The Oldest and Most Popular. Slovene Newspaper in United States of, America. amerikanski Slovenec ŠTEV. (NO.) 134. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI- ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH ______(Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. JULIJA — THURSDAY, JULY 11, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Početje Italije ogroža svet - Upanje magnatov v ustavo Evropski bankirji izražajo dvom, da bi mogla Italija pre- DDmcmUffF nesti finančna bremena, ki si jih bo naložila z vojno y\i lit Ud tU 111K Afriki. — Mussolinijevo politiko žigosajo kot blazno. | — Italija grozi z izstopom iz Lige narodov. BO POTOVAL Basel, Švica. — Vodilni evropski bankirji so se pretekli Ponedeljek zbrali v tukajšnjem mestu k seji direktorjev banke 2a mednarodne poravnave in s° se pri tem na dolgo in široko bavili s problemi, ki utegne-•lo nastati, ako Italija v resnici za počne nameravano vojno 7- Abesinijo. Zborovalci so bili Enoglasni v tem, da bo imelo početje Italije resne gospodarske in tudi politične posledice ne samo za Evropo samo, Marveč tudi za ostali svet. Predvsem so se bankirji izrazili, da jim je nerazumljivo, kje bo dobila Italija finančna sredstva za svojo vojno akcijo. Nobeden zborovalcev ni mogel dati zadovoljivega odgovora na to vprašanje. Dva italijanska bankirja, ki bi lahko nudila pojasnilo, pa sta se poslovila, še predno se je pričela ta debata, da sta se s tem izognila različnim vprašanjem. Eden bankirjev je omenil' "•^Ukititve, da so bile- preti nekaj Meseci italijanske finance na ako slabih nogah, da je bil USODNA POVODENJ Narastlo vodovje zahtevalo življenje 38 oseb. —o— Ithaca, N.Y. — Usodna katastrofa je zadela koncem preteklega tedna osrednje dele države New York, ko je narastlo vodovje izpremei.ilo cele poljane v jezera. Preplavljenih je nad 10 mest in vasi in materijalna škoda se računa na 15 milijonov dolarjev. Kolikor je bilo mogoče do torka ugotoviti, je v valovih izgubilo življenje 38 oseb. To število pa utegne še narasti, kajti 28 drugih oseb je pogrešanih, in boje se, da je tudi od teh koga zadela podobna usoda. i -o- DEBELUHU IZREZALI MAST Budapesta, Ogrska. — Izvedelo se je, da so v neki tukajšnji kliniki izvršili zdravniki izredno operacijo nad nekim V načrtu ima potovanje preko cele Amerike. —0— Washington, D. C. — Ako se bo kongres dovolj zgodaj raz-šel, namerava predsednik Roosevelt napraviti tekom tega poletja daljše potovanje po Ameriki, in sicer tja do Pacifika. Na tem potovanju bo imel v več mestih tudi govore, ki pa ne bodo v naprej določeni. Na dnevnem redu bo samo govor v mestu Milwaukee, kjer nameravajo mladodemokra-ti imeti svojo konvencijo, ki se bo pričela 23. avgusta. Končni cilj predsednikovega potova- POMANKLJIVA ZDRAVNIŠKA OSKRBA Washington, D.C. — IJrad za oskrbo otrok je preiskal zdravstvene razmere v peterih mestih in po njegpvem poročilu so te razmere nad vse nezadovoljive. V 43 odstotkih družin bi se potrebovala zdravniška oskrba, a se ne dobiva, in v 80 odstotkih slučajev pri-j manj kuje zdravniške oskrbe ,zato, ker je družine ne zmore-ijo. KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Judovski dijaki v naprej sploh ne bodo smeli več obiskovati nemških univerz. Tako je nja pa bo mednarodna razsta- -ukrenil minister za vzgojo. B. va v San Diego, Cal. iRust, Ussolini prisiljen, uvesti strog moškim. Možakar je tehtal 379 sistem za kontrolo nad uvozi ^.lezemskega blaga v deželo. Ocasno pa se nasprotno uvaža v°jni materijal v Italijo od ^'seh strani kar na debelo. Kje bo dobila država de'par, da Plačala zanj? Ena držav, odstranili 93 funtov masti. Ka- bo Namreč Nizozemska, je pokala svoje nezaupanje napram Plačilni zmožnosti Italije na ta ''ačin, da si je dala na poseben način garantirati plačila za uvoze v Italijo. Neki drugi zborovalec je zo- ZAGONETEN SLUČAJ Z AVTOMOBILOM Chicago, 111. — V policijski j stražnici sta morala pretekli J ponedeljek ponoiči prespati dva brata, Louis in Abraham Silverman, stara 24 in 23 let, ker se nista mogla zediniti, kateri od njih se je tisti večer vozil z družinskim avtomobilom, funtov in zdravniki so napra- Avto pa je bil med tem zaple vili na več krajih na telesu zareze in vzeli ven previšno mast, na kar so kožo zašili. Operacija je trajala tri ure in pol in zdravniki so med njo kor se poroča, je stanje povoljno. -o— pacijentovo )>et M opozoril na nedavni ukrep Ussolinija, po katerem je za-,llenila država vse srebro, ki Je bilo doslej sti v privatni pose-in enako tudi vse tujezem- DRAGA IGRAČA ZA OTROKA Joliet, 111. — Po ulici je nesla Mrs. A. Hexdall iz Morrisa svojega malega otroka v naročju. Da potolaži otroka, ki je pričel jokati, mu je dala v roke svojo rutico, da se igra z njo. Nekoliko pozneje pa ugo- rutice je namreč imela zavp-zan svoj dijamantni prstan, vreden $125, in otrok je vozel odvezal, pri čemer se je prstan e delnice in bonde, ki so se tovi ženska, da jo je ta poizkus dajala v državi. Bankir je [pomiritve drago stal. Na oglu Povdarjal, da so se take stvari ^°dile navadno ob koncu kake v°Jne. Ce je pa Mussolini po-*eSel po teh sredstvih še pred-J1" se je vojna pričela, si je izgubil. G'-ko predstavljati, kaj bo še-| -o_ e- ko bo nekaj časa trajala. ,PRESTALI SMRTNO KAZEN . V splošnem se je dalo raz-' ZA UMOR da je mnenje zboroval-j Chester, 111. — V Menard ev edino v tem, da Mussolini]jetniškem poslopju so v torek naravnost blazno po-jpopolnoči trije mladi fantje ? lko, ki utegne postati usodna j prestali na električnem stolu ()d,1i in za njegov fašizem, (kazen za umor, ki je bil svoje-(Rabljene italijanske finance {časno izvršen nad 66 letnim g« imele posledice tudi za j sprevodnikom cestne železni-^Podarsko življenje drugih;Ce, W. C. Mossom, ob poizktr-j./"'iv ne glede na to, ali Ita-jšenim ropu. Vsi trije obsojenci JH f-maga v tej vojni, ali bojso iz East St. Louis in prvi, ki ^žena. Enako utegne ta voj-" roditi še druge vojne. ^ talija očividno vsega tega ^ ^ara videti in je odločena, Vs v ixvetl,a svoj načrt pod Po pogojem. V torek se je , lovno izrazil neki član ita brJn'ske vlade, da bo Italija n zpo£ojn0 izstopila iz Lige kak° V' Hko bi ** ta stavila Obe! °Vire Pri njenih načrtih. em Pa je izrazil tudi mne-Žava]. Se Liga najbrž ne bo vrne- CethVt"e b° 'Sicer odobrila Pohvala tahje' a mu tudi naspro- "e bo. * ten v čuden incident. Na 1 Ionian ave. in Roosevelt rd., je zadel v neki drugi avto; ta drugi avto se je zvrnil na stran in padel na tretji-avto; tretji avto pa je bil vržen pred četrti avto, ki je pripeljal od nasprotne strani. Vsi štirje avtomobili so bili zamotani drug v drugega in med tem, ko se je skušalo ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo, sta se dva moška, ki sta se vozila v prvem avtomobilu, izmuznila iz zmede in izginila. Par minut nato pa pride na policijsko stražnico omenjeni Louis Silverman in naznani, da mu je bil avto ukraden. Ko je ta dejal svoje poročilo, jo primaha na stražnico njegov brat Abraham, ki enako zatrdi, da je bil avto njemu ukraden. Sledil je Vroč prepir, med katerim je Louis udaril enega policistov, ki