vlade. Lahko si mislite, kakšno oblast bomo na ta način dosegli. ŠESTINDVAJSETA SEJA (1) uničuje imetje (2) Kmalu bomo organizirali važne monopole, rezervarje velikega bogastva, od katerih bo tudi največje GOIMSKO imetje tako odvisno, da bo izginilo z državnimi krediti vred, že dan po političnem potopu. Vi vsi, tu prisotni gospodje, ki ste ekonomisti, pretehtajte pomen takšnih kombinacij. (1) 24, zapisnik francoskega rokopisa; 21. seja pri NILUSU. (2) Poljsko:Notranjaposojila. (3) NILUS:... naŠa vesoljna vlada ne bo imela sosedov, pri katerih bi si izposojala denar. (4) NILUS:... znesek je zelo majhen. (5) NILUS:... manj kot vsi drugi. (6) Poljsko: Pasiva in davki. (7) Poljsko: Zmanjševanje. (8) NILUS:... zmanjšanje njihovih delnic. (9) NILUS:... kot da bi tvegali nove pologe. (10) Poljsko: Bankrot. (11) NILUS:... to in sledečo točko. (12) NILUS: ... s povišanjem smo diskreditirali poganske državne fonde. (13) Poljsko: Določitev cene industrijskih delnic. Supremacija (3) naše nadvlade bo rasla, imeli jo bodo za zaščitnika, uvajalca in nadgraditelja (4) liberalizma. Z, davki uničiti zemljiško posest aristok-racije (5) Aristokracija, v pomenu javne oblasti, je nirtva; z njo se nam ni treba več ukvarjati. Če je lastnik nepremičnin, nam škoduje, ker ji denarna sredstva omogočajo neodvisnost in možnost, da v svojih rokah obdrži lastništvo nepremičnin, ki jih moramo spraviti v roke našega naroda. Ta se že uči poljedelstva, ki ga do sedaj še ni obvladal, ker smo vse njegove sposobnosti usmerjali v trgovino in preprodajo - špekulacijo. Vse dejavnosti pa morajo biti usmerjene v uničenje GOIMOV, ki bi postali sužnji, ko bodo vse nepremičnine z uvedbo neprenosnega kredita prešle v naše roke. Morali bodo delati, da jih bomo prehranjevali, ker jim nihče ne bo prodajal poljskih pridelkov, kot je bilo to v Salomonovih časih. Hranili in varovali jih bomo za delo kot živali in vlečno živino. Ko bomo vladali, GOIMI ne bodo imeli pravice kupovanja in prodaje. Najlažje pridemo do tega, če aristokraciji vzamemo posest; to lahko potem storimo tudi s kmeti. Najuspešnejši pos-topek za uresnišenje tega načrta je zvišanje davka na nepremičnine ali z drugimi besedami zadolžitev zemlje. Take obveze bomo GOIME - lastnike nepremičnin nenehno držale pod jar-mom. Aristokrati, ki se ne znajo zadovoljiti z malim, bodo kmalu uničeni in zapustili bodo svojo zemljo, ki jo bomo potem kupili na dražbi, če ne osebno pa vsaj zaenkrat preko slamnatih mož. Špekulacija (6) V tem času bomo morali aktivno varovati trgovine in industrijo, predvsem pa špekulacijo, ki naj bo protiutež industriji. Brez špekulacije bi industrija nagrmadila privatni kapital, to pa bi izboljšalo stanje poljedelcev s tem, ko bi osvobajali zemljo, na katero so knjiženi (7) dolgovi zavodov, zemljiškega kredita. Nasprotno pa je nujno, da industrija presuši vse poljedelsko bogastvo in po špekulaciji doseže, da pride v naše roke vse bogastvo sveta, GOIME pa potisne v vrste proletarcev. Takrat se nam bodo priklonili, samo da dobijo pravico obstanka. Razvijanje Iuksuza (8) Ua bi zrušili industrijo GOIMOV ob pomoči delovanja špekulacije, bomo uvedli v življenje neobrzdan luksuz - luksuz, ki ruši vse. Povišanje plač in podražitev hrane (9) Zvišali bomo plače, toda to niti najmanj