~wm DOLENJSKI LIST URESNIČUJMO NOVO USTAVO Delo občinske skupščine naj postane odprta knjiga Zdaj, ko smo izbrali občinske skupščine in ko so se le-te tudj že konstituirale, je prav, da se pogovorimo o nekaterih njihovih aktualnih nalogah. Med te sodi prav gotovo tudi vprašanje, kako zagotoviti javnost dela občinskih skupščin. To je namreč pogoj za aktivno udeležbo občanov pri snovanju občinske politike in urejanju skupnih zadev. Ne more biti uspešnega sodelovanja občanov v skupnih naporih za napredek vse občine, dokler delo občinske skupščine ne postane odprta knjiga. To pa ne pomeni le imeti vpogled v delo občinske skupščine in njenih organov, ampak več: občanom omogočiti vpogled, ustvariti pogoje zanj. Ena izmed določb zvezne ustave pravi, da mora biti delo državnih organov, družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, javno. Vsi ti organi morajo obveščati javnost o svojem delu. Na kakšen način bodo to storili, bosta popdrobneje določala zakon in statut. Dobra obveščenost - pogoj za kvalitetno soodločanje občanov pri urejanju skupnih zadev Ker se nam zdi, da osnutki novih Občinskih statutov, vsaj mnogi izmed njih, ne vsebujejo podrobnejših določb o načinu obveščanja, želimo spregovoriti prav o tem. V nekaterih osnutkih preprosto ponavljajo določbo iz nove ustave ah pa ji dodajajo samo še formalno naštevanje sredstev obveščanja, med katerimi omenjajo predvsem občinski bilten ali kaj podobnega. Tako seveda ne bi smelo ostati. <5e pravimo, da je obveščenost občanov prvi pogoj za njihovo aktivno in uspešno sodelovanje pri urejanju skupnih zadev, potem je treba posvetiti temu vprašanju več skrbi. Občinski sta-, tut bi moral vsebovati podrobnejša določila o načinu obveščanja javnosti glede dela državnih in drugih organov, ; ki opravljajo zadeve javnega pomena, in sicer tako, da bi bilo v resnici zadoščeno stvarnim potrebam, ne pa zsolj formalnosti, ki jo nalaga ustava. Razumljivo je, da ni mogoče zagotoviti javnosti poslovanja občinske skupščine in njenih organov oziroma obveščanja glede njihovega dela z enim samim sredstvom, na primer z biltenom, občinskim glasilom ali kakorkoli ga že imenujemo To pa ne samo zato, ker eno samo sredstvo ne zadošča, temveč tudi zavoljo tega, ker izkušnje kažejo, da to sredstvo v velikih primerih tudi ni na zadovoljivi ravni. Prispevki v njih so suhoparni, napisani z veščino uslužbenca, ki zna dobro sestavljati uradne akte, ne zna pa važnih odiočitev občinske skupščine približati občanom v njim razumljivi in privlačni obliki. Razen tega so to razmeroma pozni obveščevalci, ki kaj Prida ne pripomorejo k temu, da bi ljudje spoznavali odločitve ' že med njihovim nastajanjem, da bi tudi sami sodelovali pri tem in da bi kasneje, k0 bi bila odločitev sprejeta, napeli vse sile za njeno uresničitev, ker bi jo smatrali za svojo. Skratka: bilten oziroma občinsko glasilo Je lahko le eno izmed sredstev, s katerim zagotavlja občinska skupščina obveščenost občanov oziroma javnosti o svojem aelu. in o delu svojih organov. Domači pokrajinski tednik bi lahko še učinkoviteje pomagal čir^h "C bi ras5niišljali še o drugih na-, lr\ sredstvih za obveščanje javno-zadc**, *bi žlveU v Prepričanju, da hiifmT u. enkrat mesečno natisnemo »cen, bi hudo grešili. Pri takem stanju delo občinske skupščine in njenih organov ne bi bilo odprta knjiga, ampak vse kaj drugega. K takemu sredstvu obveščanja je treba dodati še druge: stalno informativno službo pri občini, več veljave zborom volivcev, katerih odločitve je treba proučevati in upoštevati, če' so racionalne, stalen stik odbornikov z občani, javne tribune, delavske univerze, ustne časopise, odprte razgovore funkcionarjev s strankami itd. Ne nazadnje pa je treba pomisliti na pokrajinski časnik, ki s s.vojimi tehničnimi, kadrovskimi in drugimi možnostmi lahko veliko pripomore k hitri in učinkoviti obveščenosti javnosti glede dela občinske skupščine in njenih organov. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri pokrajinskih časn-kih za sredstva, ki imajo že utrto pot do bralcev, ki so že prodrla malodane v vsako hišo in ki so postala že vsakdanja potreba ljudi. časnik: sodobno in hitro sredstvo obveščanja Ko imamo v mislih pokrajinske časnike, se nam vsiljuje ena misel: tisk, radio in televizija so rei-da dolžni točno in nepristransko obveščati javnost. To je ustavna dobrina, ki jo je treba upoštevati in izpolnjevati. Toda pokrajinski časnik ima tudi svoje gmotne težave in ustavno obveznost lahko izpolnjuje le v okviru materialnih možnosti. Zaradi tega bi bilo koristno, če bi občinske skupščine, organi samoupravljanja Iti drugi organi oziroma organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena, tudi s svoje strani iskale stik s pokrajinskim časnikom in po dogovoru z njim ali bolje v sodelovanju z njim iskale načine za obveščanje javnosti o svojem delu. Tako ne bi bilo potrebno, vsaj glede važnejših odl.iči-tev, da same (največkrat brez potrebnih kadrov) uporabljajo razna neučinkovita pismena sredstva za obveščanje. Odgovornost za to bi lahko prenesle DO časnik, ki bi to nalogo opravil mnogo bolje, razen tega pa bi na ta način prišel do določenih sredstev, kolikor mu jih sedaj primanjkuje. Taki dogovori pa bi bili mogoči ne samo ob takih odločitvah, kakor so družbeni plan, urbanistični načrt, poročilo o poslovanju in problemih' bolnišnice itd., temveč tudi ob drugačnih priložnostih. Tako bi volivci, ki pričakujejo odgovor na svoje predloge in stališča, to lahko prebrali v domačem časniku, namesto da čakajo, dokler čez mesec ali dva ne bo sklican prihodnji zbor volivcev. Občinska skupščina bi prek časnika lahko odgovarjala tudi na vprašanja posameznih volivcev, zlasti takrat, kadar ti sprožajo probleme, ki ut'gnejo zanimati širši krog ljudi. Podobnih oblik sodelovanja med občinsko skupščino, organi samoupravljanja in organizacijami ter pokrajinskimi časniki bi lahko bilo še več. Še nečesa občinske skupščine na našem področju ne bi smele prezreti: Dolenjski list, ki izhaja zdaj vsak teden v nekaj več kot 19.670 izvodih, prebere po ugotovljenih podatkih nekaj nad 85.000 ljudi — to pa je množica hvaležnih bralcev, ki je ne more hkrati in hitro, pa s tako zelo sorazmerno majhnimi stroški obvestiti o čemerkoli noben občinski bilten, okrožnica, sestanek ali zborovanje. Zares bi kazalo, da bi nove občinske skupščine začele načrtneje in skladne-je uporabljati domače pokrajinsko glasilo SZDL kot enega izmed najučinkovitejših obveščevalcev. Prek njega lahko prav hitro zagotovijo javnost svojega dela. Zastave številnih držav, udeleženk letošnjega mednarodnega simpozija kiparjev, vihrajo pred Domom kulture v Kostanjevici na Krki. Tu so v soboto zvečer slovesno prižgali festivalski ogenj; začel se je bogat in pester program poletnih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala. Več o tem berite na 7. strani današnje številke Tri osrednje proslave za letošnji dan borca Občinska organizacija Zveze borcev iz NOV za novomeško komuno pripravlja v okviru proslav letošnjega dneva borca tri osrednje svečanosti. Prva bo 30. junija v Podgradu, ostali dve pa 4. julija v ! lilijah in v Podturnu. Odkrivanje spomenikov in urejanje grobišč padlih, ki je zlasti v zadnjih letih dobilo širok razmah, se počasi približuje koncu. Na omenjenih treh proslavah se bo novomeško področje spet na dostojen način oddolžilo padlim in ostalim žrtvam revolucije. Samo mimogrede naj omenimo, da komisija za spomeniško dejavnost pri občinskem odboru Zveze borcev iz NOV v Novem mestu načrtno razvija svoje delo in da se nam v prihodnjih letih obeta dokaj novih lepih spomenikov in obeležij, ki bodo počastili spomin na padle. Zamisel o ureditvi grobišča pri šentjoštu, kjer so krvniki zloglasnega štajerskega bataljona pobili okoli 600 žrtev, se bliža uresničitvi. Vse kaže, da bo tamkajšnje grobišče, ki bo predstavljalo za Dolenjsko nekaj podobnega, kot so Begunje ali pa Urh pri Ljubljani, s pomočjo in sodelovanjem republiškega odbora Zveze združenj borcev v bližnji prihodnosti Urejeno. Lotimo se zdaj proslav, ki so napovedane za letošnji dan borca. Kot smo že omenili, bodo 30. junija na Podgradu odkrili grobišče s spomenikom 27 padlim borcem iz okolice, 14 žrtvam, 8 borcem iz ostalih področij Slovenije in 16 padlim partizanom iz tržaške brigade Fontanotte. Zelo lep spomenik, ki ga dela podjetje Marmor v Gradcu, predstavlja veliko amforo v svojstveni stilski izvedbi, na vratu katere so vklesana imena padlih. Svečanost bo združena s proslavo krajevnega praznika Podgrada. 4. julija se nam obetata kar dve svečanosti: odkrit- Tudi letos piknik ameriških Slovencev na Otočcu 4. julija se bo ob 9. uri dopoldne na Otočcu pričela tradicionalna izseljenska prireditev ameriških • Slovencev, piknik. Na njem se bodo spet zbrali Slovenci, ki živijo raztreseni po ameriškem kontinentu, in se mnogi izmed njih prvič spoznali med seboj. Letos se bo piknika udeležilo precej pripadnikov mlajšega rodu, takšnih, ki so bili rojeni v Ameriki, pa še vedno vedo za staro domovino. V zelo lepem kulturnem VREME OD 27. VI. DO 7. VII. Poslabšanje vremena z dežjem in ohladitvijo pričakujemo okrog 27. junija, nato nekako 2. in 3. julija. V ostalem deloma do pretežno sončno, a nestalno s pogostimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. programu bodo sodelovali: najboljša slovenska folklorna skupina »Franc Marolt« iz Ljubljane, Slovenski oktet, ki bo tokrat zadnjič nastopil pred svojo turnejo po Ameriki, ter straška godba na pihala Piknik bo tudi letos na prostem, na desnem bregu Krke. Vsem rojakom želimo kar najboljše počutje in obilo razvedrila v starem kraju! Na pikniku bodo prodajali turistične spominke. je spomenika padlim na urejenem grobišču v Hi-njah in odkritje spominska plošče padlim v Podturnu. Spomenik padlim, ki bo odkrit v Hinjah, bo posvečen 18 padlim borcem iz okolice Hinj, 23 žrtvam, 10 padlim borcem iz celjskega okraja, 27 padlim borcem iz ljubljanskega okraja, enemu iz mariborskega ^kraja, 7 padlim borcem iz neznanih področij in trem padlim borcem iz Trsta. Spominsko ploščo v obli-" ki marmorne petokraka zvezde bodo 4. julija odkrili na stavbi Gasilskega doma v Podturnu. Vanjo bodo vklesana imena 20 padlih borcev iz okolice in 18 žrtev iz Podturna in Poljan. Krajevn? organizacije ZB iz NOV bodo v sodelovanju z občinskim odborom zveze povsod priredile primeren program za svečanost odkritja, povsod pa bodo hkrati poskrbeli tudi za prehrano in vse ostalo, kar bodo potrebovali udeleženci. K odkritju spomenikov na Podgradu in v Hinjah so vabljeni tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Trsta. Prireditelji vabijo vse delovne kolektive in vse organizacije ZB, naj v dneh omenjenih treh proslav organizirajo čim množičnej-šo udeležbo naših delovnih ljudi. Zlasti pa vabimo mladino, saj so spomeniki, ki jih odkrivamo, oddolžite v padlim pa tudi opomin, ki je namenjen predvsem mlajšemu rodu, da ne bi nikdar pozabil žrtev in krvi, prelite v revoluciji, iz katere je vzklila nova zarja današnjega dne. I DANAŠNJA 1 A £7A i 1 NAKLADA: 151-0 I U | izvodov Dolenjskega lista 0d tega: 18.608 stalnih naročnikov in 1.062 izvodov v kolportaii mniiiBiiiiisM^ ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Nesreč je sicer manj, a vendar še preveč »Kljub temu da je bilo v zadnjih treh letih v SR Sloveniji na novo regristriranih okoli 40.000 motornih vozil, lahko rečemo, da prometne nesreče niso rasle vzporedno z naraščanjem števila vozil,« je med drugim dejal na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani načelnik oddelka za promet republiškega sekretariata za notranje zadeve tov. Prane Cvetan. Analiza za preteklo leto je pokazala, da v primerjavi z ostalimi evropskimi državami stanje prometne varnosti pri nas ni tako kritično, temveč da smo v zadnjih letih dosegli celo določene uspehe. Kljub temu da je število motornih vozil v zadnjih treh letih močno naraslo, je bilo lani (v primerjavi z letom 1959, ko je bjlo 5.325 prometnih nesreč, ki so terjale 245 mrtvih) na cestah v naši republiki 4.197 nesreč, pri katerih je bilo 216 mrtvih, 1968 hudo in 2.456 laže ranjenih. In že druga plat: v zadnjih treh letih je bilo na novo registriranih 59 odstotkov vseh motorrih vozil, kcSikor jih je t r&ši republiki. Sedaj je v družbeni lasti 13.700 vozil, v zasebni pa okoli 5»'.00, poleg tega pa je v SRS še blizu 70 00'J rropedov. Iz leta v leto Ee v naši republiki, kjer Je zdaj že eno vozilo na 24 prebivalcev, vse bolj približujemo evropskemu povprečju (eno motorno vozilo na 17 prebivalcev). Hkrati s številom motornih vozil se je povečalo tudi število voznikov. Medtem ko je imel leta 1D54 šele vsak 81. občan vozniško dovoljenje, ga je imel lani že vsak 15-, tako da je bilo v SRS 105.569 »lastnikov« vozniških dovoljenj (od tega 16.749 poklicnih). Kot je znano, se vozniki amaterji šolajo v 16 tečajih in 94 šolah. Lani so bili udeleženi v prometnih nesrečah — pešci 19.3, kolesarji 16,6, motoristi 17.4, mopedisti 14,3, vozniki motornih vozil 9,8, vozniki vpreg 0,7 ter potniki v motornih vozilih 21,9-odstotno. Lani je prišlo v našo drža-. vo skupaj z vozili v maloobmejnem prometu 1,088.000 tujih vozil, ki so v Sloveniji povzročila 290 prometnih nesreč, od tega je pri 151 nastala le materialna škoda. Na prvem mestu so Italijani (118 nesreč), potem Avstrijci (68), zahodni Nemci (38), Nizozemci (1) ter drugi (65). Lani je bilo največ nesreč na koprski časti ter v Latko-vi vasi, sicer pa je bilo nad 80 ods-otkov vseh nesreč v naseljenih krajih — največ zaradi predšolskih otrok ter ljudi, starih nad 60 let. In še to: lani s > v upravnj kazenskem postopku odvzeli 1.062 vozniških dovoljenj. Predsednik republiške komisije za vzgojo in varnost V cestnem prometu Marjan Prijatelj je med drugim govoril o nekaterih ukrepih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ki bodo sprejeti v kratkem. Tako je dejal, da pripravljajo študijo o prometnih znakih oziroma o vprašanju, kie jih postavljati, da bi z njimi dosegli čimveč-ji učinek in drugo. Dejal je tudi, da pripravljajo za šole učbenik o cestnoprometni Promet s prašiči vedno manjši 24. junija je bil v Novem mestu sejem za prašiče, kjer pa je bil spet manjši promet, verjetno zaradi sezone kmečkih poljskih del. Od 564 naprodaj pripeljanih prašičev je bilo 527 prodanih. Ker pe je bilo kupcev kar precej, je bila spet cena nekoliko višja in je znašala 6500 do 11.000 din. Predsednik ZDA John Kennedy je zdaj na obisku v Evropi. Trenutno (ko to pišemo) sc mudi v Nemčiji. Obiskal je Bonn, Koln, Frankfurt in Zahodni Berlin, čakajo ga še na Irskem, v Londonu in Rimu. V Parizu ga ne pričakujejo, ker tja ne pride — razen seveda, če se v zadnjem trenutku ne zgodi kaj prav nepričakovanega. Tudi v diplomaciji niso izključena presenečenja. Številni ameriški politiki in komentatorji so mnenja, da si je Kennedv izbral hudo neprimeren čas za obisk v Evropi. Neprimeren iz dveh razlogov: ker ima dovolj težav doma (črnske demonstracije, rasni nemiri) in ker imajo ameriške zaveznice v Evropi tudi težave. To je otipljivo prišlo do izraza v raznih karikaturah, ki so se pojavile v zahodnem tisku ob Kennedvjevem obisku. Kennedv z aktovko pod pazduho se bliža evropskim obalam, v glavnih mestih zahodnih držav pa stojijo s transparenti, na katerih piše »KRIZA«, tile državniki: Leone v Rimu, Adenauer v Bonnu, Macmillan v Londonu, Karamanlis v Atenah, Scharf na Dunaju in tako dalje. Le de Gaule izzivalno drži v roki transparent z napisom: »NAJ 2IVI DE GAULLE!« De Gaulle se ni omejil samo na to izzivanje, ampak je prav ob *Kennedy-jevem obisku v Evropi umaknil svojo mornarico na Atlantiku izpod poveljstva NATO, kakor je bil pred časom storil s francosko mornarico v Sredozemskem morju. Hkrati je francoski tisk jasno namignil, da skuša Kennedv odtujiti Zvezno republiko Nemčijo od Francije. Kaj pa Nemčija? Nemci so Kennedv- ja navdušeno sprejeli. »Iskra kontakta« med njimi in množicami, kakor pišejo zahodnonemški listi, je v hipu preskočila z enega na druge. Skratka, navdušenje. Kennedv je v govorih seveda podprl Nemce in dejal, da bi vsak napad nanje pomenil napad na ZDA in tako dalje, a hkrati poudaril, da »si moramo, če hočemo doseči svoje cilje, predvsem prizadevati za mir, ki ne bo samo kratko razdobje med dvema vojnama«. Toda prav kar zadeva Kennedvjev obisk v Zvezni republiki, je zanimiv odstavek v ameriškem listu »New York KEIMIMEDY V EVROPI Times«, v katerem je rečeno: »Prav lahko bi kdo napak razumel sprejem heroju, kakršnega so priredili predsedniku Kennedvju v Bonnu. Zmeraj je tako pri množičnih manifestacijah. Ni dvoma, da je izliv čustev iskren. Tudi generalu de Gaullu je nemško ljudstvo 'n-iredilo tako topel in buren sprejem. Priznanja, ki jih nemško ljudstvo izreka, pomenijo v nekem smislu priznanje lastne ključne vloge v zahodni zvezi. Razumljivo je, da jim je ljubo, če mu dvorita dva voditelja, ki sta vsak po svoje globoko zainteresirana za vlogo, ki jo bo imela Nemčija.