so skušali posredovati, na kar sta bila oba vtaknjena vjljenje. Na celico. | porušenih. s posebnim odlokonr, k> ga je izdal pretekli ponedeljek. — Budapesta, Ogrska. — Čim dalje večje število ogrskih državljanov se priglaša za prostovoljno vojaško službo za pomoč Italiji proti Abesiniji. Doslej se jih je prfavilo okrog i,600, in sicer rind starostjo od 16 do 68 let. — London, Anglija. — Vlada se je odločila, da bo dala popolnoma predelati trdnjave na vzhodni meji. Sedanje GUFFEYEV ZAKON OGROŽEN Kapitalisti kriče, da je protiustaven. —Predsednik kljub temu pritiska na njega sprejem. —o— Washington, D.C. — Kapitalistično časopisje se zadnje dni z vso silo zaganja v tako-zvani Guffeyev zakonski predlog, ki je točasno v razpravi v nekem kongresnem odboru in ki bi izboljšal delovne razmere v premogarski industriji. Nasprotno pa predsednik Roosevelt uporablja ves svoj vpliv in pritiska na kongres, da ta predlog odobri. Kapitalistični agenti kriče, da bi bil ta zakon proti ustavi, češ, da posega v notranje pravice posameznih držav, kajti premogarska podjetja se ne štejejo v meddržavno trgovino. Predsednik pa je nasprotno pismu, ki ga je pisal nekemu kongresniku, povdaril, naj se ne gleda na to, je-li predlog protiustaven ali ne, in naj o tem pozneje odlpea .vrhovno-sodišče. Od1 nasprotnikov se očita predsedniku, kar je menda tu Iz Jugoslavije* V krupski graščini pri Semiču v Beli Krajini nameravajo ustanoviti koncentracijsko taborišče za brezdelce in brezdomce. — Nadaljna poročila o strašnem uničenju po poplavi ob Muri. — Razne vesti in novice. Potrebna socijalna ustanova (jaški begunec Anton Majcen, doma iz okolice Kranja na Ljubljana, 19. junija. — Razne socijalne institucije v državi so na pobudo ministrstva za socijalno politiko, in narodno zdravje poduzele široko zasnovano akcijo, da se na primernem kraju osnuje nekakšno koncentracijsko delovno taborišče, v katerem naj bi se po odredbi poklicanih oblasti zbirali pred vsem oni iz množice prosjakov in vagabundov, ki jih je polna dežela, o katerih bi se dalo upravičeno reči, da ji,m ni več do poštenega dela in poštenega načina življenja. V to taborišče naj bi prišli predvsem tisti izmed poklicanih brezposelnih, ki s svojim ravnanjem sicejr niso ničesar zakrivili, da bi spadali v kriminal, a zaradi predolge ne-zaposelnosti in potepuštva sami od sebe niso več sposobni rednega delavnega življenja. Socialno-politični oddelek ban-|ske uprave se Gorenjskem. Iz vojaške službe je utekel že leta 1921 in se ves čas potikal po tujih deželah in je bil nekajkrat tudi že zaprt. iN a razpravi je pa pripovedoval, da so ga v tujini zaprli samo radi tega', da bi se polastili njegovih načrtov iznajdb, pa jim je on podtikal samo manj vredne skice ter sedaj prinesel domov vse bogastvo svojih iznajdb. -o- Zlata poroka Na binkoštno nedeljo sta obhajala zlato poroko Gregor Acman in njegova žena Marija, v Šoštanju. Jubilant je daleč znani čevljarski mojster in posestnik ter priljubljen pri vseh. di resnica, da skuša med ljud-jčrtom, da kupi za ustanovitev zaposlen pri gradnji ment v ustavi, s katerimi bi se temu sodišču vzela kontrola nad kongresom. Med delovnim ljudstvom to ne bo težko doseči, kajti o vsakem zakonu, ki bi imel kaj delavstvu koristiti, grozi nevarnost protiustavnosti. Taka usoda je zadela NRA, preti pa tudi Wag-nerjevemir zakonu in enako tudi Guffeyevemu. -o- TERMIN ZA PORAVNAVO terniranci poizkušali z zaposlitvijo na posestvu vrniti redu in miru. stvom izpodkopati ugled, ki .takšnega taborišča znano krup-utrdbe, zgrajene iz prsti in ce-j^a zdaj uživa vrhovno sodišče, jsko graščino pri Semiču v Be-menta, se bodo podrle in na da bi nato glasovalo za amend- li Krajini, kjer naj bi se in-njih mesto postavljeni forti iz jekla. — Dresden, Nemčija. — Na-ziji so pretekli ponedeljek aretirali in zaprli tri katoliške duhovnike. Enega od njih dol že, da je tihotapil denar preko meje, dva pa, da sta razširjala prevratno literaturo. Nesreča Z Rakitne je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 36 letni de-ukvarja z na- lavec Matija Kovačič, ki je bil počitni- DAVKOV Chicago, 111. — Okrajni sodnik Jarecki je pretekli po- POVODENJ ZAHTEVALA 300 ŽIVLJENJ Nančang, Kitajska. — Nepričakovano je narastla reka 1 Jangtze, da se je razlila preko bregov, pri čemer je njeno va-lovje povzročilo neizmerno 'nedeljek izdal svarilo lastni-škodo. Ob življenje je prišlo kom zemljišč, da imajo samo v njih do 300 oseb. Povodenj jdo 19. julija opoldne še čas, je nastopila tako nenadoma, da vlože morebitne pritožbe da je mnoge žrtve zalotila v proti davkom za leto 1933. Po njih hišah, dočim so le s hitrom begom Taki so V neko stanovanje v bližini Ljubljane, sta prišla dva čedno Pridelkov ne bo oblečena človeka srednjih let Slatina Radenci, 19. junija. in zaprosila za Podporo, češ, Od Pejtanjcev do Lendave da sta 12 Trbovelj, že dolgo na levi strani Mure in od Apač- nezaposlena in da njuna dru-ke kotline do Šafarskega na žina doma strada- Dobila sta desni strani je vse uničeno. Na Vsak po1 dinarja in ne da bi ■travnike ie nanosila navlake ae 2ahvahla odšIa v sosednjo nad 20 cm debelo, tako da tu- !hlšo' kjer sta P» dobila *truco di druge košnie letos ne bo. jbele^a kruha, s katero očivi-Zlasti v Hrastju in Veržeju so |dn0 msta blla zadovoljna, ker kmetje, ki niti do 100 kg sena >ata jo vrgla na tla in brca- škfega doma, pa ga je v kamnolomu podsulo in je dobil več prav nevarnih poškodb. -o- la. Proti hiši pa dvigala pesti in kričala: "Pr..h.. bogati, ne veš kam z denarjem, pa niti dinarja ne spustiš izpod palca. ne bodo nakosili. So to večji posestniki, ki navadno redijo po 4 do 5 konj in 12 do 15 goved. Posadili so po 1000 do 1500 kg kupljenega krompir-jTi bomo že še Pokazali." In to ja (domaČi namreč zaradi ni- F edinatven slučaj. — Tako si ostali tem dn,evu se bo pričel legalni .tavosti ni bil za,seine) in zdaj deb?v|° rešili živ- postopek proti tistim, ki ne bo- ''je tudi ta uničen. Na pridelek kojin "brezposelni družine doma reveži 'strada- stotine poslopij je do niti plačali niti vložili pro- 'koruze niti ni testa ODLOŽILI PREMOGARSKO STAVKO mu je bilo vzeto življenje, je' \>il 21 letni John Krul, kateri je bil oženjen in oče dveletnega otroka. Njemu je sledil 19 letni Edward Balling in zadnji je šel v smrt Van Buren Ded-mon, star 25 let, kateri je iz--prožil proti žrtvi usoden strel. Advokati obsojencev so vložili •pri governerju Homerju prošnjo za pomilostitev, katera pa !ie bila odklonjena. Nasproten •pomilostitvi je bil zlasti državni pravnik Zerweck, češ, da se )e umor izvršil hladnokrvno in premišljeno. misliti, kor je J-10' vsa zavoljo mokrote strohnela, delno pa jo je tudi voda z zemljo vred odnesla. Pomladna škoda zaradi po-zebe ni niti senca v primeru s škodo, ki jo je napravila po-, voden j. Ob strugah in rokavih j Mure je zastala voda, ki vse jleto ne bo odtekla. Tam je zdaj jleglo za razen mrčes. c.