ne bo koristilo delavcem, ker bomo sočasno dvignili cene življenjskim potrebščinam z izgovorom, da je temu kriv padec poljedelstva in skrb za obdelavo. Anarhija zaradi alkohola (10) Spretno in temeljito bomo zavrli proizvodnjo in navajali delavce k alkoholu. Inteligentne GOIME pa bomo odstranili (11). Da tega ne bi predčasno ugotovili, bomo vse zakrili s pret-vezo, da služimo delavskemu razredu in velikim ekonomskim načelom, ki so plod naše ekonomske teorije. SEDEMINDVAJSETA SEJA (1) Simboltčna kača (2) Danes lahko trdim, da smo Ie nekaj korakov oddaljeni od cilja. Glejte, načrt vse poti, ki smo jo prehodili in majhno razdaljo, ki jo moramo še premagati, da se sklene krog Simbolične Kače (3), simbola našega ljudstva. Ko bo končno sklenjen, bodo vse evropske države v močnih krempljih. Nestanovitnost ljudskih ustav - Strah pred terorjem na dvorih (4) Kmalu se bo zrušila tehtnica modemih ustav, ker smo jim v času, ko so nastajale, pokvarili mehanizem, tako da bodo uteži, ki se nepres-tano selijo iz ene na drugo stran, končno pok-varile vzvod, na katerem tehtnica stoji. Goimi so si domišljali, da so jo solidno ustvarili in vedno so se nadejali, da bo končno našla rav-notežje. Vendar so suvereni v očeh ljudstva, ker so obdani z ljudskimi predstavniki, ki počnejo neumnosti, brez kontrolc in zato neodgovorni. Zavedajo se, da dolgujejo svojo oblast samo terorju, ki vlada na dvoru. Suvereni, v strahu pred ljudstvom, ne morejo med ljudi, da bi se z njimi kot nekoč sporazumeli in se nanje oprli proti nasilnikom oblasti. Jasno oprcdeljena oblast suverena in slepa oblast ljudstva, z našo pomočjo razdeljeni, sta izgubili vso moč in sta tako osamljeni nebogljeni kol slepec brez palice. Boj strank - Njihove ambicije (5) Da bi častihlepneže prignali (6) do zlorabe oblasti, smo ti dve oblasti uperili eno proti drugi s tem, da smo razvijali njihove liberalne ten-dence do neodvisnosti. V ta namen smo spod-budili vse mogoče pobude, strankam smo s tem dali v roke orožje, oblast pa smo nastavili kot cilj vseh ambicij. Z uporom smo države spremenili v arene. (7) NILUS:...poljedelskebanke. (8) Poljsko in italijansko: luksuz. (9) Poljsko: Povišanje plač in podražitev najnujnejSih predmetov. (10) Poljsko: Anarhija in alkoholizem. (11) Ni mogoče dvomiti v avtentičnost teh »protokolov«,ki očitno služijo kot program, ki so ga Židje vsilili mini-strom. Ti so jim prodali duše za obljubo oblasti in naklonjenosti v tisku. I>B. (12) Poljsko: Tajni namen širjenja ekonomske znanosti. Italijansko: Delavci, pokvarjeni z ekonomskimi doktrinami. —Hlfeis Govori v parlamentu, napadi novinarjev (7) Še malo, pa bodo neredi in bankrot pretresli vse obstoječe institucije. Neustavljivi brbljavci so parlamentarna zasedanja in upravne skupščine spremenili v govorniške prepire. Drzni novinarji in nebistri pisatelji pamfletov dnevno napadajo upravno osebje. Zlorabe oblasti bodo dokončale propad institucij in vse bo šlo v prah pod udarci mas, ponorelih od liberalizma. Fikcija človekovih pravic (8) S siromaštvom smo podjarmili Ijudstva tako, kot niso bila podjarmljena niti v suženjstvu, ki so se ga končno osvobodila; vendar pa se siromaštva ne bodo. Pravice, ki smo jih določili v ustavi, so samo navidezne in plod ideje, ki je ni mogoče ures-ničiti. Opozicija