« Vendar Kennedv ne bo obšel popolnoma Pariza. Pariz je preveč pomemben člen zahodnega zavezništva, čeprav bi ga lahko imenovali »enfant terrible« v NATO, ali po domače tisti, ki »dela zgago«. Kennedv je poslal v Pariz svojega političnega svetnika Gc-orgeja Bundvja v zelo občutljivi misiji: prepričal naj bi nezaupljive Francoze in še bolj nezaupljivega de Gaulla, .da Kennedvjev obisk nima namena osamiti Francijo. To naj bi bila »ljubezniva odškodnina« za Kennedvjev izostanek v Parizu. Tudi London sc pripravlja na Kennedv je v prihod. V nekem smislu bo prihod ameriškega predsednika v Britanijo podpora za omajani ugled konservativne stranke premiera Mac.mil-lana in njegove vlade, ki se še ni izkopala iz skrajnje neprijetne in škodljive afere Profumo. Hkrati pa bo morala britanska vlada odgovoriti, ali sprejme ali ne sprejme ameriško zamisel o multilateralnih silah NATO. Londonu' se nikamor ne mudi in bi rad še odlagal s sprejetjem te zamisli, ker pravilno računa, da bi to pomenilo nadaljnje zmanjšanje britanskega vpliva v »zahodni družini«. Ker sta se pa Kennedv in Adenauer menda že sporazumela, da bi bilo treba ameriški načrt o multilateralnih silah čimprej uresničiti, se bo moral tudi London — naposled nerad in s težkim srcem — opredeliti za ameriško idejo. V Rimu bodo že vedeli, ko pride Kennedv, ali je najnovejša enobarvna krščansko-demokratska vlada dobila zaupnico v parlamentu ali ne. Če je ne bo dobila, bo prišel Kennedvjev obisk v zelo neprimernem času. Pravzaprav velja ta ugotovitev za vse. »Nerodni čas« pomeni namreč čas spre-memb in v takem času celo najspret-nejši državnik laže zagreši kako napako. Dovolj prostora v srednjih in strokovnih šolah m »Modna hiša« v Mariboru, ki •o jo odprli pred enim mesecem, Ima dnevno 5,2 milijona dinarjev prometa. V tem času je tujcem, ki Imajo pri nakupu 20-odstotni popust, prodala za 389,000 din najrazličnejšega blaga. Vse kaže, da bo v letošnji jeseni precej otrok, ki so končali osemletko, nadaljevalo šolanje v gimnaziji in ostalih srednjih strokovnih šolah. Na področju Medobčinskega zavoda za zaposlovanje delavcev v Novem mesi'.u je učencem na razpolago 140 mest za vpis v gimnazijo, 90 za vpis v ekonomsko sred- njo šolo. 60 v srednji kmetijski šoli na Grmu, 70 na učiteljišču in 30 v srednji medicinski šoli, ki bo, kot je videti, odprta še letos. Vssga torej približno 390 mest v srednjih in strokovnih šolah. Poleg tega je podjetje »Toplovod« iz Ljubljane pripravljeno vzeti v skrajšani 2-let- ni uk po sodobni metodi iz našega področja 150 mladih fantov s končano osemletko, ki bi se izučili za instalaterje . toplovodnih naprav, vodovodnih naprav, za kleparje klimatskih naprav in za elektro-monterje za jaki in šibki tok. Vsem, ki se prijavijo, zagotavlja podjetje brezplačno hrano, stanovanje in uk. Ker imajo ti poklici pri nas bodočnost, naj se mladi ljudje prijavijo zanje. rKRATKL j IZ RAZNIH STRANI | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • V ponedeljek je bila plenarna seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, na kateri je predsednik Albert Jakopič — Kajtimir ugodno ocenil volitve v občinske, repuDlisko in zvezno skupščino. Dejal je, da je bila udeležba na volitvah večja kot kdajkoli prej. Uspeh pa ni samo v tem. Važnejša je globoka družbena vsebina in ustvarjalna prizadevnost delovnih ljudi, ki so na svojih delovnih zborih bistveno prispevali k hitrejšemu reševanju družbenih zadev. Na volitve in volilne rezultate je* vplivala bogata vsebina preteklega obdobja ter veliki rezultati v letošnjem gospodarskem in družbenem razvoju. V razpravi je sodeloval tudi Miha Marinko, ki je obrazložil nekatere predvidene kadrovske spremembe. Pri tem je poudaril, da prenavljanje predstavniških organov ne pomeni pomlajevanja po letih starosti. Pri rotaciji gre za to, da se ljudje na voljenih funkcijah v določenih obdobjih izmenjujejo in da pritegujemo v predstavniške organe ljudi, ki so se uveljavili s svojim družbenopolitičnim delom. Zmotno je mnenje tistih, ki razumejo načelo rotacije, kot da gre za odrivanje starejše generacije. Tudi upokojitev nekaterih starejših tovarišev moramo razumeti kot materialno zagotovitev njihove eksistence, ne pa za izločitev iz politične aktivnosti. Zaradi odhoda dosedanjega predsednika Alberta Jakopiča — Kajtimira na novo odgovorno dolžnost in zaradi sprememb v vodstvu skupščine, ki so bile izvedene na zadnjem zasedanju, je plenum Glavnega odbora izvolil za predsednico Vido Tomšič, ki je že bila na tej dolžnosti pred prevzemom dolžnosti predsednice Ljudske skupščine LKS. Odslej bo imel Glavni odbor dva podpredsednika: razen Franca Kimovca — Žige še dr. Jožo Vilfana. Za novega sekretarja je bil izvoljen inž. Vitja Rode. dosedanji predsednik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Dosedanji sekretar Stane Markič je odšel na novo odgovorno dolžnost v Beograd. • V ponedeljek je bil prvi sestanek skupščinskih zborov, na katerih so bili določeni postopki za verifikacijo mandatov in izvoljene verifikacijske komisije. Prav tako je vsak zbor izvolil po enega člana v skupno skupščinsko komisijo, z nalogo, da izdela predlog začasnega poslovnika. Naslednjega dne — v torek — so zbori na svojih ločenih sejah poslušali poročila verifikacijske komisije. PRENAVLJANJE PREDSTAVNIŠKIH ORGANOV, NE POMLAJEVANJE PO LETIH STAROSTI • Te dni so dogradili ljubeljski predor na naši strani, dolg 686 metrov. Do konca leta bo zgrajena tudi avtomobilska cesta Ljubelj — Naklo, ki bo povezovala predor z gorenjsko avtomobilsko cesto. Otvoritev predora bo kasneje, ko bodo dogradili še predor na avstrijski strani, ki bo dolg 900 metrov. • šest glavnih podjetij jugoslovanske farmacevtske industrije, katerih predstavniki so-se te dni sestali na Otočcu, se je sporazumelo o Vsklajenem nastopu na inozemskem tržišču, da bi tako uspešneje povečevali izvoz v afriške in azijske dežele. Poudarili so tudi potrebo po vzpostavitvi konsigracijskih skladišč v teh deželah, ki se zelo zanimajo za uvoz zdravil iz Jugoslavije. 0 Med gospodarskimi organizacijami, ki jim je Splošna gospodarska banka SR Slovenije odobrila investicijska posojila, je tudi -——————novomeški Novoles, ki ima v načrtu koncentracijo proizvodnje v Straži pri Novem mestu. K posojilu 78 milijonov din, ki ga je Poslanci so dali slovesno izjavo o sprejetih odobrila Jugobanka, je Splošna gospodarska obveznostih oziroma dolžnostih. Na skupni banka odobrila še 106 milijonov dinarjev seji vseh zborov so na predlog komisije investicijskega kredita. Posojilo je dobila za volitve in imenovanja izvolili za predsed- tudi Industrija motornih vozil Novo mesto: nika skupščine Ivana Mačka — Matijo, za 300 milijonov din za 3 leta za kreditiranje podpredsednika pa dr. Marijana Breclja in prodaje serijske opreme ob 40-odstotni ude-Dragico Rome. Na skupni seji so sprejeli ležbi kupcev. tudi začasni poslovnik o delu skupščine in 0 Letošnja letina povrtnin je zelo ugod-izvolili komisije. r,a. Tržnice so dobro založene, cene pa so • Jugoslavija je imela te dni čast pozdra- tUdI znatno nižje. Zaradi tako velike poviti v svoji sredini visokega gosta, predsed- nudbe povrtnin obstaja bojazen, da se zanika Liberije Tubmana. Dva dni se je zadr- druge in trgovinska podjetja ne bi držala ža! v Beogradu, kjer je imel prijateljske pogodb, ki so jih sklenila s proizvajalci, ker razgovore s svojim gostiteljem Titom, nato imajo možnost odkupovati tudi po nižjih pa je obiskal Zagreb, Reko in Brione. Obisk cenah. Treba bo vztrajati na striktnem spo-visokega gosta bo. prav gotovo prispeval k štovanju pogodb, tako da bodo kmetijski razširitvi prijateljskih odnosov in k utrditvi proizvajalci zainteresirani oziroma stimuli-miru na svetu. rani za nadaljnjo planirano proizvodnjo ozi- • Jeseni bodo začeli graditi jedrski re- roma za sklepanje pogodb z zadrugo, aktor v Podgorici pri Ljubljani. Njegova a ves dan delajo ob neprimerni hra ti, pravijo ke iAikež v Brežicah. Na splošno poznajo natakarji vina samo po barvi (to velja za družbena gostišča), zasebni gostinci pa vam hitro povedo, kje so ga kupili. Izjema je bil natakar v Hotelu Turist Sremič, ki nam je podrobno opisal kvalitete in poreklo vin in je hitro in spretno odgovoril na vešče zastavljeno zanko: »Ali je ritoznojčan kra-jevo ime ali vrsta vina?« Odgovoril je pravilno: »Ritoznojčan je krajevna oznaka za vino.« 53 Na vsej poti smo pili najdražje vino v gostišču »Grič« ob stari cesti med brežiškim mostom in Čatežem. Cviček točijo tam po 400 din liter, belo bizeljsko vino pa po 450 dinarjev liter! Cene vin se vrte v domala vseh gostiščih (le nekaj redkih izjem je) med 300 in 350 dinarji za liter. Cenejša vina kot v gostišču »Grič« pri Brežicah točijo celo v Hotelu Turist Sremič v Vidmu-Krškem, ki brez dvoma šteje med redke, višje kategorne gostinske lokale v Spodnjem Posavju! Osebno snaga in oprava gostinskega osebja nista brez pomena človeka mine tek, če se mu približa natakar v zama-ščenem suknjiču in z žalnim robom za nohti. .. Seveda ne trdimo, da' smo kaj takšnega doživeli na našem obhodu. Osebna snaga vseh, ki so nam stregli, je bila primerna. Veseli smo bili belih, čipkastih predpasnikov natakaric v gostišču »Grmada« v Treh-, njem, snežno belega srknjiča srajce in metuljčka pri natakarjih v »Kolodvorski restavraciji« v Sevnici in v »Hote-, lu Turist Sremič« v Vidmu-Krškem ter ponekod drug::d. Po starem ali kar v »civilu« pa še vedno strežejo v gostiščih pri Kraglovilr v Gor Brezovici pri Sevnici (loka! je preurejen in eden najprškupnejših, kar smo jih obiskali na naši poti), pri Divjaku na Blanci, pri Koširju v Brestanici, pri Kuž-. niku in pri Komočarju v Vidmu-Krškem, pri BudiČu na Čatežu, pri Vahčiču v Cerkljah, pri Kerinovi Vidi v Pod-bočju in v gostišču »Pod lipco« v Kostanjevici. Pred vojno je bila v gostiščih predpisana za strežno osebje črna obleka. Dandanes, ko uvajamo bela oblačila celo v trgovskih prodajalnah, je pač najmanj, kar lahko zahtevamo od gostincev, da strežejo v belem. Bel, s čipkami obrobljen predpasnik natakarice in bel suknjič natakarja ustvarjata prijetno vzdušje. Prav bo tO rej, če bodo po obojem posegla tudi tista zasebna gostišča, ki še vedno vztrajajo pri strežbi »v civilu«. V manjših podeželskih gostiščih pa bi morda kazalo uvajati temna, potiskana krila, bele bluze ter rdeče rutke in predpasnike. Kroj za oboje ima Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem metlu. Postrežba je bila v vseh gostiščih vljudna, ponekod bolj, drugod spet manj, vendar pa povsod takšna, da se ns bi mogli pritoževati. Stranišče je ogledalo kulture To geslo velja za gospodinjstvo, še toliko bolj pa za gostinstvo. Preden začnemo s kritiko, naj poudarimo, da je največji napredek dosežen prav pri ureditvi sanitarnih naprav, ki so bile še pred nekaj leti v domala vseh gostiščih neprimerne. Najbolj snažna stranišča smo našli v gostiščih, ki so brez vodovoda. To so tako zvaua suha stranišča (»na štrbunk« jim pravijo po domače). Povsod so bila sveže poribana. V teh straniščih je zračenje svojevrsten problem, zato jih je" treba zamenjati z onimi na izpla.ko. Gouljami med množico pešcev in vseh mogočih vozil, kjer delajo njihovi vozički gnečo na pločnikih. Mislimo, da bi to že smeli zahtevati, če že ne zaradi rplošne higiene, pa vsaj zaradi tujcev, ki v vedno večjem številu prihajajo tudi k nam. TRIJE TURISTIČNI SEMINARJI V PROGRAMU Delavska univerza v Brežicah ima v . načrtu trt eno in večdnevne tečaje za potrebe razvijajočega se turizma v občini. Razmišljajo o tečaju za natakarje ln kuharje gostinskih organizacij, ki bi trajal trt dni. Tečaj ne bi bil samo gosiinskl, ampak bi sc na njem .udeleženci seznanili tudi s turistično platjo gostinskega dela. Teoretični pouk bi bil za kuharje ln natakarje skupen, praktični pa ločen. Drugi tečaj bi bil enodneven in bi bil namenjen pouku o pripravljanju nacionalnih jedi, torej raznih posebnosti našega domačega jedilnika, ki jih žal še vedno pogrešamo na jedilnih listih naših gostišč. Tudi tretji tečaj, ki ga Imajo v načrtu, bi bil enodneven, na nJem pa bi udeležence seznanili z vlogo in nalogami turističnih Informatorjev. »Ni tako!« me zavrne izkušeni mož. »če dan na dan ješ beli kruh, ga hoče jesti tudi družina, če si kmet, bodi pravi kmet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta že naprej podira!« Za nekaj časa sva obmolknila. Prvi se je zopet oglasil Boštjan: »Nazadnje pa še kako žensko iz mesta privlečeš!« »Oženil se bom na Jelovem brdu!« Oče me Je plašno pogledal, kakor bi hotel reči: Ali si še sedaj nisi iz glave izbil te neumnosti? Počasi je vprašal: »Kje češ na Jelovem brdu dobiti žensko, ki bi bila zate? Pri Mlačanovih je trda, kar se dela tiče!« »Kar odkrito ti povem, Boštjan: oženim se pri Presečnikovih!« Presenetilo ga je tako, da mu je padla pipa iz ust, in sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico jo je lovil po vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel. »Seve , če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna,« — tako sem ponižno pristavil. Pri Boštjanu bi bil prejkone le s težavo zmagal, da mi ni pomagala mati Barba. Dosedaj je molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da je posegla v govorico. Nekako v šali je vprašal Boštjan: »Koliko boš pa dote hotel imeti? Veliko ne bom mogel dati od hiše.« Barba se je kar razpočila: »Boga zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega zeta od hiše metal! 2e nekaj časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!« V največji razjarje-nosti je dostavila: »Sedaj pa pravi: .Veliko ne bom mogel od hiše dati!' Presečnik je Presečnik, a kadar možiš edino hčer, se vendar ne boš ljudem dajal pod zobe!« Pomirim jo, da za doto niti ne vprašam. Ali Barba še ni bila potolažena: »Nič tisto! To ti povem, Boštjan: gnojnice ne boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri Presečniku tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav nič !« Boštjan je molčal in se ni upal upirati. »Predvsem moram izvedeti pri dekletu, če me sploh hoče.« Po teh besedah sem odrinil v vas, Boštjan in Barba pa sta še ostala pri vodi. Ko sem včasih pogledal nazaj, je bila Barba še vedno v plamenu in prav videlo se je, kako pridigo je delala svojemu možu. Pri Presečniku je lazil okrog hleva Danijelov naslednik. Ni me poznal, zatorej se za mojo osebo niti zmenil ni. Bil je štulast, nekako polomljen je bil videti in ni mi bil všeč, ker je kadil, hodeč okrog hleva. Tudi nova dekla se je prikazala izza hišnih vrat, a je takoj izginila, ko me je ugledala. V hiši pri mizi je prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil, je bila za velikim kupom, ki ga je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita. Polagoma se je prikazal njen obraz izza fižola, spregovorila pa ni, dasi me je spoznala. Z velikimi očmi je gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega lica in zelo potrta. »Spet sem pri vas,« sem spregovoril pri vstopu. »Pižolico prebiram,« mi je odgovorila, »pa je hudo plažnata.« Z roko je mešala po kupu pred seboj, a do dela ni prišla. »Zgodaj si prišel — kje je še Božič!« »Dolgčas mi je bilo v Ljubljani.« Nato sva oba nekaj časa molčala. Obrnila je oči proti stropu, potem pa je govorila plaho in tiho kakor otrok pri prvi spovedi: »Mati tudi misli, da bi ne bila tista reč nič čudna.« »Katera?« »No, da bi vzel sorodnico k sebi, da bi ti kuhala in gospodinjila.« »Kje naj jo dobim, če bi ti ne hotela?« Nič posebno je ni zalila kri, ko je odgovorila: »Mati pravi, da bi ne bilo tudi to nič čudno. V mestu bi se veliko dobrega naučila.« »Si očeta že vprašala?« »Ne še, mislila sem, da ga ti vprašaš.« »Ne vem.« »Če nočeš, pa ne!« že jo je grabila jeza in na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa. »Ne jezi se, Meta,« sem jo miril, »na kaj takega ni treba več misliti!« »če torej nočeš —?« »Kaj naj živim v Ljubljani, če sem lahko tu med vami!« »Se boš pač naveličal!« »Ne bom se! Kupil sem zemljo, kupil sem živino. Gospodaril bom, sejal bom, prideloval bom« SLOVENSKO FESTIVALSKO VZDUŠJE V KOSTANJEVICI NA KRKI V soboto in nedeljo je Kostanjevica na Krki zaživela t svečanem vzdušju letnih prireditev DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA. Starodavnemu mestecu pod Opatovo goro so dale praznično podobo zastave držav, udeleženk tretjega mednarodnega simpozija kiparjev, ki se bo začel v »dolenjskih Benetkah« prihodnjo nedeljo. V soboto zvečer je godba na pihala Tovarne celuloze in papirja iz Vidma-Krškcga priredila prvi koncert pred Domom kulture v Kostanjevici, v mraku pa so se pred njim zbrali številni domačini in gostje iz Ljubljane, Novega mesta, Brežic, Vidma-Krškega in okoliških krajev. Slavje je začel tovariš Miloš Poljanšek, sekretar sveta za kulturo in prosveto SRS, ki je v krajšem nagovoru pozdravil zdaj že tradicionalne letne prireditve v Kostanjevici. Podčrtal je, da združuje obsežni in bogati program odrskih, likovnih in filmskih manifestacij tako visoko raven, da bi ga moglo Kostanjevici zavidati marsikatero veliko mesto. Pobudnikom in organizatorjem prireditev je Izrekel vse priznanje. Tradicija kostanjeviških prireditev dobiva daleč opazno obsežnost, njen glavni namen pa je: služiti interesom delovnih ljudi in krepiti večjo zavzetost človeka tudi za materialni razvoj, kar spet povečuje kulturni, turistični in vsesplošni pomen takih prireditev. Tovariš Poljanšek je nato prižgal festivalski ogenj, z balkona Doma kulture pa so se oglasile fanfare. dobno grafiko, je srečanje s starimi mojstri v Kostanjevici še prav posebno zanimivo doživetje. Obiskovalci razstav, ki bodo odprte v Kostanjevici do 1. septembra letos, bodo ob celjski grafični zbirki lahko imeli redko priložnost, videti eno najbogatejših grafičnih zbirk v naši državi. Obisk razstave zato seveda lahko vsem samo najtopleje priporočamo! 2e prva prireditev letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala je potrdila njegovo visoko raven: gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je uprizorila znano Krleževo delo V AGONIJI, je poželo nedeljen in iskren, navdušen aplavz številnih domačinov in gostov, ki so prvi večer napolnili dvorano. Sava Severjeva, Stane Sever in drugi člani ljubljanske Drame, ki so s prav to dramo nedavno dosegli enega največjih uspehov slovenskega kulturnega dela v zveznem me- rilu, so tudi na kostanjevi-škem odru nudili presenečenim gledalcem čudovit umetniški užitek. Uvod v festival je bil z gostovanjem ljubljanskih umetnikov takoj postavljen tako visoko, da smo organizatorjem letnih prireditev zares lahko samo iskreno hvaležni. Posebno veseli so bili gostovanja domačini, katerim so v zadnjih letih številna gostovanja izbrusila občutek za umetniško podajanje na odru in znajo ceniti lepoto domače besede in umetnin. Originalna grafična dela velikih mojstrov V nedeljo dopoldne so v Kostanjevici odprli kar tri umetniške razstave. V prostorih osnovne šole so si gostje in domačini z zanimanjem ogledali dragoceno celjsko grafično zbirko: 30 originalov in 2 kopiji grafik starih mojstrov od 15. do 18. stoletja. Med njimi so znana imena — DUrer, Rembrandt, Tiepolo in drugi. Mojstre in njihove večno lepe liste je predstavila obiskovalcem kustosinja Mestnega muzeja iz Celja Milena Moškonova. Poudarila je, da nas razstavljena dela sama silijo, da spoštujemo in vrednotimo umetniško dovršenost, s katero so stari mojstri izražali svoje lirične in druge izpovedi. Razložila je, na kako zanimiv način ugotavljajo originalnost takih grafičnih listov, kar so dosegli s sodelovanjem zagrebškega grafičnega kabineta. Kakor je zanimiva vsebinska stran razstavljenih grafik, tako je privlačna tudi njihova izvirnost, saj gre za liste, ki so bih odtisnjeni z originalnih plošč. Bogastvo razstave grafik starih mojstrov je spričo dejstva, da gre za prave, izvirne umetnine, seveda tolikanj večje. V času, ko v raznih galerijah vedno znova srečujemo moderno, so- Človek z občutkom za lepo in boljše je zaradi takih svojih želja in potreb tudi koristnejši delavec in upravljavec Ko je v soboto zvečer tovariš Milan Poljanšek, sekretar sveta za kulturo in prosveto Stis, pred Kostanj eviškim Domom kulture pozdravil domačine in goste ob otvoritvi Dolenjskega kulturnega festivala 1963, je med drugim dejal tudi tole: »... Neštetokrat smo že govorili, ugotovili in povedali, da se naši delovni ljudje lotevajo kulturnih problemov z vedno bolj zrelo zavestjo, kar kaže na njihov živi interes za prihodnost kulturnega dela. Pri tem je bila največkrat močno živa, podčrtanja vredna misel, da je človek z vsemi svojimi spoznanji, hotenji in možnostmi centralna osebnost vsega dogajanja. Tisti človek, ki mu gre polna pravica, da živi, dela in gospodari, saj se v njem kali zavestna potreba po nadaljnji humanizaciji družbe, osvobajanju dela in človeka, in ker je prav on nosilec suverenosti. Kulturna dejavnost ni aktualna samo zaradi tega, ker lajša monotonost vsakdanjega življenja, marveč tudi zato, ker ljudje z občutkom za lepo in boljše ne marajo živeti v slabem, zanemarjenem, umazanem okolju, dolgočasni puščobnosti; ker je takšen človek zaradi želja in potreb predvsem tudi koristnejši delavec in upravljavec. Takšno resnico tukajšnji ljudje že dolgo poznate, zato je v vas tolikšna volja do kulturnega dela. Gledališki dosežek, ki je dosegel najvišje letošnje priznanje v širši domovini, je za tolika hotenja in takšna prizadevanja Kostanjevičanov in širše Dolenjske lep in vsega spoštovanja vreden pričetek kulturnih dogodkov. Naj s pridom zagori in gori ogenj Dolenjskega kulturnega festivala, živo opozorilo vsem, ki bodo hodili tod mimo, da si tukajšnji ljudje veliko prizadevajo za kulturno delo in s tem za kulturnega človeka.