- Na posredovanje vlade je premogarska organizacija ponovno odložila nameravano stavko v industriji mehkega premoga, in sicer do 31. julija. Do tega časa se upa, da bo sprejet Guffeyev zakonski predlog. Gornja slika je bila vzeta na konferenci, ki se ie nedavno vršila v Washingtonu, na njej so od leve na desno: E. F. McGrady, pom. tajnik c del. dep.; J. L. Lewis, predsednik premogarske unije; Frances Perkins, delavska tajnica; Duncan Kennedy, zastopnik Sarajevu je bil obsojen na dve Nesreča pri kopanju Ferdinand Terček, 10 letni kočarjev sin iz Kozmincev pri Ptuju, se je kopal v tamoš-njem potoku z drugimi tovariši. Nenadoma ga je neki njegov součenec sunil in deček je tako nesrečno padel na škar-po, da je obležal nezavesten z razbito lobanjo in so ga morali pripeljati v ptujsko bolnico. -o-- Obsodba vojaškega begunca Pred vojaškim sodiščem v premogarskih operatorjev. »leti in dva meseca zapora vo- Priznanje Prvo priznanje o strahotnem umoru v Podrečju pri Domžalah, kako je bila umorjena Marija Penkova, o kateri je bilo med jugoslovanskimi novicami že po-ročano, je podal France Pire, ki trdi, da je pokojno umoril in vrgel v Račo njegov prijatelj France Hribar, ki je pred dvema letoma od Penkove kupil posestvo in je bil dolžan dajati Penkovi stanovanje in užitek. Radi tega umora je aretiranih 7 oseb. Hribar dejanje taji. -o- Prizadet Težko je bil prizadet posestnik Martin Vrečko iz Dečne vasi pri Jurkloštru. Ko je z enovprežnim vozom peljal drva v občinsko hišo v Gaber ju, je konja naenkrat sredi pota začela viti kolika, da je čez nekaj časa poginil -o———• Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Btnm a "AMERIKANSKI SLOVENEC1 Četrtek, 11. julija 193o Amerikanski Slovenec tnvi (H najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. , Newspaper in America. Uctanovijea lata IBM. »»tabliafaad 1WL Izhaja vsak dan razna ■•delj, pone« leeued daily, except Sunday. Mon-tcljkov in dnevov po praxnikih, day and the day after holidaya. Izdaja in tlaka! Publiahed by! EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredniitva in uprava: Addreat oi publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago ,1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina] Subscription i Zi celo leto___$5.00 For one year---$5.00 Za pol leta____2.50 For half a year - 2.50 &a četrt leta - 1.50 For three months - 1.50 Za Chicago, Kanada fce E*r«po: Chicago, Canada and Europe: £a celo leto ■■ __—$6.00 For one year---$6.00 Za pol leta ______3.00 For half a year---- 3.00 Za četrt leta____— 1-75 For three montha ______- 1.75 JNfJPČL A, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoftlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izide list >—> Za 3K> zadnjo Številko v tedna j« čas do četrtka dopoldne. »-» Na dopis« brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo ne vrača. DO OUR PARI Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ; J. M. Trunk: Čez mejo Vsakdo ve, kaj navadno nastane, ako sega kdo čez mejo, kjer pač meje obstajajo. Komunizem je morda skušal odstraniti te meje. Bi ne bilo ravno slabo, ako bi se mogle meje odpraviti. Vsaj povsod je to nemogoče. Tudi moralni zakoni so meje, kdor skuša odpraviti te, se poda na pot lastnega pogina. Vsaj pri zakonu tudi komunisti retirirajo, kakor je razvidno iz kritike v "Pravdi" glede žensk, ki so postale — listki na cestnih železnicah. V ekonomskih in političnih vprašanjih je zadeva zelo kočljiva. Gotovo je le, da morajo tudi tu biti neke meje, ker sega vsa ekonomija najmanj močno na moralno polje. Znani Rev. Coughlin je precej posegel s svojimi govori v amerikansko javnost. Nezmotljiv na tem polju prav nihče ni. Kardinal v Bostonu je zmajal z glavo, preveč je apelacij na strasti, razum in razsodnost prideta prekratka. Urednik tednika "America" je posegel globokeje in vzel pod lupo glavne nauke, kakor jih propagira Rev. Coughlin. Izjava škofa Gallegnerja se mora vzeti v smislu, kakor je bila podana, in ne gre, da bi se kdo kratkomalo skliceval na tako podano izjavo. Ako le kje, gre lahko kdo v takih zadevah čez mejo. Na izvajanja v listu "America" je prišlo na uredništvo nekaj izjav, katere list tudi objavlja. Saj je mnogo spornega, in razmotrivanju je odprta pot. Posebno ena izjava je vrlo značilna. Kdor zna čitati med vrstami, bo lahko mnogo kaj čital posebno iz te izjave. "A rough Survey" jo nazivlja list. Polž je sedem let lezel čez plot, pa je pametno pristavil, da "hitrica lahko škoduje". Niso ravno najboljši in najbolj razboriti učenci, ki takoj prikimajo na besede kakega učitelja, ali kakor Se je pametno reklo "jurare in verba magistri — priseči na vsako učiteljevo besedo". Učitelj bo morda vzplamtel, ako zadene pri učencu na pomisleke, če je pa učitelj razsoden, učenca ne bo takoj obsodil Meje so in bodo, nepremakljivih mej nihče ne prestopi brez — škode. -o-_ Fašizem pade Tako hudo močno trdijo o italijanskem fašizmu vsaj socialistični krogi. Ako trdijo, morajo imeti dokaze. Na veke se ne bo držal, to mora videti vsak otrok, saj se ne more prav nobena politična oblika, ker ima vsaka svoje hibe, katere vodijo polagoma do razsula. Nimam besede najmanj za laški fašizem, precej pa me je nekega realista. Spomnim se časov po polomu, ko smo bili begunci v Ljubljani. Goriških je bilo silno veliko. Ne pravim, da so tratili čas, pričakovali pa so, da bo v Italiji zdaj pa zdaj izbruhnila revolucija in postane pot nazaj v domovino prosta Narobe se je zgodilo. Vsaj politično je danes Italija trdnejša, kakor le kdaj. Zdaj pa zdaj bo prišlo do poloma v fašizmu, pravijo. Težko tako kmalu, dasi nočem biti prerok. Organizacija fašizma ni malenkost. Gospodarske težkoče se premostijo potom organizacije, ki rabi lahko tudi silo. Kak notranji odpor bi mogel priti le od strani bivših ali še socialistov in komunistov. Ni misliti, ko fašizem lahko prime pri prvem gibanju. Konec fašizma v Italiji bi mogel priti le po kakem zunanjem pripetljaju. Pred takim stoji Italija ravno. To je konflikt v Etijopiji. Ampak tudi to je meč, ki reže na dve strani. Ako se tam prične ples, in se Mussoliniju, ki je fašizem, posreči, da pride do italijanskih uspehov, potem bo rezal ta meč — za fašizem, ker ga bo uspeh utrdil. To tudi Mussolini dobro ve, in če je res kriza na Laškem pred durmi, je započel akcijo v Afriki prav iz tega namena, da utrdi svoje stališče. Neka vest naravnost to trdi. Če pa doživijo Lahi tam doli drugo Aduo, poraz, potem bo rezal ta nož — fašizem sam, potem je njegov padec skoroda neizogiben, ampak mera tega padca je odvisna od obsega poraza. Sicer pa ni treba ravno zapletljaja tam v Afriki. Ta se lahko poravna, pa nastane zapletljaj kje drugje, učinek pa bo v vsakem slučaju isti. Jaz bi ne bil preveč korajžen radi konca fašizma na Laškem. SLAVNOST JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA DOMA V ELY, MINNESOTA Ely. Minn. Dne 14. julija bo Jugoslovanski Nar. Dom praznoval 20 letnico svojega obstanka. Tem potom se bo ta pomembni dogodek praznoval na prav sijajen način. Vsa društva, 18 po številu, katera zborujejo v Narodnem Domu in pa vsi slovenski in hrvatski klubi, se zberejo k Nar. Domu ob pol eni uri popoldne. Od tam bodo točno ob eni uri okiikorakali z mestno godbo na čelu na obrežje Sa-ney Point, kjer bo piknik. Na pikniku se bo