Gospodarske stvari. O gozdili. (Konec.) Ne rekaj: ,,Saj se liaska ne dočakam!" Tudi jaz ne. Pa veadar sem dva jerbasa želoda in ea jerbas kostaajev zasaditi zaukazal. Kar sem ga leta 1865 jeseni zasaditi dal, je nekteri hrastič v boljši zemlji že nad dva čevlja visok. — Sram bi me bilo od temena do pete, ko bi se reklo: Ta kraj, ta gozd je moj; in tako zaaemarjen zapuščen! Tudi meni se je reklo: nVas bo že zdržalo." Tako zapravljeaiki govorijo in neumaeži ravaajo, kar pa jaz nočem biti; raje uič iineti, kakor pa zaaemarjeno. Res je jako žalostao le eaega, da ne rečem toliko malopridaežev v bližinab. najti, koji so le v sramoto ia škodo vsakeaiu pošteajaku, ki brez ozira kot aeumna živiaa aaj lepša drevesa: hrastova, jesenova, kostaajeva, smrečiaa, mecesajeva, breziaa itd. pohrustajo, v sredini posekajo, pokradejo, ali jih veace, veje oklestijo, da poteaa kumarno rastejo ali še celo posabaejo! — Ia kdo je temn kriv? Deloma aekteri učeniki, koje take hudobe in pregrehe malo brigajo bodisi vedoaia, kar je še hujše spričevalo uboštva za aje, ali pa aevedoma, kar pajih bmaajost potrduje spet v lastao sramoto. — Deloma pa tudi stariši nič vredai, ki si pred ženo na rameaa naložijo, kot so se aaučili: rOdkod da krub pride"; — in tako le revščino pomaožujejo. — Iz dveh jib je po troje, šestero, deseteros— in.vsak hoče oblečea — še lepo oblečea ia sit biti. — Ni gasoli, drv, denarja, kruha, oblačila itd. medteai ko je tega vsega v obilnosti bilo pred poroko: po krčinah, plesih crkvaaju, sejmih itd. se sučejo. Samo v glavi mč prave soli, ia v srcu nobene pošteaosti ni: Kdor nič ne zna, aič ne velja. Zato še enkrat trdim: ,,Uči se, od kod krub pride"; Zakaj le uai bo krulia iaiel, ki se kaj nauči ia v krščanskili čedaostih vadi, kakor: delavnosti, pravičaosti, varča.osti, odkritosrčaosti, pošteaosti, zmernosti, skrbaosti, pohlevnosti, nedolžnosti, vbogljivosti itd. itd. le taki bo sam krulia imel, in ga zamogel še drugim deliti. Nikoli pa ga nebo iniel: pijaaec, neinarnjak, postapač, razujzdanec, tat, krivičnež, lažaik, prevzetaež, zapravljeaik, tepež itd. itd. in ako ga iaia, ga roparsko vživa: Dober kristjan je dober izgledai gospodar; slabi še imeaa ai vredea. — Sadite toraj vsi skrbno želod, kostaaje, hoje, smreke, jeseae itd. ia varujto se saaii ptujega blaga, ob eaem pa vsem svojiin prepovedujte aaj manjše poškodovaaje ljudske, ptuje reči; tako sebi čast in vsej bližini veselje narejate, blagostan pa pospešujete. Vi pa kočarji in vincarji, ki aimate drv, ne kradite za božjo voljo, izvolite si kako drevo, ali sežeBJ drv, ia s težaškim delom odslužujte, kakor pošteni vašega staau tako delajo, da si črne vesti ne narejate in hudičeai vmaknete, kajti tat je vrag, ki ne gleda aa škodo narejeao, marveč na svoj plea, rop, česar Bas Bog varuj! Toliko vam svetuje vaš iskreai prijatelj JaBČar. Gozdnarstvo. (Kako dolgo trpi les, ako se poseka o različnem času ? — Iz četireh s airek, ktere so bile celo jednako stare ia so izrastle oni isti zemlji, ia ktere zo bile aa videz celo jedaako zdrave, se so iztesala četiri jcdnaka brvaa ia so se celo jedaako obtežila. Pri tem se jc pokazalo, da jc brvao iz oaega drevesa, ktero je bilo posekaao mesca jaauarja za 12 proceatov meaje, oao aiesca februarja posekaao za 20 prctv. meaje ia obo mesca aiarca posekaao za 38 prctv. meajc aosilo, kakor oao, ktero je bilo posekaao aiesca deceaibra. Dve celo jedaaki smreki ste se zakopale v volbko zeailjo ia oaa, ktera je bila posekaaa mesca februarja je po S letih že celo strohaela, oaa pa, ktera je posekaaa bila aiesca deceaibra še je po šestnajsetih letib bila celo trda. Pri dveh kolesib so se celo jeduaka bukova platišča aapravila iajednako rabila ia oaa, ktera so bila aapravljeaa iz drevesa, ktero se je posekalo niesca februarja, so sc porabila po dveh letib , ona pa, ktera so bile napravljeaa iz drevesa, ktero se je posekalo aiesca dcceaibra so trpela sest let. Kar se tiče lukajičavaosti (porozitete) lesa mesca decembra posekaaega voda celoaiiaogla premočiti, aiesca jaauarja posekaaega, je že preaiočila, ia mesca februarja posekaaega še lože ia tako naprej. — Tudi drva za kurjavo so paj bolj izdataa oaa, ktera se posekajo mesca decembra, Kai iz vsega tega sledi, ai treba dalje govoriti.