« Tovariš Miloš Poljanšek prižiga festivalski ogenj pred Domom kulture Božidar Jakac: dopisni član JAZU V nedeljo opoldne so na letini skupščini Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu izbrali 7 rednih in 17 dopisnih novih članov. Med novimi dopisnimi člani izven delovne sestave te ustanove je tudi akademik Božidar Jakac. Ljudski umetnik Ivan Napotnik Kmalu po deseti uri so na razstavišču v Domu kulture odprli drugo razstavo. Ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani dr. Karel Dobida je predstavil domačinom in gostom življenje in delo slovenskega kiparja Ivana Napotnika. O njem je dejal: »V slovenski kiparski umetnosti, ki se je uveljavila v začetku našega stoletja, je Ivan Napotnik kmalu zavzel poseben položaj in dosegel zelo zgodaj veliko pomembnost. Kasen potomec daljnih prednikov — kmečkih rezbarjev, se je po vrnitvi s študija v svojo gorsko, z nepreglednimi gozdovi obdano domačijo posvetil skoraj izključno lesni plastiki, saj se mu je žlahtno gradivo kar samo ponujalo. Prav zato je ta razstava v tem kraju, kjer je les v tolikšnem obilju pri roki, še prav posebno upravičena, še bolj zanimiva pa je prav tod, kjer sodelavci simpozija Forma viva oblikujejo les v duhu današnjega časa .. .« Dr. Dobida je nato v bežnih potezah orisal Napotnikovo življenjsko pot, učna leta v Celju, Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti. Po prvi svetov- ni vojni je Napotnik doma kmetoval, zraven pa neutrudno ustvarjal umetniška dela. Na svojem gorjanskem domu je živel dobrih 20 let, hkrati kot umetnik in kmet. Umrl je 19. junija 1960 kot svojstven ustvarjalec in velik umetnik lesa. Najlepše umetnine je ustvaril v lesni plastiki, pri čemer je predvsem uporabljal les žlahtnega sadnega drevja, pa jesenovino, hrastovmo, li-povino in predvsem mnogo-barvni les nagnoja. Lesu je vtisnil vedno pečat svoje osebnosti, ki jo odlikuje nevsakdanja tehnična spretnost, saj so, kot pravi dr. Dobida, »njegova muzikalno ubrana dela prava lirična pesem, polna harmonije in ritma... Brez vsiljivih vnanjih folklornih znamenj je ta umetnost tako domača, tako naša, kakršne so naše preproste, vedre in prisrčne narodne pesmi. Ta poetični realizem je Napotni-ku v slovenskem kiparstvu prvih desetletij našega veka zagotovil izjemno mesto .. .« Obiskovalci so si nato ogledali Napotnikove plastike, skice in figure, ki bodo prav gotovo navdušile vsakogar, kdor jih bo v tem poletju obiskal. ovrednotil to Gorjupovo delo, v katerem je pomembni češki slavist Frank Wollman našel »sled velike ljubezni umetnikove, ki je ustvarjala to delo«. To pa je za umetnika, ki prestopa prag iz šole v samostojno življenje, največja pohvala. Napoved nečesa z ljubeznijo ožarjenega je dragocena za nas, četudi ni mogla polno izpolniti obeta. In prav zato je umetnik Jože Gorjup tudi 30 let po smrti za nas še vedno živ in mikaven. Zares: bogata zbirka iz raztresene umetnikove zapuščine, zbrana na sedanji razstavi, je čudovito presenečenje. Gorju-pova zbirka bo kot ena prvih v celoti prišla v obnovljeni kostanjeviški grad, saj nedvomno zasluži trajno pozornost. Tov. Lado Smrekar, ki se je zahvalil vsem trem govornikom, je na Lamutovem razstavišču izrekel posebno zahvalo prof. Mirku šubicu, predstojniku katedre za re-stavriranje pri Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, za veliko pomoč pri reševanju Gorjupovih slik, prav tako pa tudi akademskemu slikarju Viktorju Povšetu, ki je kvalitetno opravil ta zahtev- na restavratorska dela. Enako zahvalo je izrekel tudi skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti pri svetu za kulturo in prosveto SRS, vsem Kostanje včanom in zlasti sorodnikom pokojnega umetnika, ki so pripomogli, da je razstava odprta. Spominu Jožeta Cvel barja V nedeljo popoldne so se organizatorji festivala spomnili tudi pesnika in slikarja Jožeta Cvelbarja na PrekopL Pred njegovo rojstno hišo je akademski slikar Stane Jarm odkril umetniku doprsni kip, o življenjski poti prezgodaj umrlega Jožeta Cvelbarja pa je govoril Lado Smrekar, kostanjeviški šolski upravitelj. Pevski zbor »Janko Gallusa iz Kočevja je zapel več žalo-stink, s pesmijo pa so počastili umetnikov spomin tudi kostanjeviški pionirji pod vodstvom Jožeta Jankoviča. Z večernim koncertom kočevskih pevcev v Kostanjevici Je bil nedeljski spored prireditev uspešno zaključen. Tg. Zaokrožena podoba kostanjevi-škega rojaka Jožeta Gorjupa Basist Ladko Korošec bo V nedeljo popoldne pel Keiala v Prodani nevesti ha grajskem dvorišču v Kostanjevici Če sta bili že prva in druga razstava zanimivo odkritje in prijeten kulturni dogodek, je bila tretja razstava nedeljskega dopoldneva čudovito presenečenje: na obnovljenem Lamutovem razstavišču smo spoznah izredno bogat opus slovenskega umetnika, slikarja, grafika in kiparja Jožeta Gorjupa. Umetnikov rojstni kraj Je po 31 letih zbral Gorjupovo raztreseno delo in strnil njegovo ustvarjanje v zbirko, ki nedvomno predstavlja že zdaj največje kulturno bogastvo mesta na Krki. Retrospektivno razstavo Jožeta Gorjupa je odprl akademik dr. France Štele, »če se danes z bolestjo spominjamo Jožeta Gorjupa, Je to dokaz, da nam Je ostal v spominiu kot neizpolnjen obet, podobno Ketteju, Murnu, Kosovelu, Cvelbar-ju aH slikarju Franju Golobu, čeprav je njihove cvetove prezgodaj pomorila slana slepe usode, se nam zdi njihov spomin neumljiv in se vračamo k njemu z grenkim občutkom mikavne, a neizpolnjene obljube ... Gorjup m izpel svoje pesmi, katero je komaj začel, ubral pa jo je tako, da še danes odmeva v nas kot sik počene strune ...« Dr. Štele je zatem orisal življenje in delo umetnika Jožeta Gorjupa, prikazal njegovo mladost in študijska leta, predvsem pa ga je pokazal kot mnogo obetajočega umetnika z lirično, nekoliko romantično narodno nastrojeno dušo. Gorjup je bil v globljem bistvu bolj kipar kakor slikar. Svoj najvišji cilj, svojo skupnostno umetnino, kjer enakopravno sodelujejo vse tri glavne stroke: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo, je dosegel s poslikanim prez-biterijem Miklavževe cerkvice v Kostanjevici. To delo je in ostane ena največjih umetnostnih zanimivosti Kostanjevice. Dr. Štele Je podrobneje Ravnatelj dr. Karel Dobida odpira retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika Obeta se nam nova knjigarna v Novem mestu Pretekli teden Je pričela založba Mladinska knjiga, takoj ko se Je iz svojih prostorov na Glavnem trgu izselil potovalni urad Transportnega podjetja Gorjanci iz Straže, preurejati prostore. Knjigarna in papirnica bo v preurejenih prostorih odprta približno čez 3 mesece. Zvedeli smo, da bo celotna preureditev veljala okoli 16 ml-. lijonov 600 tisoč, od tega pa odpade na zidarska dela 8 milijonov 800 tisoč. Preostanek je namenjen raznim instalacijam, ureditvi centralne kurjave, novi, sodobni opremi in za druga dela. Glavni vhod bo ostal tam, kjer je zdaj, prodajalna bo imela 6 Izložb v arkadah, stranski vhod pa bo iz Jenkove ulice. V prostorih potovalnega urada bo knjigarna (ločeno za domača in ločeno za tuje knjige), t preostalih prostorih pa poseben oddelek za tehnični pribor (računski in pisarni stroji ter sodobni pripomočki) ter papirnica s pisarniškimi potrebščinami. V času preurejevanja so knjige potrošnikom na razpolago v papirnici na Cesti komandanta Staneta. Držić v Moskvi V moskovskem gledališču Vahtanova so nedavno uprizorili komedijo jugoslovanskega avtorja Marina Držiča »Dundo Maroje«. Delo je za moskovski oder zrežiral Bojan Stupica, on in igralci pa so bili na premieri deležni burnega aplavza. Tllilan Ttlipiii-. REICHSTAG V PLAMENIH 99 Mladost nas druži64 24 Vem, da nihče v Bolgariji ne verjame v naše namišljeno sodelovanje pri požigu Reichstaga. Vem, da bo v inozemstvu redko kdo to verjel. Toda tukaj, v Nemčiji, so drugačne razmere. Tukaj lahko verjamejo v takšne nenavadne trditve. Glejte, zakaj sem želel dokazati, da kompartija ni imela in nima ničesar skupnega z udeležbo pri takem zločinu. Ako je govor o propagandi, tedaj moram pripomniti, da so mnoga pričevanja tukaj nosila takšen karakter. Goringova in Goebbelsova pričevanja so ime la prav tako indirekten propagandistični učinek v prid komunizma, toda nihče ne more smatrati, da sta odgovorna za to, ker sta njuni pričevanji imeli takšen propagandistični učinek. (V dvorani je vrvenje in smeh!) * Tisk me je na vse mogoče načine klevetal — kar mi je bilo popolnoma vseeno. Tako je v zvezi z menoj imenoval bolgarski "narod ,divjr in .barbarski', mene je imenoval .mračni balkanski tip-, ,divjega Bol gara' in preko tega ne morem molče. Res je, da je bolgarski fašizem divji in barbarski, toda bolgarski delavski razred in kmetje, bolgarska inteligenca sploh, niso divjaki in barbari. Nivo materialne kulture balkanskih narodov gotovo ni tako visok kot v drugih evropskih državah, toda duhovno in politično naše ljudske množice niso na nižji ravni kot množice v drugih evropskih državah. Naš politični boj, naša politična prizadevanja v Bolgariji nikakor niso nižja kot v drugih državah. Ljudstvo, ki je 500 let živelo pod tujim suženjstvom in ni izgubilo pri tem svojega jezika in narodnosti, naš delavski razred in kmetje, ki so se borili in ki se borijo proti bolgarskemu fašizmu, toda za komunizem — tako ljudstvo ni divje in barbarsko. Divjaki in barbari so v i Bolgariji samo fašisti. Toda vprašam vas, gospod predsednik, v kateri državi fašisti niso barbari in div jaki?« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Ne nami gujc-te morda na politični položaj v Nemčiji?« Dimitrov z ironičnim nasmehom: »Oh, razume se, da ne, gospod predsednik...« Še mnogo prej, ko je nemški cesar Karel-V. izja vil, da govori nemško samo s svojimi konji in so nemški dvorjani in nemški intelektualci pisali samo latinsko in so se sramovali nemškega jezika, sta v .barbarski' Bolgariji Ciril in Metod ustvarjala in širila staro bolgarsko pismenstvo.. Bolgarski narod se je z vsemi svojimi silami in zelo uporno boril proti tujemu suženjstvu. Glejte, zakaj protestiram proti napadom na bolgarski narod. Nimam vzroka, da se sramujem, ker sem Bolgar. Ponosen sem na to, ker sem sin bolgarskega delavskega razreda. Preden preidem na osnovno vprašanje, moram izjaviti sledeče: dr. Teichert nam je očital, da smo se mi sami postavili v položaj obtoženih za požig Reichstaga. Na to moram odgovoriti, da je od 9. marca, dneva, ko so nas zaprli, in začetka tega procesa, preteklo mnogo časa. V tem času bi lahko pregledali vse momente, ki vzbujajo suin. V času predhodne preiskave sem se pogovarjal z odgovornimi uradniki tako imenovane komisije za požig v Reichstagu; ti uradniki so mi rekli, da Bolgari niso krivi požiga, obtoževali so nas samo, ker smo živeli s tujimi potnimi listi, pod tujimi imeni, neprijavljeni itd.« Predsednik: »O tem, kar sedaj govorite, na procesu nismo govorili, zato o tem nimate pravice govoriti.« Dimitrov: »Gospod predsednik, v tem časovnem obdobju je bilo potrebno preveriti vse podatke, da bi nas pravočasno oprostili take obtožbe. Obtožnica navaja, da Dimitrov, Po#ov in Tanev trdijo, da so bolgarski emigranti, toda kljub temu je potrebno smatrati kot dokazano, da so živeli v Nemčiji z namenom, da ilegalno delajo. Oni so, pravi obtožnica, .poslani od komunistične partije v Moskvi, da pripravijo oboroženo vstajo.' ) Na 83. strani obtožnice se navaja, da. čeprav je Dimitrov izjavil, da od 25. do 28. februarja ni bil v Berlinu, to ne spreminja stvari in ga ne osvobaja obtožbe zaradi sodelovanja pri požigu Reichstaga. To se vidi — navaja dalje obtožnica — ne samo iz pričevanja Helmerja, temveč tudi druga dejstva kažejo na to, ila ...« Predsednik sodišča: »Ni vam potrebno tukaj čitati cele obtožnice, dovolj jo poznamo.« Svojci obtožencev med poslušalci na procesu v Leipzigu. Od leve proti desni: Torglcrjeva mati, Torglerjcva žena, ■ 1'imitruva znati ter sestri Popova in Taneva V nedeljo, 23. junija, je bil v Kamniku velik shod mJadine pod geslom »Mladost nas druži«, ki se ga je udeležilo nad 400 mladincev in mladink iz Cerknice, Ribnice, Novega mesta in domačinov iz Kamnika, medtem ko so Kranjčani zadnji hip udeležbo odpovedali. Shod sta pred spomenikom revolucije otvorila predsednik mladinskega komiteja ZMS Kamnik Peter Lavrič in predsednik občinske skupščine .France Vidervol, ki sta zaželela dobrodošlico vsem udeležencem in izrazila željo, da bi se take oblike sodelovanja med mladino nekaterih slovenskih občin še organizirale. Tov. Lavrič je poudaril, da se na podobnih shodih mladina lahko spoznava in navezuje stike ter na uspešen način izmenjuje izkušnje in način svojega dela. Lahko rečemo, da je majhna skupina zastopnikov Novomeškega občinskega komiteja ZMS uspešno zastopala Dolenjsko, saj so skupno s predstavniki JLA, . ki so se jim pridružili, poželi nekaj lepih uspehov. Na športnem področju so Novomeščani tekmovali v šahu in namiznem tenisu. V obeh disciplinah so zasluženo zasedli prvo mesto'. Šahovska ekipa je zmagala nad ekipo iz Cer- knice s 4:0 in nad ekipo Kamnika s 3:1, z drugoplasirano ekipo Doma invalidne mladine pa so igrali neodločeno 2:2. Se večjo premoč so imeli Novomeščani v namiznem tenisu, kjer so po prostem prvem kolu premagali Cerknico s 5 : 0 in v finalu še Ribnico, prav tako s 5 : 0. Ostale udeležence so vodili kamniški, mladinci po Kamniku in jim razkazal! zgodovinske in druge znamenitosti tega prijetnega gorenjskega mesteca. Popoldne so priredili v kulturnem domu zabavno glasbeno prireditev. Novomeški ObK ZMS je zastopal ansambel Dizzy Combo s pevci Tatjano Gros, Milanom Zucajičem in Borisom Bla-žonom, razen tega pa je še nastopil Toni Gašperšič,. ki je s svojim prijetnim humorjem razgibal vse poslušalce Hvaležno občinstvo je nagradilo nastop Novomeščanov že med samim izvajanjem in so morali nekaj skladb na željo občinstva tudi ponoviti. Največje navdušenje pa je požel vojak Milan Zucajič s skladbo »Bibapalua twist«, ko navdušenja v dvorani kar ni hotelo biti konec. Na' prireditvi so domačini podarili vsem predstavnikom sodelujočih občin tradicionalne kamniške majolike in diplome za uspehe na športnem področju. Zastopnice ObKZMS Novo mesto Erika Levičar se je zahvalila za darila in izrazila željo, da bi se prihodnje leto v še večjem številu zbrali v Novem mestu, kar so vsi navdušeno sprejeli. Pb prireditvi so vsi udeleženci odšli v Kamniško Bi; strico, kjer so si ogledali rokovnjaške jame in izvir Bistrice. Po mladinskem plesu na terasi Kulturnega doma se je shod končal. Čeprav so bili vsi udeleženci zadovoljni s prijetno preživelim dnevom v Kamniku, so bili nekoliko razočarani nad slabo organizacijo, ki se je kljub lepim idejam domačinom izmuznila iz rok. Vse prireditve so bile organizacijsko dokaj slabo pripravljene in lahko dodamo, da so ravno predstavniki Novega mesta rešili pred neuspehom zabavno glasbeno oddajo. Prihodnje leto bodo verjetno prišli mladinci v Novo mesto. Tako leži pred ObK ZMS v Novem mestu dokaj veilika odgovornost, saj je častna naloga gostiteljev povezana tudi s precejšnjim trudom. Zavedati pa se moramo, da bo shod v Novem mestu prireditev, na kateri bomo' moraili dokazati, da bo že tradicionalna dobra organizacija podobnih množičnih prireditev v Novem mestu tudi tokrat uspešna. »Želimo vam, da bi bil prihodnje leto shod veliko boljše organiziran kot pri nas. Torej — na svidenje na shodu »Mladost nas druži« v Novem mestu, je dejal pred-sedr.'k ObK ZMS Kamnik 30 mladincem in mladinkam iz Dolenjske, ki so jim zaželeli srečno pot številni prisrčni stiski rok mladih Kam-ničanov. Janez Korošec 11-letni šolar zadel avtomobil Na nedeljski tomboli v Murski Soboti je zadel »Fiat — 600 D« 11 -letni učenec Kolo-man Favidij iz Zenavelj Pač nevsakdanja sreča otroka, ki se takega darila ni nadejal! Mladinsko srečanje »MLADOST 4 ^RUžUJE«: Spominski posnetek Novomeščanov s skupino vojakov tukajšnje gafl^1 ^ pred domom blizu izvira Kamniške Bistrice Ptiči požgali vas Pet tisoč prebivalcev ubož-ne egiptovske vasi Al Aba-diya je bilo zelo ponosnih na svoje golobe. Ptiči so v rojih gnezdili pod slamnatimi strehami hiš in s čivkanjem razveseljevali vaščane, le-ti pa so z ljubeznijo skrbeli za njihovo hrano. Toda prav te priljubljene živalce so povzročile požar, ki je imel tragične posledice za vso vas: do tal je zgorelo nad 300 hiš in koč, 20 oseb je izgubilo življenje, velik del vaščanov pa je ostal brez strehe nad glavo. ro^Čt P°žar je povsem neW"m!a n«ka kmetica, ki je ^T^™ ognjišču bi P5 "a Ve«erJo za moža. ^v16 'mela v tem ča- gnczdU^a okni čivkali golob* ^ isker iz ognjišča J* naključju prešlo skozi; v golobja gnezda. dil° Z * ptiei so zs°-reči^7n'cami vzleteli in PrestlU 6taIi nad vasjo. Z ofl 'frečih perutnic so P*0*6 «ktB in zanetile »GALEB« je prestal izkušnjo v pariškem salonu jer°navt&ke V 25. mednarodnem aeronavtičnem salonu v Parizu je naše reaktivno šolsko letalo »Galeb« v celoti izpolnilo vsa pričakovanja in prikazalo svoje izredne zmožnosti med letali svoje kategorije. Te zmožnosti se kažejo predvsem v pomembnih tehničnih kvalitetah. Tako ima naše letalo največji razpon med najmanjšo in največjo hitrostjo, je najbolj »skromno« glede na prostor, potreben pri vzletu in pristanku, ker potrebuje samo navaden travnik. Razen tega je obiskovalce salona seznanilo z najtežavnejšo Največ uspeha sta požela med pevci zabavnih melodij Tatjana Gros in vojak Milan Zucajič Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! to*DX!"'e8a Pr°grama, ko je P1'1 !eunnajbo'J zahtevne ter ,'.u vsem ostalim zaht^ve g Slavij0 leta" lom w.r kategorije. TUJ'lli Qvniaki so se ze- '0 < LZa na*e letalo, s kater' ^ nedavno sezna. nili W* naže bralce. t&ffr Pevec in iPf1 bralec "Sto?"1 *** "*ro-cene ' ne,J!9re, toda dresi rane? etul!a se nikoli požar na sosednjih strehah — v Al Abadivi so vse strehe iz slame. Sedaj so tudi ostali ptiči, ki jih je dosegel požar, vzleteli ln vedno bolj širili požarni krog. Zaman so bili vsi napori prebivalcev — ki so se medtem zavedli, kaj se dogaja — da bi jih pregnali ali pobili. Iz Alek-sandrije in bližnjih centrov so kmalu prispeli gasilski vozovi. Toda gašenje je bilo izredno težavno. V Al Abadivi namreč ni vode in edini vrelec v bližini je 7 kilometrov oddaljen od vasi. Gasilski avtomobili so nenehno švigali od vrelca do vasi in nazaj, toda tako je bilo izgubljenega mnogo dragocenega časa, medtem pa se je ogenj vedno bolj širil. Po Morja je s kordoni morala' zadrževati prebivalce vasi, ki so skušali vdreti v goreče hiše, da bi rešili svoje pre moženje. Po devetih urah gašenja je 14 skupinam gasilcev končno uspelo omejiti požar. Iz ruševin so doslej potegnili 20 zoglenelih trupel, 150 vaščanov pa je več ali manj hudo ranjenih. Brez strehe nad glavo jih je ostalo 1500. Med kadečimi razvalinami 300 hiš so tudi golobje zaman iskali svoja gnezda. Tudi oni so ostali brez strehe. NEVSAKDANJI DOGODEK MED SPANJEM JE PADEL S TOVORNJAKA Naključja ni, pravi znanost. Toda naključje, ki se je primerilo prejšnjo nedeljo, govori skoraj nasprotno. Spada pa v vrsto »srečnih naključij«. Kazalci so se bližali polnočni uri, ko se je skupina mladincev, mladink in vojakov s kamionom IMV vračala iz Kamnika proti Novemu mestu. Ravno 20 km pred mestom so se nenadoma odprla vrata na zadnjem koncu tovornjaka in neki mladinec se je hipu znašel na ohlajenem asfaltu avtomobilske ceste. Na tovornjaku je zavladalo razburjenje. Bilo je potrebnih trideset sekund, da se je tovornjak ustavil in da so ugotovili, kdo je padel na cesto. Bil jc to mladinec, uslužbenec IMV Milan Burgar. Takoj je nekaj mladincev in vojakov steklo nazaj po cesti, pričakujoč najhujše. Kako pa so bili presenečeni, ko jim je Milan prišel nasproti cel in zdrav. Saj je bilo kar težko verjeti, da se je tako srečno končalo, kajti Milan je padel s precejšnje višine in med spanjem. Na srečo je tovornjak vozil le 50 km na uro. Zavladalo je splošno veselje, Milanu pa so hitro obvezali odrtine na rokah in obrazu, edino, kar je pri padcu odnesel. Kako se je stvar zgodila? Milan je sedel pri zvočniku tik zraven vrat, in ker je bilo že pozno, ga je premagal spanec. Ko je tovornjak zmanjšal hitrost, je Milan verjetno rahlo trčil v vrata, ki jih je verjetno v Ljubljani pozabil dobro zapreti. Tako so se odprla in Milan je med spanjem padel na cesto. Na srečo nihče ni vozil za tovornjakom ... »Zbudil sem se na cesti,« je rekel Milan, »in takoj uganil, kaj se mi je zgodilo. Videč, da sem srečno .izvozil', sem začel žvižgati za tovornjakom. Vtem pa so tovariši že prihiteli k meni.