postreglo s svežim pivom, "Vruče pečeno" in tako dalje. Tam se bodo vršile športne tekme, na jezeru in na suhem. Poleg tega bomo slišali več govornikov, kateri bodo govorili o ustanovitvi Nar. Doma in o vrednosti enakih organizacij za naš naroicl. Zlasti se bo tudi govorilo o našem Amer. Jugoslovanskem klubu, katerega članstvo je vsa naselbina in bi moral biti ta klub na tej proslavi vrlo dobro zastopan. Naša narodna dolžnost je, da pokažemo ta dan vsem drugim narodnostim ki žive z nami, koliko je našega naroda v Ely. Vse, staro in mlado se bo moralo udeležiti povorke. Taka slavnost se ne vrši vsako leto, vsled tega, bi se moral naš narod zavedati, da zna ceniti take slavnosti, da ne bomo v tem ozira zaostajali za drugimi narodi. Na dan proslave se pričakuje veliko gostov iz Me-saba Range. Vse bo pa seveda ddvisno od vremena. Svetovno znani slikar naš •rojak Gregory Perušek je do-jspel v našo naselbino in sicer jv svrho tega, da bo naslikal maše mesto. Slike se bodo po- slale v Cleveland in druga večja mesta Unije. Dne 16. julija boido volitve | za šolske direktorje v Ely, Minnnesota. Slovenci imamo sedaj samo dva zastopnika in ta dva sta Anton L. Kochevar in Jos. Skala. Mr. Kochevar je letos zopet ponovno kandidat za šolskega direktorja. Te dni se je tudi vpisal za kandidata Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ. S tem je dana priložnost vsakemu volile,u in vo lilki, da glasuje za oba naša kandidata. Nikarte dragi rojaki pustiti, da nas drugi kandi-datje zvabijo na liman.ee s priliznjenimi besedami, raznimi pretvezami, lažmi in obljubami, kateri se potem ko so en krat izvoljeni, za nas več ne brigajo ter se iz naših otrok in mater norčujejo. Samo malo poglejte, kako ti mogotci za-r postavljajo naša dekleta, ki so napravile izkušnje za šolske učiteljice. Namesto da bi tukaj zaposlili v Ely rojene in izšolane osebe, jih nameščujejo iz drugih držav, da gre tako naš denar, katerega mi v obliki davkov plačujemo, drugam. Čemu so potem naše višje šole? Kaj nam doprinašajo? Poznam slovensko vdovo; njene tri hčerke so učiteljice, a za nje ni zaslužka 'doma, da bi tako pomagale osiroteli materi. Premislite malo o tem cenjeni rojaki in volilci. Še enkrat vas opomnim, da volite za svoje lastne matere, za svoje lastne davkoplačevalce. ■ J. J. Peshel KAJ JE NOVEGA NA STANDARDU? Standard, lil. Mala je naša naselbina, lese nahaja jugo.zapadno kakih 15 milj od La Salle, toda na mapi še vedno stoji in se če hočemo ali nočemo, vrtimo z materjo zemljo okrog solnca, kakor druga mesta, trgi in vasi. V prejšnjih časih, ko so tod po tej okolici obratovali pre-mogorovi, je bilo tu več slovenskih idružin. Toda, ko so se razmere poslabšale, so se mnogi izselili v druge kraje s trebuhom za kruhom in je nas zdaj le malo ostalo V teh krajih. Na dan 4. julija, ko smo slavili dan neodvisnosti sem bil deležen presenečenega obiska. Sedel sem v hiši, kar pride žena in me pokliče, da me zunaj čakajo moji znanci in prijatelji. Stopim ven in vidim iz Oglesbya Mr. Frank Prijatelja, z njimi Mr. in Mrs. J, Makše s hčerko. Z temi so bih pa še Mr. Frank Mišjak iz La Salle, Mr. Albin Zakrajšek, poslovodja tiskarne Amer. Slo-vejica in Mr. John Jerič iz Chicage, urednik tega lista. Pil sem res presenečen tega poseta. Razkazal sem jim moj vrt, ki je žal bil prav tedaj moker, ker tu vedno dežuje zad ( nje dni, kar že rastlinam škoduje. Od prevelikega deževja že gnijejo žita na polju kakor tudi koruza v nižinah, ki je stala več dni v vodi je spodgni-la in se marsikje nagiba. Tako, ako deževje ne poneha kmalu, bdd'o farmarji radi tega veliko škodo trpeli. Krma pa letos zelo raste in jo bodo imeli farmarji dovolj. Le z drugimi se-jatvami so pa letos radi dolgega deževja zadaj. Pa ker pregovor pravi, da za dežjem pride vedno lepo vreme, upajmo, 0. junija smo Imeli zopet en dan, o katerem, jlahko rečemo, da je bil lep. .Poletni dnevi so navadno precej dolgi, vendar pa je bil letošnji 30. junij veliko prekratek in prekratki so vsi dnevi, kadar imamo prijazne goste in lepo krščansko slavnost. Zgoraj omenjeni dan so nas namreč posetili bridgevilski rojaki, ki so se prišli poklonit sv. Tereziji in Najsv. zakramentu, katerega smo spremljali po gričku Male Cvetke v procesiji. Dasi so bridgevilski rojaki šli od doma že v zgodnjih jutranjih urah in je šlo že čez poldne, ko so bile pobožnosti končane, si vendar bral z njihovih obrazov zadovoljnost, kljub vsej vročini, ki je ta dan pripekala, si videl smehljaj, na vsakem obrazu', razen ene osebe, ki je bila predsednik, tajnik, blagajnik, general in maršal. Poleg tega so jo pa še mučile skrbi, da bo štirinogata žival ušla v papir. Prizadeval sem si po svojih močeh dokazati, da junčki in telečki, raje v zelnik in salato zbeže kot v papir, kar vem že iz lastne skušnje. Saj me še danes hrbet srbi od palice v očetovi roki, ki je bila radi- tega, ker sem enkrat na paši zaspal in so krave popasle sosedovo zelje, silno težka. — Ne vem pa, če sem imel kaj uspeha s svojo tolažbo ali ne, ker sem se kmalu nato poslovil z obljubo, da se še vidimo zvečer Radi napačnih informacij, pa nisem imel sreče, da bi segal prijaznim ljudem v roke ob slovesu. Bil sem namreč že na poti k sv. Tereziji, ko izvem; da so romarji odšli na Žalostno goro, odkoder se podajo naravnost domov, ne da bi se vrnili še k sv. Tereziji. — Tako se-jdaj sem vedel, da sem bil grdo lopeharjen in bi najraje samega sebe nabunkal, če bi kaj pq-magalo. Sedaj pa, Johnstownski či-tatelji, pozor. — Ker sem bil že od več strani izpraševan, čemu bi se mi enkrat ne organizirali v skupino in obiskali bridgevilsko faro, zato ako Ikateri resno misli in želi iti v jnedeljo 21. julija, naj se zgla-jsi pri č. p. Odilu, ali pa morda pri meni. Če se vas priglasi ,dovoljno število, dobimo bus |iri gfemo:!klonit svr'Bar-, bari, zaščitnicii rudarjev. Trboveljski rudarji, se prav gotovo še dobro spominjajo, kako smo tam častili sv. Barbaro. Spominjate se slike, kjer pod kepo prejmoga leži ponesrečen rudar v zadnjih zdihljejih, nad njim se pa sklanja sv. Barbara, držeč v levici kelih, z desnico pa deli sv. obhajilo ponesrečenemu rudarju. Pred to sliko smo molili predno smo se podali \ rov, ki je marsikateremu še v spominu: Ljuba sv. Barbara, devica izvoljena, nevesta Kristusova, i.t.d. — Pojdimo tudi tukaj enkrat molit pred njeno podobo, ki je zaščitnica rudarjev. Saj tudi v tukajšnjih rudnikih čaka smrt na svoje žrtve, kjer marsikateri le po posebni milosti božji iprejme sveto popotnico in | morda le po priprošnji sv. jBarbare. Ako vam je torej na |tem, da bi res obiskali sv. Barbaro v Bridgevillu, pa bodisi |V tem poletju ali morda kedaj • pozneje, oglasite se. Če ima-|mo dobro voljo, bomo premagali težkoče. Saj koncem kon- «DOGODKI * med Slovenci po Ameriki Naši izletniki se oglašajo — Iz Endless Cavern, v Vir-giniji se oglaša naš znani slovenski zdravnik v Chicagi, Dr. Joseph E. Ursich, in njegova soproga Mrs. Dr. Ursich, ki potuje z avto jem v Washington, D. C. in druge kraje na vzhodu, kjer bo prebil letošnje počitnice. Pravita da imata krasno vožnjo in pozdravljata v Chicagi