oblasti in Ijudstva Kaj ima delavec, upognjen pod težo dela, ali proletarec, potlačen s svojo usodo, od tega, da so brbljavci dobili pravico govoriti o resnih zadevah, novinarji pa pisati o vseh mogočih neumnostih. Lahko samo pobira drobtinice, ki mu jih mečemo iz naših miz, glasuje za naše zakone in voli naše agente. Republikanske pravice delavcev so grenka ironija, ker nuja vsakdanjega dela preprečuje, da bi si od njih pridobili kakšno korist. Ukinjajo namreč zagotovilo stalne in zagotovljene plače ter ga obvezujejo, da je odvisen od štrajkov, ki jih organizirajo zdaj gospodarji, zdaj tovariši. Mi pa jih razdražimo tedaj, ko je treba pozornost odvmiti od tekočih zadev in neopazno vpeljati kakšne ukrepe, ki so nam v korist. (1) 4. zapisnik franc. rokopisa; 3. seja pri Nilusu. (2) Simbolična kača in njen pomen. (3) Obstaja teorija, ki nastanek izraelske rase razlaga po 4. 5. poglavju Geneze. Po tej teoriji bi bil Izrael, izhajajoč iz NOA, iz Kajnove veje, ki naj bi potekala iz grešnega občevanja $ hudičem, skritim v obliki kače. - J.B. Ta teorija nima nobene podlage ne v sv. pisniu ne v Predaji in je znanstveno neutemeljena. - M. Tomič. (4) Poljsko: Nestanovitno ravnotežje ustave. (5) Poljsko: Oblast in ambicija. (6) NILUS:... vse oblasti ena proti drugi. (7) Poljsko: Parlamentamo govoričenje, pamfleti, zloraba oblasti. (8) Poljsko: Ekonomsko suženjstvo, »pravica ljudstva«. TOŽBA Temeljno sodišče v Ljubljani Enota v Ljubljani Tožeča stranka: Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Ljubljana, Kersnikova 4, kijo zastopa: Tožena stranka: Bojan Korsika, Ljubljana, Oslavijska 3. zaradi din 426.662,10 s pp 2x pooblastilo priložcno lx priloge I. Tožečastrankajc ustanovitclj in izdajalelj Časopisa za kritiko znanosti. Tožcna siranka jc bila glavni urcdnik časopisa od 15.4.1987 do 16.10.1989. Tožena stranka jc funkcijo glavncga urednika opravljala neprofcsionalno na podlagi aviorskili pogodb, razen v času od 1.12.1988 do 31.5.1989, ko jc imela pri tožeči stranki sklcnjcno delovno razmerjc zadoločenčas.Od 1.6.1989 do 16.10.1989 pajedcla glavnega urednika ponovno opravljala honorarno po avtorski pogodbi. V okviru ČKZ jc tožcča stranka izvajala svojo založniško dejavuost na podlagi svojega založniškcga programa. Tako jc pripravila založitev in izdajo med drugimi tudi dveh knjig: »Svoboda združcvanja.« in »Proccs J.B.T.Z«. Dokaz: - akt o ustanovitcljstvu in izdajaieljstvu Časopisa za kritiko znanosti, - zaslišanje strank, - avtorske pogodbc. cilirane v nadaljcvanju. II. Pri obeh izdajah knjig je ložena stianka opravljala uredniško delo vsc do 16.10.1989, ko ji je funkcija glavnega urednika pri tožeči stranki prenehala. Tožena stranka je imcla pri opravljanju uredniškcga dcla vsa pooblastila, da v imcnu in za račun tožečc stranke sklepa pogodbc in opravlja druge posle v zvezi s pripravami knjig za izdajo. Tako je ložena stranka sklepala v inienu ložeče stranke in za njen račun avtorske in druge delovršne pogodbe, ki so se nanašale na izdajo omenjcnih knjig. Dne 16. 10. 1989 je bil pripravljen že ves material za izdajo knjig. Dnc 8. 1. 