« EDO PEZZI Higiena v vesolju »Komsomoiskaja pravda« navaja zanimive tehnične podrobnosti o prehrani in higieni sovjetskih kozmonavtov. Znano je, da imajo kozmo-navti s seboj ne le primerno zalogo hrane, ampak tudi vode. »Voda,« piše omenjeni časopis, »ki jo je pil med svojim poletom Titov, mu ni ugajala. V kabino so mu namreč postavili kanto vode s kozmodroina v Bajkonuru, in niso pomislili na to, da je Titov vajen moskovske vode. Nikolajevu in Popovu so zato pripravili vodo, katere sta bila oba kozino-navta vajena, in tega sta bila zelo vesela.« Zaloga vode, ki jo ponesejo astronavti s seboj v vesolje, ustreza približno poldrugemu litru na dan, kar je normalna količina za vsakodnevno človekovo porabo. Voda je v vesoljski kabini zaprta v zelo močnem rezervoarju, ki je v notranjosti razdeljen na posamezne predele, tako da voda ob. okvari rezervoarja ne more v celoti izteči. Kozmonavti, tako poroča nadalje omenjeni sovjetski časopis, se tudi umivajo, in sicer z majhnimi brisačami, namočenimi v detergentu. Za sedaj se sicer še ne bri-jejo, tudi si ne umivajo zob, le usta si po vsaki jedi izpla-kujejo. Toda v prihodnjih poletih bodo ponesli kozmonavti s seboj v vesolje tudi električne brivske aparate in užitno zobno kremo, kar pomeni, da jo bodo pojedli in si hkrati z njo umili zobe. TELESNA KAZEN ZA KRAJO AVTOMOBILA »Ta kazen iz 18. stoletja je najbolj primerna za krajo avtomobilov, najbolj tipični zločin 20. stoletja.« S temi besedami je vrhovni sodnik ameriške zvezne države Delavvarc obsodil 20-lelnega Frank-lyna Cannona zaradi ponovne kraje avtomobila na 20 udarcev z bičem. Kazen so izvršili javno na dvorišču vrhovnega sodišča. »Drugega mi ni treba, kot da mi pošljete poročilo, Lermeux.« Ali ni Maigret v te:n trenutku prevzel mrtveca, ko je zlezel spredaj na voz? Takšen je bil vso noč. Takšen je bil še zmerom zjutraj. Lahko bi rekli, da je truplo pripadalo njemu, da je bil tisti mrtvec njegov mrtvec. Ukazal je, naj ga na sodnomedicinskem Inštitutu čaka Moers, eden od specialistov na, oddelku za sodno identificiranje. Moers je bil mlad, suh in dolg, obraz se mu nikoli ni smehljal in njegove plašne oči so bile zabrisane od debelih očal. Spravil je na noge tudi doktorja Paula, ki je moral priti vsak trenutek. Z njimi je bil samo čuvaj in v ohlajenih omarah mrtveci brez imena, ki so jih v zadnjih dneh nabrali po Parizu. Luč je bila ostra, med natančnimi gibi rok je redkokdo spregovoril. Videti so bili kot vestni delavci, sklonjeni nad kočljivo nočno delo. V žepih niso našli skoraj nič. Zavojček sivega tobaka in papirnato cigaretnico, škatlico vžigalic, precej navaden nožič, ključ skoraj starinske oblike, svinčnik in robec brez monograma. V hlačnem žepu malo drobiža, ampak nobene listnice, nobene legitimacije. Moers je previdno jemal v roke oblačila drugo za drugim, jih deval v vrečice iz naoljenega papirja, ki jih je potem zapiral. Tako je storil s srajco in prav tako s čevlji in nogavicami. Vse to je bilo povprečne kakovosti. Suknjič je nosil znamenje neke trgovine s konfekcijo na Sevastopoljskem bulvarju in hlače so bile bolj nove in druge barve. Mrtvec je bil čisto gol, ko je prišel doktor Paul. »Kaj nam torej pripoveduje ta ubogi fant, dragi Maigret?« Zdaj je bilo namreč treba doseči samo to, da bo mrtvec spregovoril. To je stvar izurjenosti. V navadnih okoliščinah bi Maigret moral iti spat in zjutraj bi v svoji pisarni dobil razna poročila. Vendar je pri vsem hotel biti zraven, s pipo v ustih, z rokami v žepih, z motnimi in zaspanimi očmi. Preden se je lotil dela, je doktor moral počakati na fotografe, ki so se zamudili, in ta čas je izkoristil Moers, da je mrtvecu skrbno očistil nohte na rokah in nogah in tudi najmanjše ostanke pazljivo- spravil v vrečice, na katere je narisal skrivnostna znamenja. Potem je prišel fotograf. Najprej fotografije" telesa, rane. Potem za razširjanje po časopisih fotografija obraza, ampak kolikor mogoče živa fotografija, zato da bi ga kdo prepoznal. S tem namenom je strokovnjak umetno polepšal mrtveca, ki je bil zdaj v mrzli svetlobi videti veliko bolj prsteno bled, vendar je imel na licih rožnate lise in pobarvane ustnice. »Zdaj pa vi, doktor ...« »Ali boste ostali, Maigret?« Maigret je ostal. Do konca. Ob pol sedmih zjutraj sta se doktor Paul in on napotila na belo kavo v majhno zajtrkovalnico. »Zdi se mi, da ne želite čakati na moje poročilo .. čujte, ali je to važna zadeva?« »Ne vem,« je rekel Maigret. »Najprej naj vam povom,« je začel doktor, »da jc ta človek živel v skromnih razmerah. Najbrž so bila njegova otroška leta klavrna in niso dosti skrbeli zanJ1 če lahko sodim po razvitosti kosti in zob. Njegove roke ne razodevajo določenega poklica. Krepke so, ampak nič kaj grobe. Mož nI mogel biti delavec. Tudi ne uradnik, ker njegovi prsti nimajo niti najbolj rahlih znamenj skaženosti, ki kažejo, da Je človek veliko pisal bodisi z roko ali na pisalni stroj. Nasprotno pa ima občutljive in potlačene noge človeka, ki je vse življenje na nogah.« n^iiinret Si ni nič zapisoval; vse to se mu je vtisnilo hi se bal3 11 javnemu vprašanju: čas' zločina. Ne da tnuro t,Pornote. ga lahko določim med osmo in deS&reh r-" • Vo*>verL-0 medtem po telefonu že sporočili, k»J * fi Uriua!» tisti trije ponočnjaki in da je bil malo P° titraj na Trgu de la Concorde rumeni ci ,pos!ušait ft?(( Jte' doktor, ali ne opazite nič nenavad- mčiiske t a sodni zdravnik že petintrideset, let in it -i5t°v. ađeve so mu bile znane bolj kot večini p° ni Kn iT" je afu bu storjen na Trgu dela Concorde.« "fSbrž !pdar ~p 8a umorili na odročnem kraju.« ,o KraJ. Do« včlovek predrzne truplo prenesti na dr* skriti »a? 0 v mestu- kot Je Pariz' sa navadno h ■ * S. Sk Spomenik Milanu Majcnu Preteklo nedeljo so na osemletki v Šentjanžu odkrili spomenik narodnemu heroju Milanu Majcnu. Slovesnosti sta poleg domačinov prisostvovala tudi predsednik občinske skupščine Sevnica Jože Knez in zastopnik ZB Rudi Malešič. Na pobudo šolskega upravitelja Vladimirja Gala sta spomenik izdelala s prostovoljnim delom tovariša Peter Rau in Marjan Jan. šolska mladina je za slovesnost pripravila program in igrico »Povodni mož«, o narodnem heroju Milanu Majcnu ln njegovih zaslugah pa je govoril upravitelj šole. Spomenik stoji v veži šolskega poslopja, tako da bo šolarjem vedno na očeh in da se bodo spominjali človeka, ki je s svojo herojsko borbo proti veliko močnejšemu sovražniku postal legendarni junak našega naroda. Vsa Majcnova družina je padla v NOV: belogardisti so 1943. leta ubili očeta in mater, brat je padel v bo- SEVNIŠKI VESTNIK ju z Italijani, trije drugi bratje pa so darovali svoje življenja, kot borci NOB. šola v Šentjanžu nosa ime Milana Majcna. M. Ugodna bilanca ob koncu šolskega leta 20. junija je bila odprta razstava izdelkov učencev III. osnovne šole v Brežicah. Med gosti so bili tudi zastopniki političnih organizacij in društev. Prav prijetno smo bili presenečeni ob tako lepih izdelkih in aktivnosti učencev v okviru JPI, saj so zbrali papirja za 51.000 dinarjev in za to kupili potrebščine za joto kroiek. Na razstavi so že prikazane njihove prve slike. Tudi v športni dejavnosti so dosegli lepe rezultate. V rokometu je ženska vrsta na prvem mestu v okraju, moška vrsta pa je dosegla v občinskem tekmovanju 5. in 6. mesto. Tudi v lahki atletiki so se pomerili z ostalimi šolami ln dosegli lepe uspehe. Na kulturnem področju je njihovo delo prav uspešno. Občinstvu so se predstavili z dvema igricama {Tajno društvo PGC in Grudica) in dobrim pevskim zborom, ki je imel 11. t. m. samostojen koncert. Z igrico »Tajno društvo PGC« so sodelovali tudi na medobčinski kulturni reviji v Brežicah. Skoda, da v tej reviji ni sodeloval tudi pevski zbor. Po otvoritvi razstave je bila tudi šolska proslava, katere se je poleg gostov udeležilo precej staršev. Proslava je bila prav prisrčna. Po proslavi je ravnatelj šole tovJ Marjan Gregorič poročal o učnih uspehih. Najboljši učenci so prejeli lepe knjižne nagrade. Ba. POSAVJE „0h, ko bi imel plačanega..." Marsikdo jo medtem že pozabil, da. smo pred šestimi meseci razpisali nagradno žrebanje za vse stare in nove naročnike. Določili smo tudi 99 nagrad;' namenjene so srečnim izžrebancem, katerim smo letos 10. januarja obljubili: HIMO HLADILNIK (75 litrov), SESALEC ZA PRAH (30.000 dinarjev) in JEDILNI SERVIS (10.000 dinarjev), razen tega pa še 96 KNJIŽNIH DARIL naših znanih domačih založb. Do srede junija smo vendarle uspeli razknjižiti vse plačane naročnine za letošnje prvo polletje; teh pa ni malo, saj je bilo zadnje mesece treba kar po večkrat obrniti nad 18.600 kartotek. Tako smo se v ponedeljek dopoldne le lotili žrebanja. Upoštevali smo vse naročnike, ki so Dolenjski list do tega dneva naročili in plačali vsaj polletno naročnino. Kako je bilo? Takole: Brez težav ni šlo — zataknilo se je že pri izbiri članov komisije. Radi bi imeli v njej vsaj nekaj tovarišic, a so nam kar vse po vrsti odpovedale: ta ni mogla zaradi otrok, ona ne zavoljo dopusta, tretja spet »nima časa« itd. Iz zadrege so nas rešili naši zvesti sodelavci — pismonoše: Franc Glogovšek iz Brežic, Ludvik Kocjančič iz Žužemberka in Jože Vranešič iz Novega mesta, na pomoč pa jim je prišel tudi tovariš Gustelj Burger iz šmihela pri Novem mestu, eden izmed ustanoviteljev našega tednika. šem kraju« — nič se ni ozirala na nove in stare meje, kakor da bi hotela tudi s tem poudariti regionalni značaj našega tednika, ki sega s svojimi 19.670 izvodi zares že v vsak kotiček Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja. Stranke, ki so ta dan prišle v našo upravo, so z začudenjem opazovale iskanje kartotek, žrebanje številk in pisanje zapisnika o poteku tega svečanega dela. Miha Knafeljc iz Velikih škr-janč 5 pri Novem mestu je prišel poravnati naročnino za drugo polletje, pa ga je žrebanje tako pritegnilo, da letne naročnine. V Novem mestu so bili trije taki primeri, 2 iz Tržišča, 1 iz Bo-štanja in nekaj posameznikov še od drugod. Največjo smolo pa ima vsekakor naročnik V. iz šmihela pri Novem mestu: na vrsti je bil, da bi zadel sesalec za prah, vreden med brati nekaj nad 30 tisočakov, a nima poravnane naročnine! Sam je napisal na hrbet položnice: »Pridem sam uredit na upravo lista ...«, vendar ga doslej še ni bilo ... »Oh, ko bi bil imel plačanega ...« je namesto V. vzkliknil član komisije ... Vendar je za letos prepozno. Morda prihodnje leto? Bomo videli. Tile so pomagali Sreči, da je razdelila med naše naročnike 99 nagrad: Jože Vranešič iz Novega mesta, Franc Glogovšek iz Brežic, 6-letna Renata šalijeva iz Novega mesta, Ludvik Kocjančič iz Žužemberka in eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Usta: Gustelj Burger Burger iz Šmihela pri Novem mestu Čestitamo srečnim izžrebancem! Med 18.608 karticami naših naročnikov jih je Sreča obiskala le 99 — zato ji ne zamerite, če niste tudi Vi vmes! če bi ugodila vsem, potem ne bi bila več Sreča... Številke je vlekla iz vrečic 6-ietna Renata Šali iz Novega mesta (da je bila pri delu vseskozi nepristranska, pove že fotografija — le poglejte jo, kako vseeno ji je, kaj bo izvlekla!). Vsi stari in novi naročniki so imeli oštevilčene kartoteke; potem, ko se je komisija dogovorila za način dela, se je začelo. Najprej so izžrebali 96 knjižnih daril, nato pa »glavne dobitke« . .. Sreča je tokrat mahala s svojo vrečo kar »po celem biv- ga je nekaj časa opazoval in dejal: »Saj je tako vseeno, kje čakam, v mestu ali pri vas ...« Zanimalo ga je, kakšno številko ima njegova kartoteka. Postregli so mu s kozarčkom sladkega, da je laže čakal — po žrebanju, ko je odšel že domov, pa se je komisija dogovorila, da bo dobil Miha »tolažilno nagrado« — lepo knjigo, ker je tako zvesto sledil žrebanju... Zataknilo pa se je tudi naročnikom — tistim namreč, ki niso imeli poravnane pol- Sreča je bila v ponedeljek dopoldne naklonjena naslednjim izžrebankam in izžrebancem: 96 knjižnih daril bodo dobili prihodnje dni po pošti: I. Anton Krnc, Konjsko, p. Boštanj; 2. Alojz Miketič, Gorenjci 8, p. Adlešiči;-3. Anton Rodič, Sela 4, Bela cerkev; 4. Alojz Miklavčič, Hrib 5, Bela cerkev; 5. Vinko Simončič, Kompolje 11, Boštanj; 6. Franc Zeleznik, Vrh 36, p. Boštanj; 7. Franc Plevriik, Gorjane 30, p. Koprivnica pri Brestanici; 8. Jurij Gerdin, Uovški stradon 13, Ljubljana; 9. Vlado Kocjančič, Drnovo 73, Leskovec pri Krškem; 10. Anton Semenič, Nova vas 9, p. Jesenice na Dol. II. Alojz Meke, Veliki Podlog 17, p. Leskovec pri Krškem; 12. Marija Femec, Grmada 2, Trebnje na Dol.; 13. Anton Cesar st., Orkljevec 10, p. Mirna peč; 14. Minka Semen, Delavska cesta 23, p. Kranj; 15. Janez Nemanič, Radovica 65, p. Metlika; 16. Drago Košir, Globel 26, p. So-dražica; 17. Janez štravs, Srednji Lipovec 22, p. Dvor pri 2bk.; 18. Ivan Zupančič, Šentvid pri Stični 66; 19. dr. Franjo Ivanetič, Glavni trg 5, p. Novo mesto; 20. Marija Mi-klavc. Mrzla planina, p. Zabu-kovje; 21. Rudi Černelič, Poklek 28, p. Podsroda; 22. M. Košmrlj, Potovrh 6, p. Novo mesto; 23. Stana Sev.šek, Celovška cesta — Runkova 18, novi blok, p. Ljubljana; 24. Polde Rožič, Cesta bel. odreda 11, p. Črnomelj; 25. Terezija Zupančič, Verdun 9, p. Uršna sela; 26. Franc Kuhclj, Stranska vas 4, p. Žužemberk; 27. Jože Popo-lar, Žagar, Sevnica ob Savi; Tekmovanje na Veliki Loki 9 junija je Društvo kmetijskih strojnikov občine Trebnje organiziralo občinsko tekmovanje s traktorski, mi in ročnimi kosilnicami BCS na Veliki Loki. Tekmovanje je imelo namen javno pokazati kmetijsko mehanizacijo, njeno storilnost in racionalnost v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost kmetijskih del. Med samim tekmovanjem si Je lahko več sto gledalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali tekmovanje, ogledalo tudi delovanje novega silokombajna znamke »Zmaj TAARUP«, kombiniranih traktorskih grabelj »SONCE V« in prevozne traktorske stiskalnice za seno znamke »FORTSCHRITT«. Tekmovanje je dobro uspelo. Tekmovalo je 10 tek- TREBANJSKE NOVICE movalcev na ročnih in 5 na traktorskih kosilnicah. Vsak tekmovalec je pokosil 5 arov ročno oziroma 10 arov s traktorsko kosilnico na točno odmerjeni površini. Tekmovalce so ocenjevale tri komisije po treh kriterijih: kvaliteti košnje, ravnanju s strojem in po hitrosti košnje Prvo mesto sta si v kategoriji ročnih kosilnic delila traktorista KZ Trebnje Milan 2abkar in Vinko Ka-stelic; v kategoriji traktorskih je zmagal traktorist Anton Oven, drugi pa je bil Lado Abina. Sedem tekmovalcev je prejelo lepe denarne nagrade, doseženo število točk pa se pri vseh tekmovalcih šteje za podelitev naslova občinskih prvakov za celo koledarsko let. Najboljši se bodo udeležili tudi okrajnih tekmovanj, ln če bodo tam uspešni, tudi republiških. V jeseni bo društvo organiziralo tudi tekmovanje v traktorskem oranju, spretnostni vožnji ln površinski kultivaciji zemlje. Pozdravljamo take prireditve, ker ima naša družba in sleherni naš človek velik interes za napredno, modernejšo kmetijstvo, ki ši ga brez ustrezne mehanizacije in njene popularizacije ni mogoče zamišljati. ■an 28. Jože Premru, Dol. Prekopa 8, p. Kostanjevica ha Krki; 29. Vinko Vidmar, Pod-vinje 15, p. Kapele; 30. Ana Kozina, Zalog 15, p. Novo mesto; 31. Janez Rezek, Radovica 59, p. Metlika; 32. Franc Tomšič, Bodganja vas 17, p. Žužemberk; 33. Florjan Jaklič, Ivanja vas 7, p. Mirna peč; 34. Marija Tomšič, Občine 8, p. Dobrnič; 35. Jože Drcnšek, Bodganja vas 15, p. Žužemberk; 36. Zali Turk, Trdinova 25, p. Novo mesto; 37. Štefan Spudič, Regerča vas, p. Novo mesto; 38. Stanko Erjavec, Brezje 13, p. Senovo; 39. Ivana Cizelj, Gor. Lenart 22, p. Brežice; 40. Franc Bukovec, Jelševnik 13, p. Črnomelj. 