in Jo-lietu ter drugod svoje znance in prijatelje! — Iz Pikes Peak, v Colorado, z najvišje gore na zapadu, katera meri 14,109 čevljev nad morsko gladino, pa pozdravlja vse svoje znance in prijatelje v Chicagi in po Ameriki ugledni slovenski pijonir Mr. Martin Kre-mesec, ki baš te dni obhaja petdesetletnico svojega prihoda v Ameriko. Izjavlja da se dobro počuti in da je zapad s svojimi gorami krasota, kakoršne še ni videl. Vsem našim izletnikom želimo obilo prijetnega užitka in oddiha na njihovem potovanju in počitnicah ! Dekle se ponesrečila Chicago, 111. — Josephine Jazbec, 22-letna mladenka iz Kansas Cityja, je tako nesrečno padla s platforme nadulične železnice pred vlak, da ji je odtrgalo obe nogi. Nesrečna mladenka se nahaja v kritičnem položaju v bolnišnici. Relifarji toženi Chicago, 111. — Državna re-lil'na komisija je te dni obtožila devet ljudi, med njimi tudi nekega Josepha Vidmarja, da so dobivali relif pod napačnimi pretvezami ter zahteva od njih povrnitev skupne vsote $2565. • Novi grobovi V «Vih. ofir tmrrtn IlM ' Polutnik. V New Yorku, N. Y., je unu'1 John Putrich, star 47 let, doma iz Zagreba. Tu je bival 23 let. V San Francisco, Cal., je preminul Martin Lovrin, star 50 let, doma iz Rožendola. V Cleveland«, O., je umrl Anton Vodnar, star 42 let, doma >'1 Kompole pri Dobrem polju. V Ameriki je bival 22 let. — Umrla je tudi Ana Peskar, roj. Ter-banc, stara 60 let, doma iz Stare vasi, fara Škocjan pri Mokronogu. V Barberton, O., je umrla Angela Ambrožič, roj Nosan, stara 42 let, doma iz Ribnice. cev, je to le kratek izlet, ki nam bo tudi v razvedrilo, k' je vsakemu zemljami' tudi v korist. — Pozdrav. Math Klucevsek KAKO SO SE IMELI EVHA RIST1ČNI .ROMARJI NA MORJU Na krovu ladje Champlaifl Morda bo katerega zanima' lo, kako potujemo v domovino-1 (Dalje na 3. str.) TARZAN NEPREMAGLJIVI (136) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Dorsky, ki je leno sedel na zložljivem stolu pred svojim šotorom je ves prestrašen vstal, ko je zaslišal močan Tarzanov glas. Trije črnci so naglo prijeli za orožje in prišli k njemu. "Kaj je bilo to?" je vprašal Dorsky črnca. "Ta glas je moral priti samo iz onega šotora," je odgovoril črnec. "Bomo pa šli pogledat, kako in kaj je z njim," e rekel Dorsky in začel stopati proti šotoru, :jer je bil Tarzan. Medtem, ko so se črnci dr-ali nažai in niso hoteli iti z njim, je beli mo-akar sam stopal proti Tarzanovemu šotoru. Čim bližje je prihajal, bolj mu je v strahu za-tajal korak. S samokresom, pripravljenim na strel, je bo-[EČe vstopil v Tarzanov šotor in tam zagledal Tarzana ležati na tleh, kamor so ga bili prejšnji dan položili nezavestnega. Sedaj je imel odprte oči in Dorsky je videl v teh očeh sovraštvo in odpor, kakor ga kaže ujeta zverina, ki se ne more rešiti. Tarzanov pogled je bil tako oster, da je Dor-skega pretresel v mozeg. "Tako, si se zavedel," je grobo začel Dorsky. "Kaj pa sedaj hočeš?" —- Ujetnik ni odgovoril na vprašanje, pač pa je svoje oči nepremično upiral v prišleca, da se ga je ta skoro bal. "Je bolje, da se naučiš govoriti," je rekel ta. DENARNE POŠILJAT VE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemhiki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih! Za $ 2.75......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.25_________ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30______ 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $10.00......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75.......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50.™.....1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5C Lire: Za $9.35______-100 lir; za $44.50_________500 lir in z» $88.20..........1000 lir Via pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD, CHICAGO, ILL Četrtek, 11. julija 11)35 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran B ^ PODLAGA PREDSODKOV PROTI INOZEMCEM JE NESPO-RAZUMUENJE Pred skupno sejo odborov za Bureau-a of Census, imigracij- itnigracijo in naturalizacijo obeh skega urada in na številu ino- zbornic kongresa je prišel komi- zemskih mornarjev, ki prihaja- sar za imigracijo in naturaliza- jo v newyorsko pristanišče in cijo, Colonel D. W. MacCormack, odhajajo iz njega. ki je ostro govoril o predsodkih Komisar ne obsoja nikake ose- proti inozemcem in pripisal iste be ali časopisa za netočne infor- »apačnim informacijam glede macije, ali sumi, da krive infor- stevila inozemcev v tej deželi, macije prihajajo iz enega in iste. Podal je statistične podatke v iz- ga vira in so bili razširjene med Podbijanje trditve, češ, da je kongresnike in časopise. On iz- mnogo miljonov inozemcev, ki podbija glavne netočnosti. so tukaj nezakonito. 1. Inozemsko prebivalstvo Zd. Komisar MacCormack je de- držav ni 20,000,000, niti ne samo loma izjavil: 6,000,000, kakor se ponajveč tr- Imamo danes v tej deželi pro- di, marveč približno 4,922,000. ti-inozemsko gibanje, ki posred- Približno poldrugi miljon izmed no ali neposredno prizadeva tre- teh ima prvi papir, direktno ali tino našega prebivalstva — kaj- potom staršev. ji ti po ena oseba izmed vsake tro- 2. Trditev, da je tukaj 3,- j: j ice je ali tujerodna ali pa ro- 500,000 do 10,000,000 inozem- jena od tujerodcev. cev, ki so prišli nezakonito, je ■ ~ . , • fantastično pretiranje. Najbolj- ; Osnovno mi smo pravičen m „ * . ". , „ , se cenitve o številu inozemcev, ki strpen narod. Zato mora biti kak . . ,,„ , , 3 i , t v,, so prišli nezakonito m so podvr- 1 razlog za ta predsodek. Jaz sem v \ .. . . , v,,. -v , , zeni deportaciji, je manj kot Prepričan, da razlog tiči v tem, 1 . , j, ' , . . , • 100,000 m ceni se, da število so se nekateri prizadeli opi- .. .. , , ..,14. onih, ki so prišli nezakonito ka- 8ati tujerodce kot nevaren ele- ' J. . uri • i i darsibodi oziroma ki ne morejo ■nent proti nasi obliki vlade, n„ 4.. v , v, „, ])o tolikih letih dokazati svoj le- Proti našemu zasluzku m proti 1 x nn„ v. .. . , , , galni prihod, znaša 400,000. našemu življenskemu standardu. F To pa ne bi bilo mogoče trditi, ne 3. Število mornarjev, ki de-da bi se pokazalo, da imamo ino- zertirajo, stalno pojema, . pa ni črncev v taki količini, da tvori- res, da jih število, kot nekateri •io |ares nevarnost v tem pogle- trdijo, znaša 250,000 na leto, ('u. Da se pa pokaže resnost ino- marveč povprečno število dezer-zemskega problema, se je začelo cij ni nikdar presegalo povpreč-Pretiravati število inozemcev v nih 21,481 na leto in tekom zad-tej deželi, zlasti število onih, ki njih let je znašalo 1580 na leto. so prišli nezakonito. Ni res, da en miljon inozem- Stevilke, tolikokrat navedene, skih mornarjev prihaja sem so fantastično pretirane. Nika- vsako leto, marveč približno kega dokaza ni za temi pretira- 250,000. Mesto da bi jih bilo pol nimi podatki. Ne le da se ne o- miljona, ki zapuščajo ladje, da slanjajo na uradnih podatkih, ostanejo tukaj, statistike za leto marveč se naravnost protivijo u- 1934 dokazujejo, da . je število radium podatkom ljudskega šte- mornarjev, ki so prišli, manj tja, imigracijske službe in urad- one, ki so odšli, znašalo le 250. nim