1990 jc tožeča siranka imenovala na funkcijo glavnega in odgovor- nega urednika vršilcc dolžnosti. ki pa s tožencem niso uspeli narediti primopredaje urcd- niškega dela in vseh materialov, potrebnih za izdajo in prodajo knjig, ker toženec tega noče storiti in ima praktično vse materiale in dokumentacijo v svoji posesti. Dokaz: - zashšanje vodje delovne skupnosti UK ZSMS Toneta Bricmana, Ljubljana, Kersnikova 4, - zaslišanje strank, - vpogled v 16. čl. akta o ustanovitvi ČKZ. m. Delo na izdaji knjig je potekalo v glavnem normal-no. Tako je tožeča stranka preko svojega pooblaščenca-tožene stranke sklenila pogodbo št. 91/89 z dne 25. 9. 1989 z avtorjem priredbe knjige »Svoboda združevanja«.. Sklenila je pogodbo z Gorazdom Medenom za izdelavo adreme naročnikov knjige. Tožeča stranka je tudi predložila avtorjem teksta knjige v pregled osnutek založniške pogodbe z dne 10.9.1989, št. 0/89-Draft. Avtorji so na osnutku označili pripombe, ki pa so bile v glavnem tehnično-lektorske narave. O vseh bistvenih sestavinah pogodbe (predmet in honorar) pa je bil dosežen kon-senz. Tožeča stranka je bila že v resnih dogovorih s tiskarno ČGP Delo za natis knjige po ponudbi tis-karne, ki je bila za tožečo stranko ugodna. Tožeča stranka je tudi že izvajala prodajne akcije in zbirala naročila. Ko je bila knjiga pripravljena za tisk, pa je tožeča stranka presenečeno ugotovila, da je isto knjigo izdala založba' MAGELLAN, d.o.o., Ljubljana, katere soustanovitelj in direktor je toženec. Tožeča stranka je tako samo plačala honorarje za zgoraj navedene pogodbe, vso opravljeno delo skupaj z vsemi leksti in zbranimi naročniki pa je tožcna stranka »vzela.« in jih uporabila v Magellanu. Tožeča stranka je tako očitno zlorabila svoj položaj in pooblastila, saj je po tem, ko je bila knjiga v celoti pripravljena in z avtorji teksta praktično žc dogovorjena založniška pogod- ba, preprosto sklenila z avtorji založniško pogodbo s »svojim« novim podjetjem kot njegov direktor, hkrati pa tudi kot glavni ured- nik pri tožcči slranki. Tožena slranka je ludi izročila ves material svojcmu podjeiju, ki je knjigo uspešno izdalo in tudi prodalo in to na podlagi prodajnih akcij tožnice. Dokaz - pogodba št. 91/89 z dnc 25.9.1989, - nalog za iiazilo št. 100/89. z dnc 25.9.1989, - pogodba št. 95/89 z dnc 10.10.1989, - nalog za nakazilo. št. 106/89 zdnc 10.10.1989, - pogodba št. 97/89 z dnc 12.10.1989, - račun št. 2714 Mikro Ade z dnc 10.10.1989, - osnutck založniške pogodbe št. 0/89, z dnc 10.9.1989, - založniška pogodba šl. 001/89 z dnc 10.9.1989, sklenjena z Magellan, d.o.o.. Ljubljana, - zaslišanje sirank, - ponudba tiskarnc Delo z dne 16.10.1989. IV. Knjigo »Proccs J.B.T.Z« je tožcča stranka pričela pripravljati že v letu 1988 in jo tudj v celoti pripravila za tisk. Sklenila je več avtorskih pogodb z avtorji tekstov in fotografij, kakor tudi za prevode v angleški jezik in tudi plačala avtorske honorarje. Mikro Ada je izdelala stavek, Grafika Ilirska Bistrica je izdelala fotolite, likovno opremo knjige pa TDSK SKD Decsa iz Ljubljane. Vse le storitve je tožeča stranka plačala. Knjiga se je že tudi prodajaia v pred-naročilih. Tožena stranka pa je knjigo »prenesla« v založbo Magellan, d.o.o., ki je knjigo že pričel prodajati in rcklamirati preko časopisa Demokracija. Tožeča stranka pa je tako kot v zgoraj navedenem primeru ostala brez vseh tckstov, fotolitov oz. brez celostnega pripravljenega materiala za izdajo knjige in celo brez večjega dela seznama naročnikov knjige. ki pa so že začcli tožcčo stranko terjati in celo ložiti. Tožeči stranki so ¦tako oslali le plačani računi in seveda velika premoženjska škoda. Dokaz: - pogodba št. 111/88, z dne 15. 