41. Ivan Legat, šmihel 7, p. Novo mesto; 42. Fračiška Bojane, Mala Cikava 4, p. Novo mesto; 43. Janez Barbonič, . Šentjošt 4, p. Stopiče; 44. Alojz Granda, Muzejska 6, p. Novo mesto; 45. Štefan' Mi-kuš, Okrog 18, p. šentrupert; 46. Anica Jazbec, Dobrilova 30, p. Ljubljana; 47. Marija šoti, Sabotica — Radialni put br. 3; 48. Alojz Pogačar, Kolodvorska ulica '49, p. Sevnica; 49. Franc Znidaršič, Pijavice 2, p. Tržišče na Dol.; 50. Ivan Jakše, Dol. Straža 50, p. Straža; 51. Lojze Kovačič, Radoho-va vas 3, p. Šentvid pri Stični; 52 Drago škarja, Gor. Jesenice 4, p. šentrupert; 53. Jožefa Golob, Kmetijsko posestvo Trška gora, p. Oto-čec ob Krki; 54. Poldka Bav-dek, učiteljica v pokoju, Ogulin, p. Vinica pri Črnomlju; 55. Anton sobar, Veliki Vrh 3, p. Tržišče na Dol.; 56. Franc Saje, Gor. Kamenje 11, p. Oto-čec ob Krki; 57. Anton Kle-novšek, upravitelj, Studenec pri Sevnici; 58. Mihael Slak, Podgorje 59, p. Pišece; 59. Bogomir Milost, Savska cesta 8, p. Sevnica; 60. Anton Volf, Srednje Ložine, p. Stara cerkev pri Kočevju; 61. Zorka Vahčič, Resa, p. Vidcm-Krško 3; 62. Mar. Rc-par, Poljska pot 19, p. Sevnica; 63. Alojz Tomažič, Otav-nlk 3, p. Tržišče na Dol.; 64. Ludvik Matoh, Vrhpeč 6, p. Mirna peč; 65. Anton Koračin, Veliki Kal 17, p. Mirna peč; 66.' Jože Bojane, Veliki Ore-hek 34, p. Stopiče; 67. Anton Zidar, Bratnice 3, p. Veliki Gaber; 68. Franc Mlakar, Jur-ka vas 10, p. Straža pri N. m.; 69. Vinko Klobučar, Uršna sela 101; 70. Bojan Nov-šak, Boštanj 32; 71. Miko Vidnjevič, Pauno-viči 6, p. Adlešiči; 72. Ljudmila Jerman, Brače Nediča br. 1 a/4, Beograd; 73. Angela Pod-lipnik, Boštanj 45; 74. Mirko Bencina, Partizanska 29, Novo mesto; 75. Janez Matkovič, Kanižarica — Stara Kolonija 25, p. Črnomelj; 76. Franjo Husič, Kettejev drevored 39, p. Novo mesto; 77. Franc Širne, Irca vas 50, p. Novo mesto; 78. Jože Simonič, Ulica na trg 1, p. Metlika; (79. Ivan Jordan, Ostrog 44, p. Šentjernej; 80. Franc Gori-šek, Arnovo selo 8, p. Artiče; 81. Slavko Lozar, Rožanc 17, p. Črnomelj;' 82. Aleksander Mole, Gomila 7, p. Mirna; 83. Franc Bebar, Dragovanja vas 14, p. Dragatuš; 84. Vinko Znidaršič, Leskovec 75 pri Krškem; 85. Ana Pavlin, Dolž 17, p. Stopiče; 86. Rafael Zupančič, Zdole 28; 87. Angela Po-pelar, Bistrica 73, p. Tržič na Gorenjskem; 88. Anica Poč-kar, Dol. Težka voda 28, p. Stopiče; 89. Marjan Obrč, Orešje 29, p. Šmarjeta; 90. Ana Solner, Cesta prvih borcev 1, p. Brežice; 91. Marija Hudoklin, Dol. Mokro polje 15, p. Šentjernej; 92. Frančiška Remar, Gabrijele 60, p. Krmelj na Dol.; 93. Ana Cizerle, Glavni trg 32, p. Sevnica; 94. Zvone Pere, Jerebova 20, p. Novo mesto;" 95. Andrej Franko, Ćešnjice, p. Cerklje ob Krki; 93. Tone Zi-gante. Gasilska cesta 2, p. Vi-dem-Krško I, 97. Fr,-.nc šraj, Orehovo 2, p. Sevnica ob Savi — jedilni servis; 98. Marija Vovko, Got-na vas 14, p. Novo mesto — sesalec za prah; 99. Nace Vr-ščaj, Mala Bučna vas 14, p. Novo mesto — hladilnik. 1 • -11 jc takle pomladanski motiv ob Krki! Jože Kovačič iz Broda pri Podbočju je pred nedavnim potegnil izredno lepo ščuko iz sicer mirne gladine te lepe dolenjske reke, ki teče mimo njegove žage. Po napornem delu lahko najde tudi naš delovni človek trenutek oddiha, ki jc bil to pot Jožetu tako lepo nagrajen. Svoj skromni prosti čas Jože posveča mimo lova tudi dramski igri, saj že več let deluje kot uspešen amater v kostanjeviškem prosvetnem društvu, z uspehom pa se tudi uveljavlja kot fotoamater. Toda tak- posnetek ni njegov! Po uplc-nitvi orjaške roparire so ga fotografirali drugi! Priprava kosilnic pred tekmovanje)'- Subskripcija za knjige Conana Doyla Državna založba Slovenije je razpisala subskrlpcijo za Izbrana dola Conana Doyla v šestih knjigah, v katerih nastopa kot glavni-junak krimi- nalnih povesti Shcrlock Hol-mes. Knjige bodo izšle v dveh serijah v oktobru in decembru 1963, Naročnina za vseh šest knjig v broširani Izdaji je 4.500 dinarjev, knjige s platnenim ovitkom pa bodo veljale skupaj 6000 dinarjev. Vse to pomeni oddih - in denar Kaj dela Turistično-olepševalno društvo v Črnomlju Na seji upravnega odbora Turistično-oiepševalnega društva v Črnomlju so 13. junija temeljito razpravljali o ukrepih za razvoj turizma v komuni. Poudarili so, da morajo gospodarske organizacije, organi občinske skupščine in občani z vso resnostjo izkoriščati prirodne lepote in etnografska bogastva, ki jih imamo ■Sklenili so, da bodo po strokovnih nasvetih prof. Jegliča uredili parkove nasade v Črnomlju, okolica Kam-pinga na Vinici in okolico planinskega doma na Mirni gori. Podčrtali so, da postaja Bela krajina vse bolj privlačna za inozemske turiste, saj so se že mnogi zanimali za belokranjske narodne noše, za našo folkloro, izdelke domače obrti in spominčke 2 etnografskimi motivi, za pisanice in podobno. Turisti iz Švice in tudi drugi so se zanimala za ostanek Mitrovega templja, ki je pri vasi Rožanc, 5 km od Črnomlja. Bela krajina 'rna neprecenljive etnografske vrednote, ki jih Je treba oživiti. Tako bi bili lahko tamburaši v narodnih nošah zanimivost za turiste. Kulturno-prosvetna društva, šole in prosvetni delavci bi morali prav temu posvetiti več pozornosti kot doslej. Vse to bi lahko vključili v pouk in izvenšolsko delo z mladino. V programih dela vaške mladine bi tega tudi ne smelo manjkati. Predstavniki občine. Dolenjske turistične zveze in občani Adlešičev so se že pogovorili o izdelovanju predmetov domače obrti. Prvi izdelki (za 300.000) so že v prodaji. Doma in v svetu je zagotovljena neomejena prodaja domače belokranjske obrti, ki mora postati pomembna gospodarska panoga v Beli krajini. To lahko hkrati predstavlja dopolnilni zaslužek kraškim in pasivnim predelom te deželice. Na seji so se pomenili tudi o trgovini v komuni. Ne vsega v vsakem lokalu — v mestu morajo biti specializirane prodajalne, ki omogočajo občanom boljšo izbiro. Trgovine s suho robo v Črnomlju še nimamo, prav tako nimamo prodajalne iz- Do konca julija: novi vpadnik Kmalu bosta minila dva rneseca, kar so v Kanižarici spustili v pogon novo separacijo in transporterni trak od vpadnika. To je eden najmodernejših in najrenta-bilnejših rudniških objektov, ki jih premoremo v Sloveniji, z njim pa je možno ceneje in hitreje separirati Premog, ki prihaja iz bogatih belokranjskih ležišč. S tem je opravljen velik del rekonstrukcije v Kanižarici. .v novo separacijo in opremo pa so do zdaj investirali 180 milijonov dinarjev. Nova separacija dela po Principu avtomatičnih naprav, ker jo je možno pognati in ustaviti z enega mesta s pritiskom na giimb. Premog, ki pride po transpoT-ternem traku v separacijo, se na resonantnem situ sortira v pet razredov — od »gra-hovca« do »kockovca«. Tu tudi odrejajo, kakšen premog 00 za kurjavo v industriji, kakšen za zasebne naročni- ke itd. V posebnih lijakih se sortirani premog zbira, nakar ga natovarjajo in od-premljajo do potrošnikov. Zmogljivost separacije je okrog 42 ton premoga na uro; to pomeni, da pri sedanji dnevni proizvodnji 325 ton še 'daleč ni izkoriščena. V tem mesecu bodo nakopali okrog 6500 ton. Ko bo urejen vpadnik za ljudi (do konca julija), kar bo znatno vplivalo na produktivnost, bodo proizvodnjo še povečali. Pod takimi, ugodnejšimi pogoji kanijo ob koncu, leta doseči že povprečno 9000 ton mesečne proizvodnje. To bi bil v neki meri tudi smoter v okviru rudniške zmogljivosti. Seveda se v Kanižarici izboljšujejo tudi ostali pogoji. Predvsem so se občutno zmanjšali najrazličnejši režijski stroški. Vse to pa bo z vrsto drugih činiteljev vplivalo na boljše počutje in delovno zmogljivost kanižarskih rudarjev. delkov domače obrti. Na seji so sklenili, da bodo organizirali seminarje za vse, ki so zaposleni v trgovini in gostinstvu,' ter za uslužbence Ljudske milice in jih NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE seznanili s tem, kako naj turistom tolmačijo posebnosti domačih krajev itd. Zasebni gostilničarji bodo morali nuditi gostom tudi jedila, zlasti domače posebnosti, kot so: klobase, štruklji, potice, izmed pijač pa ne le vino. Dogovorili so se, da bodo v Črnomlju organizirali turistično informativno pisarno, in o gradnji avtobusne postaje. Sekcije turističnega društva bodo organizirali tudi v Adlešičih, na Vinici in v Semiču. Turizem mora postati pomembnejši vir dohodkov za vse občane! Na seji je bil tudi predstavnik Dolenjske turistične zveze Niko Paulič, ki je dal društvu vrsto napotkov za delo. JS. Veselijo se obiska predsednika Tita Letošnjo jesen bo predsednik republike tovariš Tito obiskal Mehiko, Bolivijo, Brazilijo in Čile; znano je, da živi v teh krajih tudi precej naših izseljencev. Poročila iz izseljenskih društev naših rojakov v Rio de Janeiru, Sao Paolu, La Pazu, Santiagu, Punta Arenasu, Cochabambi in drugih mest govorijo o številnih pripravah na razne kulturne prireditve v pozdrav in počastitev tovariša Tita. Podružnica Hrvatske izseljenske matice v Splitu je že dobila številna pisma naših starih izseljencev in izseljenskih organizacij v naštetih državah, da se naši rojaki iskreno veselijo bližnjega obiska predsednika Tita. Priznanje zavednim krvodajalcem Na majhni svečanosti, ki je lila 5 zlatih in 33 srebrnih bila v Metliki zadnjo nedeljo, značk — skromna priznanja ^Predsednica občinskega od- našim požrtvovalnim krvoda- "ora RK Anica Molek razde- jalcem. Zlate značke so do- Kratke iz Metlike • V Belokranjskem muzeju v Metliki so 11. junija od-Prl' razstavo »Veterinarska s'užba v NOB«. Razstavo si je ,0 23. junija ogledalo več kot i0°0 obiskovalcev. • V Belokranjskem muzeju smo zvedeli, da si je v zadnjem 6asu ogledalo ta muzej, * Je med najlepšimi pokrajinskimi muzeji v Sloveniji, ve-'ko skupin, zlasti šolskih olrtJk in študentov. Prišli so METLIŠKI TEDNIK 1" različnih krajev Bele krajino, pa tudi iz Birčne vasi, Mirne peči, Novega mesta, Prečne, Velikega Gabra, Kamrnja, Idrije, Trate pri škofjl Loki m od drugod. Ta muzej so obiskale tudi sindikalne sku-pine Iz Ljubljane, Maribora, Karlovca, Kopra, Slovenjega Gradca, Trbovelj Itd. Ko bo obnovljena gorenjska cesta, bo pritok domačih in tujih turistov v Belokranjski muzej še večji. M |KXf.g'; / 4' -j..'!.*1: -7 • ■■ 0 Preteklo nedeljo so v Metliki ob 10,34 začutili daljši potresni sunek, ki pa na srečo ni napravil škode. 0 Tudi letos Je bila v Metliki ob zaključku šolskega leta razstava likovnih in tehničnih del učencev osnovne šole. Namen razstave je bil, da bi starši šolskih otrok videli različne dejavnosti in sposobno-• sti svojih otrok. Pod strokovnim vodstvom tov. Mladenke Erancljeve je razstava zelo lepe uspela. Prikazane slike, včasih že kar majhne umetnine, so pokazale razvoj likovnega dela od prvega razreda naprej, številni obiskovalci so bili zelo zadovoljni z uspelo razstavo. li bili: Ivan Turšič, Marija Gr-šič, Karlina Mavretič in Tone Vergot iz Metlike, iz Gradca pa Julka Kastelc. Srebrne značke so dobili: inž. Janez Gačnik, Ana Guštin, Jože Okorn, Tine Molek, Ana Kum-pare, Dragica Kompare, Angela Mehak, Jože Agnič, Pavel Cigler, Martin Logar, vsi iz Metlike; Anica Spehar, Julija-na Kočevar in Brigita Doltur, vse iz Gradca; Martina Matkovič iz Geršičev, Karlina Kra-ševec iz Drašičev, Karlina Ur-bas z Grabrovca; Martin Ple-sec iz Slamne vasi; Ivana Rezek iz Bojanje vasi; Zofka Grahek iz Lokvice; Avgust Ste-fanič iz Primostka; Vekoslav Jerkič s Suhorja; Marija ša-vor iz Dol; Marija Krštinc iz Dragomlje vasi; Marija Kam-pič iz Gornje Lokvice; Jože Pelruša iz Železnikov; Jože Govednik iz Bušinje vasi; Jože Petric iz Ravnac; Anton Crnugelj iz Božakovega; Ro-zalija Marinčič iz Skemljev-ca; Anica Klepec iz Krasinca; Marta Perenčevič iz Drage; Milka Udovč iz Gradca in Marija Mavretič iz Boldraža. Odlikovanim krvodajalcem je tamburaški zbor metliške osnovne šole zaigral nekaj pesmi, recitatorka Branka La-zukinova pa je prebrala črtico Klusovega Jože »Bolničarka Pavla«. LI. Vsako mesto ima svoje značilnosti in spomenike. Tudi Črnomelj ni brez njih. Prav redko pa med značilnostmi omenjamo arhitektonske posebnosti mesta, zgradb in hišnih pročelij. V objektiv fotoaparata smo ujeli pročelje tele zgradbe, v kateri je ljubljansko podjetje »Veletekstil« uredilo svojo prodajalno. To je tudi primer, v katerem se lepo skladata starejši in novejši slog v gradbeništvu. »Gospodična« usahnila? Nekateri ljubitelji Gorjancev, ki so v zadnjem času obiskali Paderšičev dom nad znanim izvirkom Gospodična na Gorjancih, so nam te dni povedali' da je studenček po zadnjem močnejšem potresnem sunku pred tedni usahnil. Hkrati pravijo, da iz ne-obzidanega izvirka (nekateri mu pravijo tudi »gospod«) voda še teče, iz Gospodične pa ne. Pripominjamo, da vesti nismo preverili. Naprošamo naše bralce, ki o tem kaj več vedo, da bi nam poročali. že 8 skupin rojakov na obisku v starem kraju V preteklem tednu sta iz ZDA spet prišli dve skupini naših rojakov na obisk v staro domovino. V sredo je priletela z letalom skupina Slovenske ženske zveze, ki jo vodi častna predsednica te organizacije Marie Prislandova, v petek pa je glavna tajnica te zveze gospa Albina Novakova pripeljala drugo skupino žensk. Doslej je prišlo v rojstno deželo iz ZDA že osem skupin rojakov, v kratkem pa pride k nam tudi precej rojakov iz Kanade. Prva skupina pride z letalom »Ađria avio-prometa«: vkrcali se bodo v Torontu. Razširjajte Dolenjski list! Sindikat o pianih in statutih Občinski sindikalni svet v Črnomlju je imel 14. julija razširjeni plenum, na katerem so bili navzoči predstavniki političnih organizacij, delovnih kolektivov in občinske skupščine. Razpravljala so -zlasti o izpolnitvi plana gospodarskih organizacij za prvih pet mesecev in o izdelavi statutov gospodarskih organizacij. Na plenumu niso bili zadovoljni z izpolnitvijo planov gospodarskih organizacij, saj je plan za šest odstotkov nižji, kot je bilo predvideno za to obdobje. V razpravi so poudarili, da je eden izmed glavnih razlogov za tako stanje premalo investicij za gospodarske organizacije, saj manjka komuni za dograditev okoli 960 milijonov dinarjev. Razen tega so pomanjkljivi delovni programi, slaba organizacija prodaje blaga, pomanjkljiva organizacija dela in slabo obveščanje kolektivov o uspehih in neuspehih podjetja pripomogli k temu, da plan ni bil v celoti dosežen. Plačevanje delavcev po učinku je še vse premalo proučeno in uveljavljeno. Organizacija ekonomskih enot še zdaleč ni zadovoljiva, zato so na plenumu razpravljala o vseh teh stvareh. Nekatera podjetja pa so delala zadovoljivo. Tako je Obrtni servis v Semiču presegel plan za 68 odstotkov, črnomaljski »LIC« za 7 odstotkov, podjetje »Kovinar« pa za 10 odstotkov. Da bi se stanje v podjetjih izboljšalo, je plenum sprejel sklep, naj vsi izvršni sveti sindikalnih podružnic do 15. julija temeljito analizirajo v svojih kolektivih vzroke, zakaj plan ni bil izpolnjen, ter s tem seznanijo samoupravne organe in kolektiv. Ti naj potem skupno ukrenejo vse- potrebno, da bi napake odpravili in izpolnili plan. Plenum je nadalje sprejel sklep, da se pri občinskem sindikalnem svetu formirajo strokovni sindikati. Tako se bo do 1. julija osnoval strokovni sindikat za- družbene službe, do 15. julija pa strokovni sindikat za industrijo in rudarstvo. Izdelava statutov gospodarskih organizacij v komuni je vse prej kot zadovoljiva, čeprav so za to osnovane komisije pri samoupravnih organih. Da bi poživili delo pri izdelavi statutov, je plenum sprejel sklep, da skupno z ljudsko ' univerzo organizira seminar za predsednike komisij za izdelavo statutov pri gospodarskih organizacijah. 284 milijonov za N0V0LES 18. junija je upravni odbor Splošne gospodarske banke SRS odobril 206 milijonov dinarjev kredita podjetju »No-voles« iz Novega mesta, ki. namerava v Straži graditi obrat za proizvodnjo drobnega pohištva. Pri tej gradnji pa sodeluje tudi Jugobanka, ki je novomeškemu podjetju odobrila kredit v višini 78 milijonov dinarjev. Obiščite novo, sodobno SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO v Črnomlju V KOLODVORSKI ULICI 1 Na izbiro so vam vsakovrstna živila, mleko, sveže meso (pakirano ln cd kosa), sadje, zelenjava, kruh, delikatesne specialitete, tobačni izdelki in razne gospodinjske potrebščine. V bifeju poleg trgovine nudimo tople enolončnice, delikatesne izdelke, vsakovrstne pijače ln kavo ekspres. % 0 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA POSLUJE NON-STOP IN OB NEDELJAH DOPOLDNE 1 VELETRGOVINA R E H R AN A LJUBLJANA Ne sme nam biti vseeno! g Sanda je bila stara sedem let, ko je prišla v »Posebno šolo« v Smihel. Govorila je malo in nerazločno, hodila pa je tako slabo, da jo je mama nosila vsak dan na rokah v šolo... Nekaj let jo je morala spremljati, potem pa je seveda sama hodila v šmihel. Letos je končala osemletko g. zelo dobrim uspehom in si bo lahko služila krah, čeravno je kazalo, da bo vse življenje v breme staršem in družbi. Tako zelo je napredovala, da je začela misliti na to, da bi postala učiteljica. Na voljo pa ji je le uk za pletiljo. Tudi to je iskan in lep poklic ... £ Janez je hodil dve leti v Novem mestu v prvi razred, in ga ni končal. KO je prišel v njemu primerno in Posebno šolo v Šmihel, je tako napredoval, da bi se lah-" ko prešolal spet v redno šolo. Janez pa tega ni hotel. Letos je šolo končal, zdaj pa se bo učil za ključavničarja ... } Že od nekdaj je bilo na Dolenjskem precej duševno prizadetih otrok, za katere do nedavnega ni bilo poskrbljeno. Dokler je tak otrok do-raščal, so ga zasmehovali in pretepali, ko pa je dorastel, je bil vsem odveč. Marsikateri je živel nečloveško življenje in se potikal iz kraja v kraj. Pozabili smo že na tresoče se roke, ki so se na cerkvenih stopnicah stegovale za vbogajme, ker tega ni več, včasih pa je bilo takih nesrečnežev precej... Duševno prizadeti otroci pa še prihajajo na svet, vendar jim je zdaj usoda bolj mila kot nekoč. Pred osmimi leti smo na Dolenjskem dobili prvo šolo za duševno manj razvite c-troke. Vanjo so prišli otroci iz mest in vasi, ki so zaostali v umskem razvoju in so bili bebčki. Nekateri so že hodili v šolo in so bili vedno tarča zasmehovanja svojih zdravih — sošolcev, nekateri pa še hoditi niso znali, jesti tudi ne in niso poznali človeških navad in ne vedenja. Taki so prišli. Nekateri od teh so letos po osmih letih šolanja končali.učno obveznost in odhajajo domov s spričevalom v rokah o zaključeni osemletki ter sposobni za vsako fizično delo ali uk. Sa- mi si bodo služili kruh in nikomur ne bodo v napoto! Ni lahko to delo! Začelo se je pred osmimi leti... Letos so imeli v Posebni "oli 77 učencev, od teh 50 fantov in 27 deklet. Izdelalo je 90 «/o otrok, 5 jih ni izdelalo, trije pa so bili neocenje-ni. Na šoli poučuje 7 učnih moči, katerih zasluga je, da so ti otroci postali ljudje, ki se bodo vključili v našo družbeno stvarnost. Za ta poklic pa je treba izredne ljubezni do otrok in pa dobrih živcev. Tovariši in tovarišice, ki uče te otroke, niso samo učitelji, temveč morajo biti tudi defektolog!. Pouk je namreč povsem drugačen kot v rednih šolah, ker duševno prizadetim otrokom ne zadošča razlaga in pisanje na tablo. Z raznimi učili in učnimi pripomočki jim je treba nazorno prikazati snov tako, da jo dojemajo tudi s čutili, in ne samo z umom. Res ni lahek ta poklic! V marsikaterem primeru lastna mati obupa nad otrokom, tu pa ga vzgoje in hauče vsega, kar mora vedeti za življenje. Ne more biti slabše Učil potrebujejo več kot v ostalih šolah, do zdaj pa de- narja zanje skoroda niso i-meli. Vsa leta ne, razen letos, ko so dobili denarja precej več ln bi lahko nabavili potrebna učila (precej so jih že!). Vendar jih nimajo kam spraviti, šola posluje v desnem krilu internata Majde šile v šmihelu, tam, kjer so včasih imele nune vrtec. Po lesenih stopnicah se pride na ozek hodnik, ki vodi v dve učilnici in pisarno, ki pa je tudi učilnica, shramba za u-čila in prostor, kjer otroci malicajo. Učilnici sta zračni in lepi, ne zadoščata pa za tolikšno število učencev, kajti Posebna šola ima lahko v vsakem razredu največ 12 šolarjev. Letos je bil pouk v dveh izmenah, obeta pa se še veliko večji dotok učencev. Kaj bo potem? Naj uvedejo nočno izmeno kot v tovarnah? Umsko nerazvite otroke je treba usmerjati predvsem v fizično spretnost, tudi to pa je v tej šoli nemogoče, ker nimajo delavnice. NOVOMEŠKA KOMUNA Za učence iz oddaljenih krajev ima šola lasten internat. V dveh sobah je 26 postelj druga tik druge, da morajo otroci skakati vanje čez ležišča svojih sosedov. Ko so prosti in je v njihovi učilnici druga izmena, morajo biti v spalnicah ... Veliko truda je treba, preden te otroke naučijo reda. Kako naj jih reda nauče tu, ko nima vsak Novomeška kronika ■ Novomeščanke zelo hvalijo preureditev v frizerskem lokalu Smid poleg živilskega trga. Prej je bil tu salo/i za moške in ženske, zdaj pa brivskih uslug ne nudijo več in je ves lokal preurejen v ženski frizerski salon. Pohvaliti moramo res lepo in sodobno ureditev v tem lokalu, zlasti pa vgrajene umivalnike za pranje glave, ki jih v Novem mestu Se ni nikjer drugje. ■ V Koloniji rastejo iz tal štirje stanovanjski bloki, ki jih gradi podjetje SGP Pionir za prodajo. Zidati so pričeli nekako pred dvema mesecema, gradnja pa bo se letos končana. Dva bloka bosta vseljiva že avgusta, dva pa mesec dni kasneje. Posamezna stanovanja bodo odkupila razna podjetja in ustanove za svoje delavce in uslužbence, k'hko pa jih dobe tudi zasebniki. ■ Na matičnem uradu so imeli preteklo soboto svojevrstno slovesnost: zlato poroko sta svečano praznovala Anton Seničor, star 81 let, in njegova žena Antonija, ki je Izpolnila 71. leto starosti. Oba sta doma iz Smolenje vasi prt Novem mestu. 