izjavam delovnega depart- Komisar MacCormack izjavil menta. je, da se je dolgo obotavljal iz- ^ Nihče ne more biti nezmotljiv, podbijati take pretirane navedbe. *** jge še tiče cenitve o " Mevilu ali da se sedaj čuti obveznim to "Remcev, ki so tu nezakonito, storiti, ker ni prav razširiti v _ bi se moglo našteti jih, bi teh težkih časih napačne infor-^ Jih deportiralo. Spodnji po- macije v svrho vzpodbujanja atki počivajo na informacijah predsodkov in nestrpnosti. kmetska koliba - škofijska KATEDRALA Neki severnoameriški časni- državah duhovnikov sploh ne tr-Hr> ki se nahaja v Rimu, je ob- pijo. V zvezni državi, glavno J^vil v ve£ italijanskih dnevni- mesto Mehika, kjer je poldrugi ^ svoje osebne vtise iz Mehi- milijon prebivalcev, ima samo j e» ki jo je nedavno obiskal. Iz 25 duhovnikov pravico izvrševa-j P°pisov tega očividca sedanjega ti duhovno službo. Navzlic temu ježitna v Mehiki posnemamo ne- pa mehikanska država trdi, da j najbolj zanimivih podatkov, ni nobenega preganjanja, pri j "Nesrečno mehikansko državo tem pa sili otroke v brezbožne! ^ prepotoval v družbi duhov- šole, proti katerim se nepresta-! '"V ki so se na tihem vrnili iz no dviga ljudstvo zdaj v tem, 1>r°gnanstva, da v svoji domovi- zdaj zopet v drugem predelu me-življenjsko nevarnostjo vrši- hikanske unije. Ko sem Mehiko dušnopastirsko službo. Priso- zapuščal, so divjali upori v 12 '^oval sem sv. mašam, ki so zveznih državah, a nikjer se upo-v ^ brali skrivaj po zasebnih hi- rov niso udeleževali škofje ali "zločin", ki bi ga država duhovniki. Ljudstvo samo je z Snovala s smrtjo duhovnika in [orožjem v roki vodilo borbo za 2aPlembo premoženja ter do- j Verske svoboščine in za vzgojo vmrtno ječo zasebnega lastnika, svojih otrok. Najbolj se teh vstaj ,e bi bila prišla na sled božji udeležujejo kmetje sami in Indi-i tožbi. S svojimi lastnimi očmi .ianei, torej redno tisti, ki jih se-^ videl sestre, ki so preobleče- ,danji režim proglaša kot one, ki |:.J\V Posvetno obleko živele v!jih je cerkev najbolj zapostav-Večjem siromaštvu in oprav- ljala." . u'e najnižja dela, samo, da so "Mehikanski katoličani žalu-ot°®le ostati v bližini malih jejo za svojo versko svobodo, Že-v in jih na tajnem poučevati ne in otroci so oblečeni v črnino, ^Vei'skih resnicah. Obiskal sem možje pa nosijo črne znake z ki-so ostali čisto sami, ali okrog rokavov. Na vratovih ali dvema duhovnikoma mnogokaterih družin sem videl jj^i dušni pastirji za cele po- Črne trake, ki so mi jih razložili I^Jihe s stotisoči prebivalcev, kot znamenje žalovanja za ver-ijih m ko s0 nJ'ihove hiŠe in sko svobodo. Najhujši je odpor ' ,,°ve stolnice zasedli vojaki." {proti nasilstvom, ki jih režim V 15 mehikanski h zveznih i vganja nad otroci. V Gvadala- ____;_ '________________ SOUDELEŽENE PRI UMORU Tri prijateljice Wm. Schiveitzerja, ko so jih zasliševali v Dctroitu glede umora, katerega je izvršil Schweitzcr mad advokatom H. Dickinsonom, nečakom vrhovnega sodnika Hughesa. Dekleta so od leve proti desni: Jean Miller in dve sestri, Florence in Loretta Jackson. jari sem naletel ravno, ko so gnali 300 otrok v ječo, ker so se v šoli uprli in niso hoteli prisostvovati nazornemu pouku o spolnih vprašanjih, ki so jih učitelji s pomočjo živali razlagali. Drugod zopet sem slišal, da se, vsaka učna ura začenja mesto molitve z javnim zanikanjem Boga in sramoten jem božjega imena. Menda se nikjer v Mehiki božje ime tolikokrat ne izgovarja, kot ravno v ' brezbožnih šolah." Zelo nazorno opisuje svoj ob-; isk pri nekem nadškofu, za katerega je bila razpisana velika denarna nagrada, a ki se je vkljub temu, enkrat preoblečen v kmeta, drugič v pastirja, tretjič v Indijanca, izpostavljal življenjski nevarnosti, samo da je mogel vršiti svojo pastirsko službo. Ameriškega časnikarja je sprejel v mali kolibi, kjer ni bilo nobenega verskega znamenja. Siromašno oblečen kot naj-bednejši kmet, tako me je sprejel ta nadškof, ki sem ga spoznal šele, ko si je nataknil škofijski prstan. Pokazal mi je skrivališče, kjer je skrival svete posode. Naposled mi je odkril tudi skrivališče, kjer je bilo shranjeno Naj sv. Rešnje Telo. Kakšna katedrala. Kakšna škofijska palača. Nehote sem mislil na hlev v Betlehemu in na podzemske kleti v katakombah. Kako srečen sem bil, ko sem par dni pozneje smel prisostvovati zjutraj rano, ko je žendarmerija še spala in ko se v vojašnicah še ničesar ni zmajalo, podelitvi mašniškega posvečenja 12 mladeničem! Nik-j dar v Mehiki še ni bilo toliko duhovniških poklicev, kot danda-jnes, ko pomeni duhovnik biti (vsakdanjo smrtno nevarnost, j Vprašal sem, kako se mladeniči j pripravljajo na ta sveti poklic. .Mladi fantje gredo na delo kot poljedelci in zunaj na poljih, enkrat tu, drugič tam, sežejo po učnih knjigah ali poslušajo razlage duhovnika, ki je prišel k njim od neznano kje in odšel od I njih neznariokam. Veliko med njimi jih je sinov premožnih hiš, ki so obiskovali vseučilišča po ' Zedinjenih državah. Vse žrtvu-I jejo, ničesar ne zahtevajo in ko-imaj čakajo, da bodo smeli na delo, ki se bo skoraj gotovo končalo s skorajšnjo smrtjo. "25 let, torej četrt stoletja . komunisti in svobodomiselci že . preganjajo katoliško cerkev v , Mehiki. In to z vsemi sredstvi, a ■ zastonj. Gradove, ki so jih re-t volucionarji obljubljali siromaš-I nim slojem, podira trpka vsak-i dan j ost. -o-- Katoliški Slovenci, oglašajte i voje prireditve v "Aitterikan- kem Slovencu"! Sirom Jugoslavije Lep spomenik Letošnje leto je 200 leto, kar ' je živel komenski župnik 1 Peter Pavel Glavar, velik uči- 1 telj l.jubezni do Boga in bližnjega. Spomini na njega so v : letošnjem evharistienem letu ■ prevzeli celo faro Komendo. : Najdragocenejši spomin bo pa : fari in zgodovini zapustilo delo komendskih mož in fantov, ki bodo zato preuredili okolico cerkve, katera naj spominja na P. P. Glavarja in na letošnje : evharistično leto. —- Komenda je bila nekoč utrjeno taborišče in sedaj bodo po načrtih slovenskega mojstra prof. Pleč-. jnika te utrdbe obnovili, oziro- j' m a bodo u postavili, terase da- j si v manjšem obsegu. Krona j" I teh teras pa bo svetilnik v ob- / liki starih kapelic po Gorenj ; skem, v katerem bo gorela večna luč. Na podstavku bodo f znaki letošnjega evharistične- ; |ga leta, križ in knjljtfva ..krona . |in primeren napis Kristusu |! |Kralju. Ta spomenik bo edin- ■ stven v Sloveniji. | Kot predpripravo na evha- i jristični kongres v Ljubljani, so j komendski fantje že prvo postno nedeljo postavili vrh zvonika električno razsvetljen križ, jki sveti vse nedelje in praznike jin na, njih predvečere, daleč , po okolici. —-o-— Ogenj . V tednu po binkoštih je nastal i ogenj pri posestniku Francu" Me- j šku v Mauretincih, ki se je naglo ! razširil na vse objekte, tako da | je zgorela hiša in gospodarsko ' (poslopje. Rešili so samo nekoliko premičnin. Velika nevarnost je bila, da se radi vetra ogenj razširi še na ostale s slamo krito i hiše v vasi' in v tem slučaju bi s bila zgorela cela vas, pa se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili. Nenavaden padec Po Zaloški cesti se je peljala žena brivskega pomočnika Ivana