11. 1988, - nalog za nakazilo št. 133/88 z dne 15.11.1988, - pogodba št. 112/88, z dne 15.11.1988, - nalog za nakazilo št. 134/88 zdne 15.11.1988, - pogodba št. 113/88, z dne 15.11.1988, -nalogzanakazilošt. 135/88,zdne 15.11.1988, - pogodba št. 119/88 z dne 6.12.1988, - nalog za nakazilo št. 143/88, z dne 6.12.1988, - pogodba št. 120/88, z dne 6.12.1988, - nalog za nakazilo št. 144/88 z dne 6.12.1988, -pogodbašt. 124/88, zdne 18.10.1988, - nalog za nakazilo št. 148/88, zdne 13.12.1988, - račun MikroAde št. 2714 zdne 10.10.1989, - račun Desse št. 89098, - račun Grafike, z dne 6.10.1989, - časopis Demokracije, - kot doslej, - pogodba št. 79/89 z dne 25.8.1989 za adremo naročnikov. V. Tožeči suanki je zaradi ravnanja tožene stranke, ki je nedvomno krivdno oz. naklepno, nastala premoženjska škoda in sicer navadna škoda kot tudi škoda na ugubljenem dobičku, ki ga je bik> utemel-jeno pričakovati, saj je imela tožeča stranka že naročnike. Navadna škoda: - siroski, ki so nastan s pnpravo Knjige »Svoboda— združevanja«, - plačilo po pogodbi št. 91/89 z dne 25.9.1989 1857,40 din - plačilo po pogodbi št. 91/89 z dne 11.10.1989 " 397,80 din - plačilo po rač.št. 2714 MikroAdaza stavek dne 13.10.1989 3150,00 din condium stavek I.del 13.10.89. skupaj: 8183,20 din Stroški, ki so nastali s pripravo knjige »Proces J.B.T.Z.«: - vsa izplačila po pogodbah in računih v letu 1988 465,70 din ......vletu 1989 16900,60 din skupaj: 17366,30 din Skupni stroški za obe knjigi znašajo: 25.549,50 din Dokaz: - kot doslej. VI. Škoda na izgubljenem dobičku: Izgubljen dobiček od prodaje knjige »Svoboda združevanja«: - prodajna cena izvoda 85.00 din, - naklada 4000 izvodov x 85.00 din = 340.000.00 din, - 30 % rabat trgovcu = 102.000.00 din, - cena tiska po ponudbi ČGP DELO za 1500 iz-vodov po 9,15 din za izvod za nadaljnih 3500 iz-vodov po 4,20 din za izvod, 1500x9,15 din = 13.738,80 din, 3500x4,20 din = 14.830,20 din, tisk in rabat skupaj = 130.569,00 din. Izgubljen dobiček = 209.431,00 din Izgubljen dobiček od prodaje knjige Proces J.B.T.Z.: - prodajna cena 150,00 din, - izvod-naklada 2000 x 150,00 = 300.000,00 din, - 30 % rabat trgovcu = 90.000,00 din, - tisk po zgoraj navedeni ponudbi za izvod 9,15 din x 2000 = 18.318,40 din, - tisk in rabat skupaj = 108.318,40 din. Izgubljen dobiček = 191.681,60 din. Izgubljendobiček za obeknjigiskupajznaša 401.112,60 din. Dokaz: - računalniški izpiski naroČnikov, -dopiszdne 14.2.1990, - po potrebi izvedenec knjjgotržne stroke, - kot doslej. Na podlagi navedenega tožeča stranka predlaga, da stvarno in krajevno sodišce r a z s o d i : 1. Tožena stranka Bojan Korsika, Ljubljana, Os-lavijska 3, je dolžan plačati tožeči stranki Univer-zitetni konferenci Zveze socialističnemladine Slovenije, Ljubljana, Keisnikova 4, 426.662,10 din skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe. 2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki vse njene pravdne stroške v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Ljubljana, dne 8.3.1990 UK ZSMS Ljubljana