2elimo Jima, da bi Josen življenja preživela zadovoljna v kiogu svojih otrok in njihovih dni. Hn! m Pretekli teden Je bila v kan- dljskem vrtcu razstava otroških Izdelkov. Namenjena je%ila predvsem staršem, da bi videli, kaj so so njihovi otroci v vrtcu naučili, česa so zmožni ln da jim nudi vrtec precej več kot samo varstvo. Otroci so iz lepenke, losa ln drugih snovi Izdelali Igrače, maketo mestn in živali, ki so poleg risb najmlajših vzbujali občudovanje obiskovalcev. ■ Vrtna zabava s plesom se Je ..čela v tej sezoni prejšnjo soboto učenec lastnega kotička (o-marice), kjer bi ga lahko vzdrževal? 'i Izhod za silo Ker v takih razmerah ni moč več delati in ker bo šola z novim šolskim letom dobila še več učencev, je treba hitro ukrepati. Nepopravljivo škodo bi delali duševno prizadetim otrokom, če bi jih morala šola odklanjati samo zaradi pomanjkanja prostorov! šola ima že denar za izdelavo načrtov za novo gradnjo. Ta pa ne bo zrasla čez noč in tudi v doglednem času ne, zato Je treba poiskati začasno rešitev, će bi dobili vsaj nekaj prostorov od sosednjega imternata, bi bil začasno kočljivi položaj rešen. Iz internata je letos odšlo 30 gojenk s kmetijske šole na Grm. če bi internat ne sprejel novih gojenk medicinske srednje šole, bi se dalo z malo dobre volje to urediti. Vsekakor pa zdrava in normalno razvita dekleta laže hodijo v Bršlin, kjer je prostor za internatsko bivanje, kot pa defektni otroci. Mg Zadeva je zelo pereča in *^ jo bo treba rešiti. Ni pa Mj stvar samo te šole, inter-feg nata in njunega dogovora, Rhj temveč vse družbe. Ne ■j sme nam biti vseeno, ka-jjjl ko je otrokom, ki jih |jj je narava prikrajšala! Nu-gH diti jim moramo vse, kar m le moremo, da jim bomo |kj življenje napravili znosno g in da jih bomo lahko m vzgojili v dobre fizične JU delavce. Kaže, da se bodo večletne željo kolektiva kavarne na Glavnem trgu v Novem mestu naposled le uresničile. Podjetju so prejšnji teden odobrili 12 milijonov dinarjev kredita za preureditev kletnih prostorov, kjer bo nočni lokal. Celotna investicija bo znašala okrog 17 milijonov dinarjev, od tega bo okrog 5 milijonov dinarjev prispevala kavarna iz lastnih sredstev. Vprašanje nočnega lokala v stilu sodobnih zabavišč je torej tik pred uresničitvijo. Nočni lokal bo imel na okrog Zamisel, da bi na ta način dobilo Novo mesto zabavišče tudi za nočne ure, je treba vsekakor pozdraviti, zlasti še, ker bo to pospeševalo turizem na Dolenjskem. Ob konkretizaciji tega vprašanja pa gre vse priznanje zlasti kolektivu kavarne, ki si je neprestano prizadeval izboljšati lokal in nuditi gostom kar največjo udobnost. Samo v zadnjih letih je bilo v izpopolnitev lokala vloženih nad U milijonov dinarjev. Prejšnji teden so lokal na Glavnem trgu za nekaj dni Do novega leta: nočno zabavišče 200 kvadratnih metrih 80 sedežev, odprt naj bo predvidoma trikrat na teden, vanj pa se bo prišlo skozi vhod pod teraso ob glavni cesti. Projektant inž. arh. Danilo Lapajne je v načrtih za adaptacijo predvidel tudi kotiček za orkester, se pravi, da bodo gostje lahko poslušali tudi glasbo. Kdo bo prevzel gradbena dela, še ni znano, predvidevajo pa, da bi nočni lokal za novo leto lahko že odprli. Mizarstvu na Dvoru primanjkuje delavcev 32-članski kolektiv Spl>š- jonov dinarjev vrednosti. V nega mizarstva na Dvoru bo letos ustvaril okoli 56 mili- Iz Suhe krajine nam pišejo KINO KRKA predvaja 28., 29.. 80. junija In 1. julija: aeinski glasbeno-zabavni film v barvah •SKRIVNOST Y« (»GORSKA KOZA«) Igrajo: Belina K-.irlovac-Karhi Dvor Režija: Dr. Hnruld Relnl 2 , 3. In 4. julija sovjett-ki film »IVANOVO OTROŠTVO« Velika ustvaritev sovjetske kinematografije, ki Jo posvečamo borcem ob pfazntku »DNEVA BORCA« na vrtu hotela »Kandlja«. Lepaki so sicer otvoritev napovedali že teden dni prej, pa so vsi, ki so takrat prišli na ples, odšli z dolgim nosom, ker godbe ni bilo. Ko pa so teden dni kasneje zares začeli, so prijetni zvoki jazza privabili številne obiskovalce. Nedvomno bo ta vrtni ples, če bo reden, postal priljubljen med domačini, saj poleti vsakdo raje sedi na hladnem vrtu, kot v zakajenem in toplem prostoru. ■ Na tržnici je bilo v ponedeljek navsezgodaj vsega dovolj, okoli osme ure pa se trg že prazni in ob devetih žo malokdo še kupuje in prodaja. V letnem času je to že v navadi, ker hite kmetice domov, kjer jih čaka na polju obilo dela. Prodajali so nov krompir po 60 ta 70 din, vrtne jagode po 400 din kg, jajca po 28 din, gozdne Jagode po 300 din liter, lisičke po 100 din h. ter, češnje po 80 do 100 din, grah pd 100 din, gobejurčke po 400 din kg. šplnačo na merice po 40 din, solato po 80 din kg, peso v šopkih po 30 do 40 din ter razno zelenjavo za Juho v šopkih po 20 ln 25 din. ■ »Frizerji se selijo« je te dni slišati ljudi, ki hodijo mimo delavske restavracije. Nasproti Doma JLA urejujejo v bivši prodajalni lokal, v katerega se bo preselil frizerski salon »Adam«. ■ Ob zadnjem potresu v nedeljo dopoldne je s kuhinjske > mize padla steklenica, darilo mojega svaka ob moji šestdeselletnicl,« Je v torek na živilskem trgu povedala neku novomeška gospodinja. Novomeščani so potres različno doživeli. No, potresnih sunkov pa je bilo žudnje čuse že toliko, da nI prišlo do vznemirjenja. B Rile uh Glavnem trgu belijo in pleskajo to dni, razen tega pa zidarji odkrivajo pri nekaterih .stavbah nekdanje arhitektonske značilnosti. Zlattl zanimivo so nekdanjo uiKude vrat. AH bo naše mesto dobilo v teh predelih nekdanjo podobo? BI »Krka je za kopanje Se premrzla,« so Izjavili nekateri novomeški kopulcl, ki se zadnje dni pogostokrat posk'.iSaJo v lenobnih vodah največje dolenjske reke. Kaže, da Je letošnje neugodno vreme na pragu poletju .vlo zagodlo ko paliskl sezoni.' B Ribanje prebivalstva. Rodile so: Silva Vidlc lz Smlhelske 13 — Gregorju. Jožica Bobnar lz Volčlčo-ve 15 — Miroslava. —- Poročila sta se: Pavel Suštaršlč, avtornehanik iz Gotne vasi, In Mihijela Smrkc, uslužbenka z Brega. — Umrla sta: Jože Klajdcr, trgovski pomočnik iz Novega mestn — gasilski dom. 27 let, In Ludvik Pcrllč. mesar lz Ger-move 2, star 59 let. Zdaj, ko je trgovsko podjetje »Dolenjka« v Žužemberku na novo uredilo trgovski lokal, nameravajo v njem nuditi špecerijo in manufakturo. Zužemberčani so svoje mne- čestitke družini Milana Medveška Poročali smo Se, da je tovariš Milan Medvešek, upravnik slovenskega dnevnika »PROSVETA« v Chicagu, na oddihu v Žabji vasi pri Novem mestu pri - svojem očetu. Te dni pa smo zvedeli, da je nje-gova starejša hčerka Milena Medvešek pred dnevi diplomirala na univerzi v državi Illinois, to jesen pa bo začela učiti kot profesorica angleški jezik v East St. Ix)uisu (IU-). Na univerzi študira tudi mlajša hčerka Mira, obe pa sta prizadevni društveni delavki v mladinskem krožku Slovenske narodne podporne enote. Družini našega zvestega rojaka prisrčno čestitamo ob uspehu hčerke Milene! nje o tem že nekajkrat povedali in bi bilo prav, če bi podjetje mnenje potrošnikov upoštevalo, ne pa govorilo le o trenutnih težavah. Če bosta špecerija in manufaktura v skupnem lokalu, bo še manj prostora, kot ga je sedaj. Treba je dobro premisliti, potem pa se odločiti! \ ŽITNA LETINA SLABŠA OD LANSKE, KROMPIRJEVA PA BOLJŠA Po oceni bo v Suhi krajini letos slabši pridelek pšenice, ječmena in rži kot lansko leto, medtem ko pridelek krompirja kaže na boljše. Razen tega bo obilen pridelek sena in tudi koruza je v dobri rasti. Prva košnja detelje je bila zaradi slabega vremena zamujena, pridelek pa slabše kakovosti. Od visokorodnih sort pšenice sta se najbolje pokazali sorti »Helkorn« in »Etole de Chicy«. Obe sta namreč dobro prenesli zimo, medtem ko je sorto »San pastore« občutno uničila snežna plesen. Ker pa je ta v prejšnjih letih lepo uspevala, je še ne bi kazalo zaradi izredne zime izločiti iz setve. OSNUTEK STATUTA PRIPRAVLJEN ZA RAZPRAVO V žužemberški zadrugi so že izdelali osnutek statuta, ki bo v prihodnjih dneh dan v razpravo. Z novim statutom bodo organi upravljanja dobili važno notranjo listino za svojo nadaljnjo utrditev. M. S. »REMONT« v Straži: letos 30 milijonov Kolektiv gradbenega podjetja Remont iz Straže šteje 28 ljudi, letos pa bodo z novim gradnjami ln preureditvami stavb ustvarili približno 30 milijonov dinarjev prome- Pikica je za špagete, drugi so za meso in tretji za omlete... zaprli, Novomeščani pa so spet ugibali, kaj bo novega. Ob koncu tedna pa je kolektiv kavarne ugodno presenetil goste z nekaterimi novostmi. Nabavil je troje naprav: stroj za sladoled, stroj za ekspresno kuhanje kave in stroj za mešanje alkoholnih in nealkoholnih pijač (mikser) ter š tem razširil poslovanje še na predmete, ki so v sodobnem gostinstvu nujni. Za te uspehe kolektivu lahko 4 samo čestitamo. zadnjih letih so razvili sodelovanje s podjetjem Lesni-na iz Ljubljane, ki jim odkupi približno 95 odstotkov njihove proizvodnje in jih oskrbuje z naročili. Doslej so delali največ šolsko opremo, letos pa so prevzeli naročilo za izdelavo notranje opreme za novi hotel Slavija v Mariboru. Oprema mora biti narejena do 15. julija. Razpoložljiva strojna oprema v obratu je dobra, vsaj kar se tiče osnovnih strojev, nekoliko na slabšem pa so s stroji za boljšo obdelavo lesa. Največ težav je z zaposlovanjem delavcev. V prvih petih mesecih letošnjega leta so imefli 8 zaposlenih manj ko v enakem razdobju lanskega leta Kvalificiranih delavcev iz okolice se jim ne Izplača najemati, ker so preveč oddaljeni, priučeni pa takoj po priučitvd ubeže v industrijo. ta. Največ se ukvarjajo s preurejanjem stavb in poslovnih prostorov. Avtopro-metu Gorjanci letos preurejajo v Straži delavnice in garaže, v Novem mestu so prevzeli več manjših adaptacij, hkrati s tem pa gradijo tudi več manjših stanovanjskih stavb. V kletnih prostorih novomeške osemletke se sučejo tovarišice v belih predpasnikih in belih čepicah okoli ogromnega štedilnika. Sem hi tja vzame katera izmed njih v roke tako kuhalnico, da bi se je še »kora.jžni« u-strašil. Kdo so in kaj delajo? Tovarišice v belih predpasnikih so: Slavica Novak, Pep-ca Radešček, Majda Kranjc, Jožica Bučar, Ana Hrovat in Fausta Jamnik, in kuhajo za dijake novomeških srednjih šol, vajence in učence osemletke, ki se hranijo v dijaški kuhinji. Vsak dan pripravijo hrano za 230 abonentov, ki plačajo za kosilo 130 din, za večerjo 65 din in za zajtrk 25 din. KAJ PRAVI UPRAVNICA IVANKA FISTER — Hrano imamo dobro in izdatno, s to ceno pa nika- kor ne Izhajamo, čeravno so je letos vse podražilo, mi za hrano nismo nič več zahtevali, ker je to sredi šolskega leta težko. V jeseni pa se bomo morali z dijaki dogovoriti o novi ceni. Otroci so v splošnem slabo hranjeni. Velika večina vzame pri nas samo kosilo, zajtrkujejo nič, za večerjo pa pojedo kaj malega, kar so prinesli od doma. To pa jo za doraščajočega človeka premalo. Ker so to večinoma kmečki otroci, ne zmorejo 5000—6000 din na mesec, kolikor stane hrana za 3 obroke na dan. Ne vem, kako, toda nekako bi bilo treba to vprašanje rešiti. Dijaška kuhinja se vedno bori s finančnimi težavami. Prejšnja leta je občina dajala 300.000 din dotacije, lani ko se je vse podražilo, smo dobili ioo.OOO din, letos pa so vsoto zvišali na 200.000 din. Vendar nam bo kljub varče- vanju zmanjkalo denarja za dvomesečne personalne izdatke. Lani smo preuredili _ tudi prostore. Zavod za socialno zavarovanje nam Je poklonil 400.000 din, da smo uredili skladišče, ki jo bilo vsa lota v nezračnem prostoru, ter jedilnico. No,' to Je zdaj urejeno in mislim, da sc pri nas otroci dobro počutijo. Zelo nas je prizadelo tudi to, da so nam vzeli vrt, ki smo ga imeli poleg vajenske šole. Tam smo pridelali vsaj zelenjavo za juho in solato. Zemljo pa smo morali prepustiti lastniku ln zdaj vse kupujemo na trgu. IN GOSTJE V JEDILNICI? V večjem prostoru, obitem z lesenim opažem, so za pogrnjenimi mizami sedeli abonenti — učiteljiščnikl, vajenci ln dijakinje z ekonomsko šole. Eni so jedli Juho, nekaterim pa so tovarišice lz ku- hinje že nosile na mizo češ-njev zavitek. Ni bilo videti, da bi kdo vihal nos, saj so vsi kar pridno mlatili jed pred seboj. Za mizo v kotu so sedeli: Janez Košir, Slavko Pavlako-vič, Frenk Koprivec in še nekaj njihovih sošolcev. Na vprašanje, kako jim je hrana všeč, so povedali: — Za ta denar, ki ga dajemo, hrana no more biti boljša. Smo kar zadavoljni. Porcije so izdatne, če je komu premalo, pa lahko prosi za dodatek. Meso imamo vodno ob nedeljah in dvakrat med tednom. Nekateri bi ga pojedli več, drugim pa so bolj všeč mlečne jedi, zlasti omlete. V manjši sobi so za majhno mizico ln majhnimi stolčki sedeli najmlnjši. Mesari-čeva Pikica je povedala, da v dijaški kuhinji žo več let je in da so ji najbolj všeč špageti, sicer pa je vse dobro. Zraven nje je sedela Marjot-ka Okroglič, ki je menda bolj izbirčna, kot so povedale tovarišice. Ta Je češnjev zavitek, takoj ko ga je dobila na mizo, poduhala in rekla: »Ta bo pa dober!« Ra. Pred III. delavskimi športnimi igrami Vsi, ki smo v preteklem letu spremljali športne igre sindikalnih Podružnic v novomeški občini, smo bili v celoti zadovoljni, prav tako Pa tudi organizatorji, saj je bila udeležba proti pričakovanju dobra, v številnih športnih panogah se je zvrstilo več kot 1000 tekmovalcev, ki so pokazali precej smisla za šport. Po lanskoletnih igrah je športna dejavnost oživela tudi v obdobju, ko ni bilo tekmovanj. Iz tega lahko sklepamo, da srečanj hi pripravljal zgolj športni koledar, ampak potreba. Tako smo bili Priče številnih tekem med delovnimi kolektivi, kar je pozitivno vpli-v»lo na priprave za letošnje tekmovanje, ki se je uradno začelo z nastopom kegljačic v ponedeljek. Kaj pa letos? Za tekmovanje se Prijavilo nič manj kot 25 sindi- • Kalnih podružnic, ki jih bo zastopalo 263 ekip; pri približni oceni |>o nastopilo 1200 ljudi. Pri ženskah '° udeležba, razumljivo, nekoliko manjša, kljub temu pa je zadovoljiva. Kakor v prejšnjih dveh letih "ko tudi letos vodijo panoge, ki f° Prt nas najbolj razširjene in pri-Uubljene. Največ ekip se je prija-™k> v streljanju (41), šahu (28), ie8ljanju (23), balinanju (23), na-l^aiem tenisu (17) itd. Pri ženskah J*- Prav tako največ zanimanja za streljanje (9 ekip), slede odbojka (8). Plavanje in kegljanje. čeprav sta organizatorja tekmo-™Ja občinski sindikalni svet in ot)činska zveza za telesno kulturo ' Novem mestu nekoliko skrčila »tevilo tekmovalnih panog, je po Prijavah sodeč, po znanem Zletu bratstva in enotnosti to ena največjih in najbolj koristnih športnih Prireditev v Novem mestu. Kakšen J* razpored tekmovanja? Kegljanje — ženske: kegljišče ?pp Pionir — 24. in 25. junija ob jJV. Uri. — Kegljanje — moški: kegljišče pri Vrhovniku — 1., 2. in *■ septembra. Odbojka — moški: odbojkarska igrišča na Loki 25., 26., 28. junija ter 1. in 3. julija finalna srečanja. "? Odbojka — ženske: odbojkar-?ja igrišča na Loki 2. julija ob uri. Mali nogomet: Stadion bratstva in »otnosti 10., 11., 12., 13., 14. m septembra. Streljanje — moški: tržnica na Jiesernovem trgu 29. septembra ob — /Streljanje — ženske: na ■steni mestu. namizni tenis — moški: tekmo-janje se bo pričelo 16. oktobra ob °' hrt v telovadnici osnovne šole I "ovem mestu — Namizni tenis — «nskc: prav tam. Vlečenje vrvi: Stadion bratstva in enotnosti 29. septembra ob 8.30. Plavanje — moški in ženske: Dolenjske Toplice 7. julija ob 9. url. Pohod v neznano: 1. september. Balinanje — moški: od 20. do 30. septembra. šah: od 1. oktobra dalje. Atletika — moški in ženske: Stadion bratstva in enotnosti 22. septembra, pričetek ob 9. uri. Da bi bila javnost čimbolj poučena o vseh tekmovanjih, so organizatorji preskrbeli posebne table, na katerih bo točno razvidno, kdaj se kakšno tekmovanje pričenja. Prav tako bomo v našem listu sproti opozarjali na termine, ki so določeni za posamezne panoge. Da bi vse tiste, ki so lani sledili Izredno zanimivemu in napetemu tekmovanju, spomnili na dosdanje uspehe športnih iger, smo se odločili, da navedemo nekoliko lanskih rezultatov. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. SGP Pionir 1560 točk, 2. Novoteks 1520, 3. ONZ 788, 4. Novoles 690, 5, IMV 635, 6. ZTP 600, 7. ObLO 460, 8. KGPK, 9. Že-leznina, 10. Iskra (Šentjernej) itd. Lanskoletni zmagovalci v posameznih panogah: Streljanje: v moški konkurenci so zmagali tekmovalci ONZ pred Pionirjem m Novolesom II. Pri ženskah so zmagale strelke Pionirja pred Novolesom IV ln Novo-teksom. Odbojka: v ženski konkurenci so zmagale odbojkarice Pionirja pred Novoteksom in KGPK. Pri moških je zmagal Novoteks pred Prosveto in ObLO Novo mesto. Mali rokomet: pri moških so bili najboljši igralci iz Novoteksa, za njimi ZTP in Pionir. Med ženskami je bilo samo srečanje za prvo in drugo mesto med Novoteksom in Pionirjem; zmagale so igralke Novoteksa. Mali nogomet: zmagali so nogometaši Pionirja pred IMV in Novoteksom. Balinanje: zmagala je druga ekipa Pionirja pred ONZ I. in 2TP I. Vlečenje vrvi: 1. ONZ, 2. KGPK, 3. ZTP. Atletika: v atletiki sta bila najboljša Prosveta in Novoteks. Pri moških: 1. Prosveta, 2. Novoteks, 3. ONZ. Ženske: 1. Novoteks, 2. Pionir, 3. Pletilstvo (Mirna peč). Kegljanje: moške ekipe: 1. ObLO, 2. IMV II., 3. Novoteks. ženske ekipe: 1. Pionir, 2. Novoteks, 3. Novoles. Namizni tenis: 1. IMV, 2. Pionir, 3. Novoteks. Pri ženskah pa je bil vrstni red naslednji: 1. Pionir, 2. Novoteks. Sah: 1. do 4. mesto: Sodišče, IMV, ObLO ln Novoles. Pokal množičnosti je na zaključni prireditvi prejel kolektiv želez-nine, ki je bil najbolj množično zastopan. Kdo bo letos najboljši oziroma katere ekipe bodo zmagale, bomo lahko videli šele jeseni, —d Strelsko ligaško tekmovanje .Te dni so novomeški strelci konji"1 ligaško tekmovanje z MK pu-Sk°. V tem tekmovanju je nastopalo šest SD, ki so se z vso vztrajajo borile do konca, razen SD novoteks, ki je že pri drugem kolu "dstopila. Vzrok odstopa nam ni *"an, pač pa se vidi iz dveh kol, ?