M oh ar jeva s Sel a. Peljala se je domov, ko ji je nenadoma na kolesu postalo slabo,1 da je padla na tla in si pri pad-1 cu nevarno pretresla možgane. ---o---- Posledica nesreče Upokojeni policijski pred-. stav Josip Švager, star 65 let, . je pri neki vožnji s kolesom tako nesrečno padel, da si je močno pretresel možgane in je . na posledicah te nesreče umrl . v mariborski bolnici. Doma je bil iz Brezna pri Končicah. iZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Sicer nas je tukaj v kabinskem razredu le malo, a vendar nekoliko podatkov. Iz Chicage smo odšli 14. ju-j ni j a in smo prišli v New York j naslednji dan zvečer. Za pot smo rabili ravno 20 ur, kakor"' so nam že poprej povedali. Na kolodvoru nas je pričakal Mr. Zakrajšek in nam preskrbel prevoz do parnika, kateri se je odpeljal ravno ob 12 uri. Zal nam je bilo, ker večina nas n' videla odhoda. Smo bili namreč ravno zbrani pri malem prigrizku v obednici in ko smo prišli zopet na krov, se že ni več videla suha zemlja. Tukaj v kabinskem razredu nas je 11 Slovencev, eden ogerski in dva Hrvata, vseh skupaj 14. Kmalu smo se med seboj seznanili in pri tem je seveda vsak najprej povedal svoje, namreč to, da koliko časa ni že videl domovine in da po toliko in toliko letih se je vendarle odpravil na obisk sorodnikov, znancev in prijateljev, glavno je pa bil seveda evharistični kongres. — Prvi dan na parniku, bila je sobota gre mirno naprej. Drugi dan je bila nedelja in smo mislili, da ne bomo mogli na morju zadostiti verski dolžnosti, kaj-jti kapela je v prvem razredu in sicer na krovu in drugi ter [tretju razred' nima dostopa v |prvi razred, razun, če imajo ; duhovnik a naznanjenega pri glavnem kapitanu, a mi nismo .bili nič naznanjeni. K sreči je 'prišel tu en ogerski Slovenec povedat glede sv. maše, pri kateri smo pa bili pozni in smo že mislili, da ne bo njč. No, kmalu potem pride še en ameriški gospod in sicer deset mi-| nut čez deveto uro, tako da je bila še ena sv. maša. Seveda lilso vsi vedeli za to in,je malo 'čudno, ker Je bila kvaterna no-jdelja in ob enem praznik sv. Trojice, pa kaj hočemo: na poditi mora biti človek na vse pri-'pravljen. — Sicer pa je tukaj z vsem preskrbljeno, a potniki tretjega razreda morajo sami preskrbeti glede tega. Saj pa tudi veliko ne zahtevamo. Imamo se še precej dobro in imamo kar dva kluba; karte in j bunco, kar katerega veseli ' igrati, tako da nam ni pra\ nič dolg čas. Seveda, najboljt je, da se kar največ časa mo-'goče, prebije na krovu, sicei ■ vsakega prime, da ima po ei 'dan morsko bolezen. Velike 1 vlogo pri tem pa %igra to, č< zna človek samega sebe obvla : Publikacijski komitej za veliki demokratski piknik, ki ga priredi Regularna demokratska organizacija 21. warde javlja, da so vsi odbori, ki imajo v rokah vse razne programe zabav in ki bodo vodili vso prireditev na dan 24. julija, ko se bo vršil veliki demokratski piknik v Pilsen parku, na 26th Street in Albany Avenue, pridno na delu, da pripravijo za ta dan.vse najbolj zanimive in zabavne programe za ta veliki dan. Veliki karneval se bo vodil na poseben način. Posebne zanimivosti., izredno visoki dobitki- bodo na razpolago vsem. Točilo se bo najboljše pivo, serviralo najboljši prigrizek in sploh vse, kar si bo kdo želel dobiti na tem pikniku. Dohod na prostore pikn ika i o zelo lahek in praktičen. Tisti, ki, živijo na vzhodnem delu mesta v .bližini Blue Island Avenue, naj j .vzamejo kar vsako Blue Island karo, ki vozi zapadno in naj se ■ I peljejo do Albany avenue. Tam ;/.Klopijo in .-o ravno pri parku. Iz zapadne strani pa naj vsak vzame karo do 26th Street in jr.ij potuje vzhodno do Albany avenue in bo na licu mesta, kjer se bo vršil piknik in karneval. Publikacijski odbor tudi javlja, da se bo piknika udeležilo veliko odličnih mestnih, okrajnih in državnih ter zveznih uradnikov. Navzoč bo mestni župan Mr. Kelly, državni guverner Mr. Horner in mnogi drugi odlični voditelj':! demokratske stranke. Vsi ti ko znanci in veliki prijatelji voditelji* in načelnika regularni' demokratske stranke 21. warde, Hon. Adolph J. Sabatha, ki načelu je tej organizaciji že nad 40. let in kot kongresnik v :j:v< znem kongresu pa zastopa 5. kongresni distrikt Illinoisa že nad 30 let, vedno bojevit zago-, vornik ljudskih in delavskih pravic. Vstopnina na piknik je samo 50e. Piknik se bo začel točno ob 8. uri popoldne. veliki demokratski piknik Regularna demokratska, organizacija 21. warde se pripravlja za svoj veliki karneval in piknik. dati in ravno glede uran.. Hrana je tukaj dobra, da rečem, naravnost imenitna in dovolj 'različna. -— Naj pri tem omenim še to, da je bil zadnjo so-:boto post. Imamo pa pri vsakem obedu ribe in dve vrsti |mesa, tako da lahko vsak pro-j bere, kar m.u bolj prija. Tu kaj sem pa bila razočarana Jaz sem namreč vzela košček, jagnjetine, ker že v petek ni j bilo drugega kot kava. Pa sem 'videla, da tudi tukaj na morju se izpolnjuje cerkvena za-i poved. Mrs. Kamin, mlada j Amerikanka iz Johnstowna. j Pa., pa Mr. Omerzel, iz New j York a ter še en fant, so vzeli j ribe, za kar jim vsa čast, da .so tako med tujci pokazali, kaj so. Za druge pa nisem pa j žila kaj so vzeli, morda ravno tako kot podpisana. Sicer pa smo bili na potovanju. -— Hrana je torej izvrstna, le servira-jti ne znajo, ko postrežniki pri-.nesejo vsako reč zase,'mesto da bi prinesli meso in prikuho job enem. P"a tudi to gre sedaj že bolje in včasih se jim posreči da prinesejo vse ob enem. j Potniki našega razreda so po |večini Francozi. Nekaj je tudi Židov, Cehov in drugih. I Nedelja in ponedeljek sta .šla mirno naprej. V torek je sačelo deževati in je bila j ako lemirna noč. Morje je bilo ja-ko razburkano, da smo prav malo spali. V sredo je bilo celi dan ravno tako in še danes kc to pišem, na praznik sv. Reš i Telesa, 20. junija ni mnogo jboljše. —. Kakor sem že rekla, se imamo vendar še precej dobro. Bunco partijo igramo Mrs. jVidtrtal' iz Indianapolisa, Ind. 'Miss Ivosmerl iz Chicage, en ! ogerski Slovenec iz C an a de in 'jaz. Včasih pristopi k nam še j Mr. Zak rajšek in se mu vidi, 'da se mu ta igra dopade. Bunko igramo po novem načinu in (ta.ko tudi manj zaigramo. Ivar-jte pa igrajo Mrs. Kamin iz 'Johnstowna, Pa.. Mr. Omerzel iz New Yorka ter še en drugi fant in tudi drugi. Poleg tega pa imamo tudi premikajoče slike, prav kakor y mestnih teatrih. Torej vidite, da nam ni prav nič dolgočasno. Pa, saj ■bomo kmalu v Havre. Drugih posebnih novic za enkrat ni.' 1 Končn-i! se zahvaljujem vsem, ki so se prišli od mene poslovit, kot. Mrs. Barle, Mrs. Hart, Mrs. Fur Inn, Miss Kolene in drugim ter vsem Chikažanom za prijaznost. -— Mrs. Košmerl se posebno lepo zahvaljuje vsem prijateljem, ki so jo tako v velikem številu obiskali ob slovesu in jo spremili na postajo ter vse prav prisrčno pozdravlja. — Prav lepe pozdrave i vsem. Frances Cvenk —.