* 'majo v družini dobre strelce in m bilo napačno, če bi družina pre-Jfmda gojiti ta šport, ki se jo v "Ovcm mestu zadnji čas zelo razvil. Rezultati: r.sP Pionir, Novo mesto, 8 točk, ='=0 krogov (od 7500 možnih); SD J?lKničEr. Novo mesto, 8. točk, ™« krogov; SD Novoles, Novo me-7°' 6 točk. 5053 krogov; SD Bo-™c. Novo mesto, 6 točk, 4838 kro-Sov; SD Lojze Dragan, Novo mesto, jtockl, 3961 krogov, SD Novoteks, "ovo mesto, 0 točk, 1419 krogov. v tem tekmovanju so dosegli posamezniki: 1. Marjan Kos (SD Pio- nir) 1147 krogov od 1500 možnih, 2. Božo Kopina (SD Pionir) 1098, 3. Milan Knap (SD Pionir) 1036, 4. Simo Mrkšič (SD Borac) 996, 5. Alojz Antončič (SD Železničar) 916, 6. Milan Vukmanovič (SD Lojze Dragan) 817, 7. Zvone Tomažin (SD Lojze Dragan) 779 krogov. Poleg zaključka ligaškega tekmovanja je imel ObSO 23. junija tekmovanje za občinsko prvenstvo z MK puško za vse SD v občini Novo mesto. Prijavilo se je 6 ekip, nastopile pa so le 3 ekipe in dosegi* naslednjo rezultate: SD Pionir I. 669 krogov od 900 možnih, SD Pionir II. 516 krogov, SD Novoles 419 krogov. Tekmovalcem ObSO čestita ter poziva vse, ki so predvideni, oziroma ki so dosegli normo za okrajno prvenstvo, da se krepko pripravijo za nedeljo, 29. Junija, za okrajno prvenstvo v LJubljani. M. P. Odbojkarji končno tretji Partizan (N. mesto) : OK Kanal 3:0 (15:5, 15:5, 15:10) Zaostalo srečanje moške republiške odbojkarske lige je bilo bolj formalnega značaja, saj ni moglo spremeniti končnega vrstnega reda, ki je bil že odločen po srečanju v prejšnjem tednu. Tekma pa je domačim odbojkarjem precej pomenila, saj so imeli z odbojkarji iz Kanala neporavnane račune. Hkrati pa jc krepka zmaga dobra rezerva za Jesensko zaključno tekmovanje Srečanje je pokazalo, da so domači odbojkarji v izredni formi. Izid je stvaren. Gostje razen v zadnjem setu niso nudili večjega odpora in v celotnem srečanju niso nikoli vodili. Sicer borbena ekipa is Kanala ni bila niti senca tistega kot nekoč. Brez volje in truda, ki jim ga trenutno manjka, verjetno ne bodo prišli daleč, tudi mesto na koncu tabele je realno merilo njihove trenutne moči. Naši odbojkarji so pristali na solidnem tretjem mestu, ki nekako odgovarja njihovi trenutni moči. če upoštevamo, da so se lani v kvalifikacijah borili celo za obstanek, je tretje mesto brez dvoma uspeh. ol. NOGOMET V NOVEM MESTU Borec : Bela krajina 3:0 pf Kočevje : Elan 3:2 (0:0) V nedeljo so bile odigrane tekme prvega kola za CUP SFRJ okraja Ljubljana. V Novem mestu sta bili predvideni dve srečanji; ob devetih dopoldne bi morala igrati Borec in Bela krajina, vendar gostje lz neznanih vzrokov niso prišli na teren. Tako je sodnik More zaključil tekmo s 3:0 p. f. za Borec. Popoldne ob 15.30 sta se pomerila domači Elan in gostje iz Kočevja. V začetku je bila tekma dokaj neurejena; prednost so imeli gostje, saj so bili zelo pogosto pred vrati domačinov. Sele v drugem polčasu so gostje povedli z 1:0 (Ra-dosavljevič v 48. min.). Domačini sj v 59. min. po štefaniču izenačili, v 62. min. pa je bil ponovno uspešen štefanič, tako so domačini prišli v vodstvo z 2:1. Zal je bilo to veselje zelo kratko; že v 75. min. je Radosavljevič izenačil na 2:2. Končni rezultat je postavil Žalec v 88. min. Tako se je srečanje končalo z rezultatom 3:2 za goste. Tekmo je vodil Zec iz Ljubljane, k: je kljub manjšim napakam sodil še kar zadovoljivo. Potrebno je spregovoriti nekaj besed o domačinih. Kot je športni javnosti znano, smo lani veliko slišali o Elanu, celo o razformiranju kluba. Kljub temu snio ga spet videli na igrišču. Mestoma" je bila igra lepa, žal pa moštvo še ni dovolj uigrano. Skoda, da ni bilo vseh igralcev, tako da so morale zopet igrati rezerve. Klub računa z vsemi igralci, zato so tudi vsi dolžni spoštovati disciplino. Zal je 5 minut pred tekmo bilo na stadionu komaj 10 igralcev! Torej se stara napaka kluba ponavlja! Dobro bi bilo, da bi moštvo s pripravami nadaljevalo bolj resno, saj bo v jesenskem delu vključeno v redno tekmovanje NP Ljubljane in bo tekem dovolj. šf ŠPORTNI DAN NA NOVOMEŠKI OSEMLETKI Učni zbor in dijaki novomeške osemletke so Izkoristili zadnje dneve pouka za športni dan. V ponedeljek, 24. junija, so se že ob osmih zbrali pred šolo in od tam odšli na igrišče na Loko in na svoje igrišče za šolo. Potem so začeli s tekmovanji. Sesti razredi so Be pomerili v rokometu, sedmi v košarki, ostali pa so odšli v naravo in se tam žogali ter igrali druge igre. Ves dopoldan se je čul na Loki živžav razigrane mladine, ki je v veselih igrah pozabila na šolske težave. Na asfaltnem košarkarskem Igrišču so dijaki sedmega razreda dosegli v košarki naslednje rezultate: iz dveh skupin sta se uvrstila v finale 7. a in 7. c. V finalu je nato 7. a premagal 7. c z 12:5. Sledili so 7. e, 7. b, 7. f in 7. d. Med posamezniki bi veljalo omeniti Skobeta in Greina. Istočasno so igrala tudi dekleta, prav tako v dveh 6kupinah. Zmagovalec je postal 7. e, ki je v finalu premagal 7. b, sledili so 7. a, 7. d, 7. f in 7. c. Finale je bil nadvse razburljiv, saj so zmagovalke šele v podaljšku dosegle kos in zmagale z 12:10. Med posameznicami se je izkazala Branka Ahčin. Zanimive so bile tudi rokometne tekme. Kakor v košarki so tudi tu sestavili dve skupini. Pri fantih je v borbi za prvo mesto 6. b premagal 6. f s 5:2, tretji je bil 6. e, ki je s 6:0 premagal 6. a, peto mesto pa si je priboril 6. d, potem ko je s 7:0 premagal 6. c. Dekleta 6. c razreda pa so popravile slab uspeh fantov in zmagale pred 6. b, 6. a, 6. e, 6. d in 6. f. Vsekakor je zadnji športni dan šole »Katja Rupc-na- lepo uspel in je minil v splošno zadovoljstvo nastopajočih, ki so veseli in z žarečlmi očmi zapuščali Igrišča v upanju, da se bodo sedaj, ko je pouka konec, še vračali na magične pravokotnike, kjer se bodo sprostili in razžlvell ter si nabrali novih moči za naslednje šolsko leto. -al Modelarji v novih prostorih Letalski modelarski klub Novo mesto se je letos preselil v nove prostore, ki so mnogo primernejši od dosedanjih. V stari pošti, v nekdanji telefonski centrali, so si uredili lepo delavnico, v kateri se dan za dnem zbirajo in se ukvarjajo z modeli. Okoli 200 tisoč dinarjev, toliko, kot so potrebovali za ureditev, sta jim prispevala občinski odbor Ljudske tehnike iz Novega mesta in Občinska zveza prijateljev mladine. Letos se je v dveh tečajih izšolalo 28 modelarjev, ki so opravili praktični izpit in uspešno izdelal - model jadralnega letala. V nedeljo, 23. junija, so se pomerili na tekmovanju na pre-čenskem letališču. Med najboljšimi mladimi modelarji sta bila Stanko Jarc iz Prečne in Janez Fenca iz Novega mesta. Republiškega tekmovanja jadralnih modelov, ki bo v nedeljo, 30. junija, se bo udeležilo 5 tekmovalcev iz modelarskega kluba Novo mesto. PIONIR - dolenjski balinarski prvak V Novem mestu Je bilo v nedeljo na igriščih v Bršlinu prvenstvo Dolenjske v balinanju. Nastopilo je šest ekip, ki so igrale v dveh skupinah. Pohvaliti je treba udeležbo ekipe iz Trebnjega, ki se je šele ustanovila. Odsotna pa je bila ekipa Kočevja, ker gradijo dvostezno igrišče ter nimajo možnosti za trening. V prvi grupi so bile odigrane tri tekme. Tako Je Trebnje premagalo Krško s 13:10, Železničar pa Trebnje 13:6. V odločilni igri za drugega finalista sta se ponovno srečala Krško in Trebnje, vendar so igralci Krškega zmagali 13:8. V drugi skupini je Borac z lahkoto premagal ONZ 13:5. Zelo zanimiva je bila igra med Pionirjem in Borcem. Vodil je Pionir 12:7, vendar Je Borcu uspelo znižati na 12:11, nakar je Pionir le dosegel še odločilno točko ter zmagal 13:11. Ekipa Borca je prikazala lepo igro ter spada med najboljše dolenjske ekipe. V ponovni tekmi je nato Borec odpravil ONZ s 13:3. Tako so se plasirali v nadalnje tekmovanje Pionir in Borec iz druge skupine, iz prve pa železničar in Krško. Finalno tekmovanje je bilo na igrišču Železničarja. Tu so se štiri ekipe borile najprej, kateri dve ekipi se bosta uvrstili v republiško ligo ter katera bo letošnji prvak Dolenjske. V prvi igri sta se srečali ekipi Pionirja in Krškega. Zmagal jo Pionir 13:12. Železničar in Borac sta Igrala drugo igro. železničar je zmagal 13:7. V naslednji igri sta se srečala premaganca Železničar in Krško. Železničar je zmagal 13:6. V igri zmagovalcev je Pionir premagal Borca z visokim rezultatom 13:2. Sledila je odločilna igra za drugega zastopnika v republiški ligi. Ekipi Borca se je poznala utrujenost zaradi celodnevnega igranja na soncu ter ni nudila mnogo odpora lanskemu zastopniku v republiški ligi Železničarju, ki je zmagal 13:0. Tako sta se srečala v finalni igri stara nasprotnika Pionir in železničar. Igro je pričel Pionir, ki Je vztrajno nabiral točko za točko ter vodil 8:1. Tedaj pa Je nastal preobrat na igrišču. Nato je železničar dosegel nekaj zaporednih točk in znižal na 8:6, vendar je Pionir le zabeležil zmago 13:10. Tako je ekipa Pionirja, ki je igrala v postavi Hren, Plantan, Vovko in Barbič, osvojila naslov letošnjega balinar. skega prvaka Dolenjske. Na republiško prvenstvo pa sta se uvrstili ekipi Pionirja in železničarja. Vrstni red: 1. Pionir, 2. železničar, 3. Borac, 4. Krško, 5. Trebnje in 6. ONZ. (en) Prvenstvo SRS v košarki za mladinke Novomeški košarkarski delavci so dobili te dni veliko priznanje, bo jim je Košarkarska zveza Slovenije poverila organizacijo letošnjega slo-vcnskga prvenstva za mladinke, U bo v soboto, 29., ln v nedeljo. 30. t. m., na asfaltnem igrišču na Loki, v ta namen bodo montirali na igrišče še luči, tako da tekem ne bo treba igrati v največji vročini. Na prvenstvu bo sodelovalo 10 do 12 moštev. Imena, kot so Olimpija, Slovan, Maribor, Branik in druga, jamčijo, da bodo tekme kvalitetne ln zato bodo ljubitelji košarke prav gotovo prišli na svoj račun. —al Nova zmaga Svobode Iz Krmelja V nedeljo Je bila odigrana prijateljska rokometna tekma med Svobodo iz Krmelja in prvakom dolenjske podzveze Partizanom iz Dobrega polja. Zmagali so krmeljskl igralci z rezultatom 27:14 (12:6). Prve minute igre so pripadale gostom, nakar so se domači razigrali, prišli v vodstvo in ga obdržali do konca. Pri gostih je bil najuspešnejši PugelJ, pri domačinih pa Zaman. Krmeljčanom so pomagali številni navijači, ki so do konca spodbujali igro. — Vreme ln igrišče sta bila ugodna za Igro, sodnik pa Je odlično opravil svojo nalogo, M. K. ženska republiška odbojkarska liga OK LJUBLJANA : PARTIZAN 3:0 (15 : 4, 15 : 5 15 : 7 Zaostalo odbojkarsko srečanje med lanskoletnimi zveznimi liga-šicami, žensko ekipo Ljubljane in Partizanom iz Novega mesta se je končalo s prepričljivo zmago domačih, če bi sklepali samo po rezultatu, bi marsikdo mislil, da so Partizanove odbojkarice igrale podrejeno vlogo. Rezultat pa ni pravo merilo situacije na igrišču. Res je, da so bile domačinke boljše, še zdaleč pa niso prikazale igre, ki je primerna ugledu zveznega ligaša. Imele so precej sreče, da so Novomeščanke prikazale eno svojih najslabših iger. V veliki meri so jim gostje same pomagale s svojo prav začetniško igro. Upamo, da bo jesensko srečanje v Novem mestu potekalo povsem drugače. —ol PIONIR PRVI V BALINARSKI LIGI Prejšnji teden je bilo zaključeno tekmovanje v novomeški balinarski ligi, ki Je en mesec pritegovalo na igrišča novomeške balinarje, člane sedmih klubov, ki so tekmovali v občinski ligi. V zadnjih kolih so bila zanimiva predvsem • srečanja med vodilnimi klubi. Tako je Pionir premagal Bor., ca 13:6 in 13:8. Pionir je igral z ONZ neodločeno 13:7 in 7:13. Najbolj zanimivi pa sta bili zadnji tekmi. Najprej sta se na Drski srečali ekipi, ki sta vodili na lestvici: ■ železničar in Pionir. Prvo igro je dobil Pionir 13:3. Najbolj napeta je bila druga igra na koncu, ko Je Železničar vodil 12:11, vendar je Pionir zmagal 13:12. Obenem jc Pionir dosegel tudi prvo mesto v balinarski ligi Novega mesta z eno točko prednosti pred Želzničarjem. Zelo zanimiva je bila tudi tekma zadnjega kola med Borcem in ONZ, ki se je končala neodločeno (4:13 in 13:11). Rezultati: 5. kolo: Novoles : Železničar 0:13, 0:13, Pionir : ONZ 13:7, 7:13, Poštar : Novoteks 13:8, 13:10. — 6. kolo: Poštar : ONZ 0:13, 13:9, Pionir : železničar 13:3, 13:12, Borac : Novoteks 13:8, 13:5. — 7. kolo: Novoles : Poštar 3:13. 13:10, Železničar : Novoteks 13:4, 13:4, Borac : ONZ 4:13, 13:11. (en) Trije Novomeščani v reprezentanci Tine Zaletelj in Marjan špiler bosta nastopila v atletskem dvoboju z Bolgarijo v Sofiji, mlada igralka namiznega tenisa Irena Mikec pa na evropskem mladinskem prvenstvu v Duisburgu (Zah. Nemčija) Marsikoga bo naslov presenetil. Že dolgo nismo namreč slišali, da bi se ta ali oni športnik iz Novega mesta »prerinil« v izbrano državno vrsto v tej ali oni panogi. V tem pogledu je nekakšen »poslednji Mo-tilkanec« tekačica Jelka Hude, ki |e nekajkrat nastopila v majici z državnim grbom na tekmovanjih za prvenstvo Balkana v krosu ln na krosu časopisa »Humanltč« v Parizu. Pred dnevi smo iz časopisja zve-leli za izjavo zveznega atletskega japetana Velimlra Iliča, ki je naštel, kdo so kandidati za državno reprezentanco v srečanju z Bolgari ii Sofiji. Med številnimi imeni sta tokrat tudi dva Nnvomcščana — sprinter Tine Zaletelj, ki kandidira ca nastop v teku na 100 m in v Hafctl 4x10 m, ter metalec kopja Marijan Spilar. Dane Rifelj ujel 212 rib Ribiška družina Novo mesto je v nrili-ljn, 23. junija, priredila v Dol. Toplicah uspelo družinsko tekmovanje v lovu rib. Tekmovanje je bilo 8. po vrati, zbralo se Je 25 ribičev, kar je za 400 članov, kolikor jih šteje družina, vsekakor nanj, kot bi bilo želeti. Prvo me-ito Je *zasedel Dane Rifelj, Id je ijrl 212 rib, drugo Silvo Požar, ki Jih je ujel 107, tn tretje Ivo 1'odrgajs, ki mu Je lovRka sreča mmenlU 07 rib. Tekmovanja so se ideleiili tudi mladinci, med kate-Iml bi bil najboljši Marko Picek, ki Je uplenil 40 rib, sledi mu Bran-ro Suhi (mlajši), ki Jih Je ujel 19, tretje mrato pa Je zasedel Cedo Ja-kovljevič, ki Jc ujel 17 rib. Zaleteljev nastop v teku na 100 m še nI trden, ker ima letos več tekačev precej enake čase. Njegov letošnji najboljši čas je 10,9, z lanskim 10,6 pa bi bil prav gotovo tudi naš predstavnik v teku na 100 metrov. Njegov nastop v reprezentančni štafeti pa je zagotovljen, saj ga štejejo za najboljšega tekača tretje predaje v Jugoslaviji. Zaletelj se zadnje čase uveljavlja tudi v skoku v daljino. Je letošnji prvak Slovenije v tej disciplini (699 cm), strokovnjaki pa pravijo, da bo prvikrat, ko bo tekmoval na suhem tekallšču, preskočil 7 metrov. spilar služi vojaški rok v JLA, vendar so ga kot kandidata za državno atletsko reprezentanco premestili lz Makedonije v športno četo v Beograd (tam je bil vse do letošnjega februarja tudi Tine Zaletelj), kjer bo Imel precej boljšo pogoje za trening kot doslej. Je že V ponedeljek začetek delavskih športnih iger 24. junija so se začele tradicionalne delavske športne Igre novomeške občine. V moški konkurenci je 25 sindikalnih podružnic prijavilo 227 ekip, 12 sindikalnih podružnic pa 36 ženskih ekip. Prvi dan so bila na sporedu tekmovanja v kegljanju; med seboj so se v posameznih disciplinah pomerile tudi ženske. sedaj v prav dobri formi in stalno presega 70 metrov, njegov najboljši letošnji rezultat pa je 72,60 m. V reprezentanci bo nastopil poleg Sarajevčana Miletiča, ki je že nekaj let državni prvak. Tretji Novomeščan, Id bo zastopal barve Jugoslavije v mednarodni konkurenci, bo mlada igralka namiznega tenisa Irena Mikec. Zvezni kapetan za juniorje Nikola Uve-rić jo je uvrstil v mladinsko reprezentanco SFRJ na podlagi velikega uspeha ln zelo dobre Igre na zadnjem državnem prvenstvu v začetku junija v Zrenjanlnu. Tam je v finalu štirih najboljših mladink Jugoslavije osvojila prvo jnesto, medtem ko je v konkurenci članic po porazu z državno prvakinjo Piree vo zasedla 5. mesto. Mikčeva bo skupaj z Mitrovičevo iz Zenice (zanimivo jo, da sta obe izraziti napa-dalki!) nastopila na ekipnem in posamičnem mladinskem prvenstvu Evrope, ki bo v začetku julija v zahodnonemškem mestu Duisburg. Po prvnestvu bosta obe mladinski ekipi (moško sestavljajo Korpa, Surbek ln Kotli) potovali še v Francijo, Holandijo in Anglijo, kjer bodo igrali na nekaterih turnirjih in v prijateljskih dvobojih. Nastop treh Novomeščanov v državnih reprezentancah pomeni velik uspeh novomeškega športa, saj Je vsa trojica začela svojo športno kariero v Novem mestu. Prva dva sta žela prve uspehe pod uspešnim strokovnim vodstvom prof. Jožeta Glonarja, za sedanje uspehe pa ima precej zaslug tudi uspešno delo v športni četi JLA v Beogradu. Mikčeva, čeprav v težkih pogojih, še vedno trenira t Novem mestu pod vodstvom trenerja Ivana Kapša, ki ima prav tako veliko zaslug za njene zadnje uspehe. fm ZA NAŠE GOSPODINJE A B C o margarini miif « 1869 je francoski ke- * Hippoiyu» Lege Moures "««rii prvl nacin tehnološke-i>LProcesa M izdelavo mar- kritf6" Prva leta P° tem od-ear- ^ si proizvajalci mar-i?6, Prlzadevali, da bi no-noi 10 čirnboU ~ P« vred-fj*} - približali svinjski »»ias,, ^eJ6 Pa kravjemu bes , Marearina, ki jo da- mwzii?°rablJanl0' P° Je e-sklh i ^Ninskih in živaljo 1 °lJ ter maščob, pomeša-kisip Vodo ali posebno vrsto *nuiPn^mIeka z obveznim e-đod»tiTrJem lecitinom. Za Cvrle £,UŽ1J°: sol, dišave, *a Sellb,arve M- Pomemb-Barinl tavma današnje mar- 'Ji lr ^ dodajajo po vo-tavlia.„Potrebl.in tako zago-kolićii P^rošniku potrebno 111 ža zdreStaVin' W 50 ™J- Danes P^ano. Čine s» P^amo številne na-sodobn« °IJ "nostavno in rir>e sLT^odnJo rnarga- n,Clja' w krajša pro-"Rarina na svoji poti od surovine do emballranja kar najmanj časa. Gotovo Pa Je, da prav taki procesi terjajo od proizvajalcev veliko več strokovnega znanja ta več skrbi pri Izbiri surovin, kot je bilo to nekoč v navadi. Naša domača margarina nI prešla vseh teh prvih ta poznejših proizvodnih obdobij, pač pa se njeni proizvajalci s pridom poslužujejo najnovejših dosežkov na področju njene izdelave. In prednosti današnje margarine? Če jb primerjamo z ostalimi trdimi jedilnimi maščobami — s svinjsko mastjo ali kravjim maslom — lahko ugotovimo, da jc glede na kalorije tako rekoč enakovredna kravjemu maslu, saj Ima 1 kg 7850—7950 kalorij, če upoštevamo preostale sestavine v margarini, ki jih proizvajalci po želji in okusu spreminjajo in dodajajo, lahko trdimo tudi, da ima margarina glede hranljivosti prednost pred svinjsko mastjo. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 28. junija: Zorana Sobota, 29. junija: Peter in Pavel Nedelja, 30. junija: Emilija Ponedeljek, 1. julija: Bog« Torek, 2. julija: Marija Sreda, 3. julija: Nada Četrtek, 4. julija: Dan borca čestitka PETRU GORENCU iz Malkovca, ki je pri vojakih v Petrinji, čestitajo za 21. rojstni dan in god vsi domači. Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali in mi nudili prvo pomoč pri prometni nesreči 26. maja v vasi Vrbovec pri Dobrniču, se za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvaljujem, posebno pa Francu Strniši iz Vrbovca, šolskemu upravitelju Pleskoviču- iz Dobrniča, Smoliču lz Vavpče vasi in fantom iz Sahovca. ANTON BOBNAR, Seiiienogojsko posestvo Selo pri Ratlohovi vasi Zahvala vsem, ki ste ob prerani Izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica KARLA NOVAKA v tako lepem številu spremili v njegov poslednji dom in mu darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem, gg. duhovnikoma in vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo Jožetu Kostevcu za njegovo požrtvovalnost, da ga je lz tujine pripeljal v rodno hišo. 2aIujoči: žen«, otroci in ostalo sorodstvo. Sentlenart-Brežice, 18. jun. 1963. ZAHVALA ZVEZI BORCEV Občinskemu odboru združenja borcev Videm-Krško se iskreno zahvaljujeva za vso pozornost in pomoč v času štiriletnega šolanja. Enako tudi tov. Burjevi iz Kostanjevice. - MARIJA TURK in ALBINA ZAGOKC. FAR KONJ, komate-in voz prodam. Zglasite se v Germovi 2, Novo mesto. ENODRUŽINSKO HIŠO prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3177-63). SUHE SMREKOVE DESKE in betonske zidake prodam. — Irca vas 2. 150 LITROV SLIVOVKE prodam. Naslov v upravi lista (3172-63). PLINSKI ŠTEDILNIK, skoraj nov. ugodno proda Vahter, Vrhovee-va 5, Novo mesto. UPOKOJENEC želi oskrbo pri dobrosrčni manjši in simpatični po-sestnici hiše ali dvosobnega stanovanja. Plača dobro. Ponudbe v upravo lista pod »Brežice aH predmestje«. (513-63) DO 10.000 DIN NAGRADE da poštena šivilja tistemu, ki ji odstopi sobo v Sevnici. Naslov: poštno ležeče 37—18, pošla Blanca. ENOSTANOVANJSKO HIŠO ali sobo kupim v lepem kraju blizu trgovine. Najrajo pri starejših ljudeh, nudim pomoč. Naslov v upravi lista (3175-03). PRODAM majhno kmečko zidano hišico na hribčku. 4 km lz Novega mesta. Naslov v upravi lista (3178 63). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: proti sladkorni bolezni, proti-nu in tolščavosti (bolezenskemu debelenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobile ga v trgovinah podjetja »Hmeljnik« v Novem mestu In »Rese«, Videm-Krško. SLUŽBO DOBITA: dekle od 20 do 30 let starosti in fant od 24 do 30 lot, vojaščine prost. Stanovanje ln hrana priskrbljena, plača po dogovoru. Ponudbe poSljltc na naslov: Milan 2itnik. Gorenja vas — Reteče 6. p. Skofja Loku. UGODNO PHODAM lepo ohranjeno kuhinjsko opremo, vzldljlv Štedilnik z dvema pečicama ln ploščice. Naslov v upravi lista. PRIMO NSU 175 cem ugodno prodam. — Naslov v upravi lista (3179-03). Brestanica: 29. In 30. Junija II a-Iljiui-ikl barvni film »David in Go-ljat«, 3. ln 4. julija jugoslovanski film »Nudštevilna«. Breiice: 28. in 29. Junija francoski film »Vrvica na vratu«, 30. Junija in 1. juliju mehiški barvni film j..' , pustolovec«. Črnomelj: 28. ln 30. junija itall-Jimski barvni film »Ljubim, ljubiš«. Dolenjske Toplice:" 29. in 30. Juniju itulijunski barvni film »Poslednji raj«. Kostanjevica: 30. Junija italijanski burvnl film »Sin rdečega gusarja«. Metlika: 20. ln 50, Jun. ameriški film'»Ni Imena na izslrelku«, 3. Julija ameriški film »Past za deklota«. Mokronog: 29. ln 30. junija ameriški film »Obračun na Atlantiku«. Novo mesto — Krk«: od 28. ju- nija do 1. jul. nemški film »Skrivnost Y« (»Gorska roža«), od 2. do 4. julija sovjetski film »Ivanovo otroštvo«. Semič: 30. julija švedski film »Nasmeh poletne noči«. Sevnica: 29. in 30. junija ameriški film »Aleksander Veliki«. Šmarjeta: 30. junija slovenski film »Družinski tednik«. Trebnje: 29. in 30. junija" jugoslovanski film »Deveti krog«, 4. julija jugoslovanski film »Veter je prenehal ob zori«. Žužemberk: 30. junija ameriški barvni film »Zbogom, orožje«. MATIČNI URAD SEVNICA V maju sta jse rodila izven bolnišnice 1 deček in 1 deklica. Poročili so se: Stanislav Gorenc, poljedelec iz Podlipe, in Marija Jordan, poljedelka iz Zavratca; Ivan Hočevar, kmet iz Mačkovca, ln Marija Dolinšek, gospodinjska pomočnica z Bučke; Rudi Kajtna, poljedelec iz Žirovnice, in Hilda Juzbec, poljedelka iz Ledine; Jože Jazbec, poljedelec iz Ledine, in Stefi Ko. zine, poljedelka z Mrzle planine; Franc Cešek, upokojenec lz Pra-protnega, in Uršula Mlinaric, gospodinja iz 2urkov dola; Anton Križnik, delavec, in Matilda Zveglič, poljedelka, oba z Mrzle planine; Ivan Kozinc, poljedelec iz Fodvrha, in Anica Tome, gospodinjska pomočnica z Zigarskega vrha; Franjo Jelančič, delavec iz Baničeva, m Marija Tomažič, delavka iz Sevnice; Alojz Kovač, delavec iz Loga, in Terezija Kozinc, delavka iz Met-nega vrha; Štefan Robar, kovino-strugar, in Mirni Baumkirher, lslužbenka, oba iz Sevnice; Jože Dušak, delavec, in Stefi Legvart, delavka, oba iz Sevnice; Jože Kuhar, delavec Iz Šmarja, in Krna Drnjač, uslužbenka, oba iz Sevnice; Jože Duzina, delavec, ta Angela Gostej, poljedelka. oba iz Podgorja. Umrli so: Toni Plaušteiner, uslužbenec iz Sevnice, star 29 let; Ivan Brečko, invalidski upokojenec lz Sevnice, 64 let; Katarina Horjak, preužitkarica iz Ledine, 73 let; Jože Skerl, upokojenec iz Sevnice, 76 let; Marija Močivnik, upokojenka iz Brezovega; Marija Kolman, preužitkarica lz Drožanja; Matija Kle-novšek, upokojenec iz Brega, 66 let; Neža Obrez, oskrbovanka iz Loke, 70 let; Ivan Ifčič, preužltkar s Po-kleka, 85 let; Jože Cerne, soc. pod-piranec iz Male Hubajnice, 80 let; Marija Kalčič, oskrbovanka lz Ar-ta, 76 let; Jožefa Blatnik, gospodinjska pomočnica iz Gor. Orel, 37 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 17. do 24. junija je bilo rojenih 16 dečkov ln 11 deklic. Poročili so se: Anton Laknar, logar iz Gor. Vrhpolja, in Terezija Jakše, poljedelka iz Hrastja; Jože Speh, strojni ključavničar lz Sml-hela, in Jožefa Medle, krojačlca iz Ragovega; Ciril Smolič, železobru-sač iz Izole, ln Frančiška Turk, bolničarka z Dol. Težke vode; Jože Deželan, avtomehanik iz Vel. Brusnic, in Terezija Puntar, gospodinja Iz Spodnjega Starega grada; Andrej Princ, uslužbenec z Broda, ln Ger-truda Piki, uslužbenka iz Cegelnlce. Umrl je Franc Kuhar, upokoje-nez iz Kočevja, 55 let. Pretekli teden so v novomeški jorodnišnici rodile: Jožefa Kastelic iz Gabrja — Martina, Terezija Pe-čarlč lz Curll — Alojza, Ana Novak iz Vavpče vasi — Jožeta, Mihaela Lumpert z Golobinjeka — Mihaelo, Marija Mtkolavčlč lz Stare vasi — Bojano, Ana Brulc iz Dolnjega Suhadola — Franca, Jožefa Ttkstor z Malega Slatnika — Llli-Jano, Majda Borštnur lz Gornjega Lakenca — Zlatko, Ana Hrovat iz Fodgozda — Janeza, Jožefa Vrtačič lz Malih Brusnic — Petra, Frančiška Ogorevc iz Krškega — Matjažu, Ivanka Turk iz Hrastja — Tončko, Ana Jevnikar iz Mokronoga — Mojco, Nada Darmano-vič iz Črnomlja — Miljano, Jožefa Sašek z Zajčjega vrha — Jožeta^ Štefka Mirt iz Krmelja — Gusto, Marija Bregar iz Grmovelj — Katarino, Jožica Mrgole iz Zbur — Jožico, Albina Frančič iz Dolnje Straže — deklico, Jožefa Fubjan iz Malega Lipja — dečka, Jožefa Kle-menčlč z Dolža. — dečka, Marija Rajk iz Gabrja — deklico, Olga BorStnar z Mirne — dečka, Ana Redek iz Mačkovca — dečka, Ljuba Furdi iz Starega Loga — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Smajgel iz Brezine — Antona, Marija Polovic iz Mihulovca — Marijo, Terezija Galič iz Obrežja — Vido, Rozalija Blužinč iz Dobove — Miroslava, Justina Cešnovar iz Vidma-Krškega — Stanislava, Marija Nagoda iz Brežic — Karmen, Terezija Bučar iz Senuš — Olgo, Ana Zmavc iz Pisec — Ksenijo. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Stipa Klarlča, delavca iz Jugorja, je podrl mopedist; poškodovano ima glavo; Marija Zlbert, hči uslužbenca iz Rovišča, je padla z motorja ta si poškodovala levo roko ta levo nogo; Janez Mežnar, delavec z Velikega Slatnika, je padel s kolesa in si poškodoval desno koleno; Katarina Struna, žena upokojenca iz Meniške vasi, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo ta prsni koš; Anton Strniša, sin upokojenca iz Dolenjskih Toplic, je padel z ograje ta si poškodoval desnb roko v rami; Jože Gerkšif, kmetijski Jelinik iz Potoka, se je pri Straži zaletel z motorjem v avtomobil; poškodoval si je levo nogo; Anton Naglic, delavec iz Livodla, je padel z-motorjem in si poškodoval glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Bambič, mizar iz Dol. Skopic, si je prt padcu s kolesa poškodoval glavo; Ivan RuSkan, de-lr.vec Iz Brežic, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo; Jože Cerne, mizar iz Šmarja, si je prerezal s steklom prst na levi roki; Jožefa Kovačič, gospodinja iz Drc-novca, st je pri padcu zlomila desno nogo; Franc Škrbina, posestnik iz Bregov, si je pri padcu z voza domil desno nogo; Marjan Urban-čič, sta delavca iz Canj, si je pri padcu z drevesa zlomil desno roko; Franc Kerin, delavec iz Podlipe, si je pri padcu pod voz poškodoval glavo; Franc Kuiišek, rudar s Senovega, si Je pri padcu t mopedom poškodoval levo nogo; FrančiSka Krati jc. gospodinja lz Šmarja, si Je pri padcu porezala žile na levi roki; Branko Fabjan- čie, sin delavca iz Sel, se je prevrnil s kolesom in dobil poškodbe po glavi; Viki Taškor, rudar iz Koprivnice, si je pri padcu z motorja poškodoval rebra in levo nogo; Jo-sip 2akman, posestnik iz Kapelske-ga vrha, si je pri padcu s strehe poškodoval rebra; Vinka Albina s Senovega je nekdo podrl z motorjem in ima poškodbe na rokah in glavi; Drago Kupinič, sin delavca iz Laduča, si je s pločevino pore-zal levo nogo. RAZPISI Objava Zdravstvenega doma Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto obvešča občane, ki bodo v času dopustov iskali zdravstveno pomoč, da ne bodo redno delale vse ambulante. Prosimo, da vzamete to omejitev z razumevanjem na znanje in se obračate na nos le v nujnih primerih. Objava Zavoda za gluho mladino Zavod za gluho mladino v Ljubljani obvešča, da bo sprejetih v šol. letu 1963-64 v zavod določeno število novih gojencev, predvsem v starosti od 5 do 10 let. Za sprejem prijavite otroke s toliko izgubo sluha, da v redni šoli ne morejo ali ne bi mogli napredovati. Prijavi priložite izpolnjen prijavni list (DS obr. 1,12) ter izpisek iz matične knjige. Prijave pošljite do 15. avgusta 1963, zatem pa bo otroke pregledala tukajšnja sprejemna komisija. Ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Ljubljani. Razpis delovnega mesta Po sklepu seje UO podjetja razpisuje komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Obrtnega servisnega podjetja »Po* savje«, Brežice, delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomist s petletno prakso aH , srednješolska Izobrazba i desetletno prakso v računovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje prakse sprejemamo do 1. avgusta 1963. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Obrtno servisno podjetje »POSAVJE« — Brežice. NESREČE Brez voznika v nesrečo 22. juniju ob 8. uri zvečer se Je pripetila lažja prometna nesreča na parkirnem prostoru pri bencinski črpalki na Čatežu ob Savi. Mačaš Nemct, voznik tovornjaka s prikolico, je najprej pri bencinski črpalki točil gorivo, nato pa zapeljal nekoliko naprej in vozilo parkiral. Odšel Je v restavracijo. Medtem pa je začel tovornjak sam od sebe lestl po parkirnem prostoru. Najprej je zavil v levo, porušil smernik in razsvetljavno luč, nato t desno, kjer se Je zaletel v neko parkirano motorno vozilo in tam obstal. Čeprav večje materialne škode ln telesnih poškodb nI bilo, Je nesreča hud pouk za tiste voznike, ki ne pregledajo svojega vozila, preden ga zapuščajo. Nemet je pri svojem tovornjaku očitno po. zubll na ročno zavoro. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05 , 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 28. JUNIJA: 8.30 Nekaj vedre glasbe ob delu. 9.25 Petkovo simfonično dopoldne. 10.15 Iz repertoarja Marjane Deržaj in stan..-ta Maneinlja. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Ivo Je-llčič: Selekcija govedi na Hrvaškem. 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne. 13.30 Drobne orkestralne skladbe. 14.05 V paviljonu zabavne glasbe. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Dragulji lz oper. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 2.00 Četrt ure v nizozemski renesansi. 21.00 Godala v ritmu. SOBOTA, 29. JUNIJA: 8.05 Tost arček v mladinski glasl>enl redakciji. 9.10 Deset pianistov lz desetih dežel. 10.15 Sprehod po južnoameriških pampuh. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. France Vardjan: Uspehi in načrti vrtnarije v Čatežu. 12.25 Domači napevl M prijetno opoldne. 13.30 Obisk na Dunaju. 14.35 Nosi poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavni orkester Svend Asmussen. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Po do. mače ... 21.00 Za konec tedna — ples. NEDELJA, 30. JUNIJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Ku-mer: »Zlata vrtnica«. 0.05 Nosi po- slušalci čestitajo ta pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Ivan Tlaker-Luka: Mrtvi javkl t spomin. 11.50 Nekaj taktov za dober tek. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vos. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 Trikrat pet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Številnim zvestim poslušalcem domačih nape-vov. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. PONEDELJEK, 1. JULIJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi. Po Savel navzdol . . . (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov). 10.15 Za solista ln ansambel. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Stojan Vrabl: Zaščita sadovnjakov v poletju. 12.25 Domači mipevi za prijetno opoldne. 13.30 Zabavnu glasba. 14.05 Morda si želite to poslušati? ... 15.15 Ljubiteljem operetnih napevov. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbene uganke. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Trikrat petnajst. 21.05 Skupni program JRT — studio Sarajevo. TOREK, 3. JULIJA: 8.35 Malo instrumentov — veliko glasbe. 9.10 Mojstri simfonijo. 10.15 Zabavni orkester Bob Sharples. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - inž. Erik Elselt: Razvoj živinoreje. 12.25 Domači nupevl za prijetno opoldne. 13,30 Zabavna glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 V torek na svidenje. 17.03 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Planinsku oddaja — Odmevi i pla-nin . .. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. SREDA, 3. JULIJA: 8.55 Otroške razglednice. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 Človek ln zdravje. 10.40 Narodne pojeta v duetu Danica Flllpllč in Greta Iožar. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Tatjana Brodnik: Kaj vpliva na skladiščno seme. 12.15 Domači napevl za prijetno opoldne. 13.30 V operi z Mirom Brajnikom. 14.05 Vedre ln poskočne. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsuk dan za vas. 17.05 Promcnadni koncert z deli Jugoslovanskih skladateljev. 18.45 Ljudski parlament.. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Filharmonlčnl orkester Sovjetskega radiu dirigira Aleksander Guuh. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. ČETRTEK, 4. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska Igra — Ivo Znr-mun: »Eno sumo življenje«. 9.OS Revija jugoslovanskih pevcev, orkestrov in ansamblov zabavne iilusha 10.00 Nepredvideni dvoboj. Z golt-ml rokuml po fušlstih. 11.30 Vedra godalu. 12 05 Plesni orkester RTV Ljubljana p. v. Bojunu Adumiču. 12.25 Domači nupevl za prijetno opoldne. 13.30 Hujduška ln dnine skladbe. 14.00 Naši borci pozdravljajo. 15.15 Lepe melodije. 16.10 Mladi lz NOB (reportuža). 17.30 Iz pni t Kur zabuvnlh orkestrov RTV LJubljana, Zagreb in Beograd. 18.46 Operetni napevl. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Spomini partizanskih skladateljev. 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo. RAZPIS ŠTIPENDIJ SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razpisuje 1. ENO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI - POGOJ: dovršena ustrezna srednja šola 2. DVE ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI POGOJ: dovršena osemletka. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite svetu delovnega kolektiva komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto v roku 15 dni po objavi razpisa. RAZPIS JAVNE DRAŽBE VINO BREŽICE v prisilni likvidaciji razpisuje JAVNO DRAŽBO: 1. rabljenih transportnih vinskih sodov 2. rabljenih avtomobilskih plaščev 3. filter za vino »Zenith« proizvod Seitz, 40 plošč. Javna dražba bo v ponedeljek, 1. julija 1963, ob 10. uri v kleti podjetja v Brežicah. Organizacije družbenega sektorja imajo prednost pri nakupu, zasebniki pa plačajo kupljene predmete v gotovini. Obvestilo NOVOMEŠKE LEKARNE obveščamo vse zdravstvene zavode, zdravilišča in prebivalstvo, da bomo imeli polletni inventurni popis blaga od 28. do 30. junija po naslednjem razporedu: LEKARNA NOVO MESTO: petek, 28. junija, zaprto od 12. ure dalje; sobota, 29. junija, zaprto od 12. ure dalje; nedelja, 30. junija, zaprto ves dan. LEKARNIŠKA POSTAJA ŠENTJERNEJ: sobota, 29. junija, zaprto od 12. ure dalje. LEKARNIŠKI DEPO ŽUŽEMBERK: sobota, 29. junija, zaprto od 12. ure dalje. Ko bodo poslovne enote zaprte, bomo izdajali zdravila samo na nujne recepte! LEKARNA NOVO MESTO Vsem, ki ste našega dragega LUDVIKA FERLIČA v tako lepem številu spremili na poslednji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni novomeškemu gasilskemu društvu, godbi, pevcem, govornikom, pokojnikovim stanovskim tovarišem ter kolektivoma IMV in Zdravstvenega doma. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali Žalujoča žena Marta, sinova in hčerki ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL BicJIcc. Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Videm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Cošnlk (glav-nI In odgovorni urednik). Rla Bačer. Miloš Jakopec, Drago Knstellc In Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 cftn - Letna naročnina 900 din. polletna 430 din; plačljivo Jo vnaprej Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: «00-n-«08-» - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVF,: Novo mesto. Glavni trg 1 - PoStn) prrdn! 33 - Telefon ti-127 - Rokopisov tn fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v Ljubllanl