—o-—- I "Vsak naj spozna, da brez i agitacije za katoliški list smo j vsi zakopani v tihi, sramotni > grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." an auspicious event MR. AND MRS. ■ (,'I.A YTON #. SMITH" Quietly with their family and rela-tives, .Mr. and Mr> Clay ion F. Smith celebrated their 35th wedding' anniversary last week at their home, .2703 Log a n Boulevard. Mr. Smith has had a long and successful piiblic career in Chicago, lie hecayilc A Civil servicc employee in 18lW, and becausc of his rare ability and knowledge in the affairs of the Bofird of Local .Iiriproycnierits, Mayor Carter II. Harrison appointed . ,,him member and vicc-presideitri of the Board. I n: December of 19H, Mr. | Smith was ai>pointed warden of the County Hospital, and in 1917 while, serving as warden he was elected City Treasurer. He was elected alderman of the old 28th ward in 1010 and in 1021 he was elected as City Treasurer of Chicago for the second term. Ill 1023 lie was appointed Deputy Cominis- .■■ioner of I'uliilic Works' bv' the late Mayor DeVor. Continuing his ,ad\ aiicvniftil, in 1928 Mr. Smith was elected Recorder of Deeds <->t Cook County by practically a • million- votes and was re-elected to the same office in 1032. In 1934 he was elected president and member of the Board 1 of County Commissioners, where he is iimv serving to tin- utmost satisfaction and benefit of: the tax-paver-.. His particular concern is building- up and improving the forest preserves and efpiippin.L; thetn with ttti necessary rcereationat iaeilities for the lieeds apd eitjoyment tile mtllions of om pco]de who \ is tt and make t tie Fori it preserves their playground. The oiity bobby that Mr. Smith's friends know hini to have is golf, which is a fine recreation aild "gives him plenty of much nmlcd tresli air and sunshine,'' he, says. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So, Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradr>e ure vsak dan od 9. st jutra j do 8 :.?0 sveder. ^VW'WWVVWVWVWWWWW-VW-V--- — ------- - — — — - -- -- -- I Veliki otvoritveni večer i priredi i ^ Zugiče va gostilna ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS < v soboto, 13. julija zvečer! S. i • , I Vsi rojaki Slovenci so uljudno povab- i ljeni, da se udeleže tega otvoritvenega j večera. -Vse vrste pijače, prigrizek in za J ples bo najbolje poskrbljeno. JOSEPH ZUGICH, lastnik. j f Stran 4 "AMER1 KLANSKI SLOVENEC" Četrtek, 11. julija 1935 I"Zlatarjevo zlato" """T"1.,,..,,. ............ 1 r "* Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. l' WGUST SENOA J _ i < poslovenil | SILVESTER I K. J i Kmalu se prikaže pri durih Jakopovič. Stopi pred voz, sname kapo in se pokloni: "Dobro došli, velemožni gospod ban! Da ste zdravi, velemožna in vzvišena gospa Danica! Že sem zapovedal notarju Ver-niču, da povede vaše gospodstvo v občinsko stanovanje in da vse pripravi na službo vaši velemožnosti." "Dobro, dobro!" odvrne Ungnad nemi-lostljivo, "naj se zgodi naglo, gospod sodnik. Le naglo, kajti sami vidite, kako se gospa banica trese vsled prokleto mrzle zime. Tudi ne pozabite peči in večerje!" "Za vse sem poskrbel, gospod ban!" meni sodnik. "Game, teci in naloži v peč. Klanjam se vaši velemožnosti in vam želim lahkonoč!" "Lahko noč, dragi sodnik, lahko noč!" odzdravi ban glasno, a mrmraje pristavi: "Naj bi te odnesel vrag!" Ker bani v takratnem času niso imeli stalnega dvora v Zagrebu, ampak so prebivali zunaj mesta v trdnih svojih gradovih, so morali Zagrebčani skrbeti za stanovanje in vse potrebno, kadar je ban prišel v Zagreb. Gospod notar Vernic spremi torej Ungnada v zidano hišo, ki je stala poleg mestne hiše in je bila pripravljena za banovo prenočišče. Ungnad in žena njegova se nastanita tukaj, Vernič pa še poskrbi, da ima tudi gospod Melhijor Tompa kje prenočiti. Da se pa gospa banica lahko pošteno zagreje v ti hudi zimi, si natovori Garuc breme drv na svoj hrbet, da jih ponese iz mestne hiše v banov stan. Ko vidi Jurko, kako se ubogi bobnar zvija pod pretežkim bremenom, priskoči in si nabaše polovico drv na svoj hrbet. Tako je bilo Garucu lažje. Dvojica se poda v banovo stanovanje, da zagreje sobe. Zlovoljno je hodila banica po sobi, pobeljeni z apnom. Ko je začela ogromna ilnata peč greti sobo, vrže plašč na stol in se izprehaja dalje. Lepo njeno čelo je bilo nagubano in prsi so se burno dvigale. Ban je sedel za mizo in je premetaval listine. Nakrat dvigne ban glavo in začne opazovati nevoljno ženo. "Kaj ti je, Klara?" jo vpraša čez nekaj časa, "zakaj si tako zlovoljna?" "Nič!" odgovori banica kratko. "Vsaj povej, kaj te boli?" "Kaj me boli? Ali ima morda moj Krištof kaj zdravil?" "Zakaj bi jih ne imel? Ali nisem ban?" "Hvala za tako službo? Tukaj v ti jami, v tem brlogu bodeva dalje prezimovala ostale božične dneve? Hvala lepa za imenitno stanovanje, kakršno so nama pripravili Zagrebčani. Ali je to stanovanje za bana? Menihi v revnih samostanih imajo boljša stanovanja." "Res je, kar govoriš." "Lepi ljudje so ti Zagrebčani!" ''Ubogi reveži, gospa moja." "Da, ubogi reveži in še več. Mar se tako vzprejmeta ban in banica?" "Res je, siromašen vzprejem je bil." "In ta oholi sodnik! Ali si ga videl? Mesto da bi nama stregel on osebno, pošilja svoje ljudi. Jaz — jaz sovražim tega Ja-kopoviča!" "Sovražim ga tudi jaz." "Veš morda, da je vse tako odredil le meni na kljub?" "Cemu pa?" "Ban, gospod — Krištof, me li ljubiš? Reci resnico, me li ljubiš?" nadaljuje Klara z milim glasom in ovije svojo belo roko banu okoli vratu. "Vprašuješ me, če te ljubim?" odvrne ban nekoliko začuden. "Hočeš li radi mene storiti vse, kar zahtevam?" "Vse!" "In ne boš izpraševal, ampak storil vse le po moji volji?" "Dobro, hočem!" "Torej — maščuj se zame!" "Za tebe? Komu? Radi česa?" "Zagrebčanom se maščuj!" konča Klara, gleda bana zaljubljeno in sede poleg njega na stol. "Ze dolgo kipi v meni jeza proti tem lopovom. Imela sem pravdo proti samoborskim meščanom. Kratili so me pri dači. Jaz jih hočem kaznovati s silo, ali oni se mi ustavijo in besni ubijejo mojega kastelana. Hočem zločince kaznovati, a dva najhujša mi pobegneta v Zagreb. Brž poročam magistratu, naj mi izda zločincu; ta mi pa pošlje odgovor, da ne more ugoditi moji volji, češ^ ker mora dandanes meščan braniti meščana. Osobito se je upiral stari zlatar Krupič. "Ne dajmo uboga svoja brata," je rekel, "kajti gospa Gruberjeva je velika volkulja, ki bi ju zaklala v svojem vražjem gnezdu. Ne izdajmo jih." Povrh mi še magistrat sporoči, da naj ne prelivam toliko nedolžne krvi, kajti naj se perem s krvjo, naj se kopi jem v krvi, vendar ne bom stopila iz nje čista, ampak — ostala bom Gruberjeva." "To ti je poročala ta zalega? To?" se razkači ban. "Le počakaj, moja Klara, bom že naučil to kramarsko golazen poštenega vedenja. Bom jih učil!" "Oh, moj gospodar," se raz j oče banica, "to poročilo me ie ranilo v srce. A še več! Od tega dne so me jeli Samoborci opravljati s svojimi jeziki. Zložili so porogljive pesmi, dali jim napeve in jih v zvezi z Zagrebčani peli po sejmih. Samo da so me smešili!" "Dobro, dobro!" meni Ungnad, "tem ničvrednežem bom začel peti, kakor poje maček mišim. — Pomiri se, draga Klara, pomiri se! Zagrebčani bodo izvedeli, kdo je ban Ungnad!" "Pa kaj, ko skoraj nimaš pravice kaznovati teh hudodelcev," nadaljuje Klara, ker ne priznavajo tvojega razsodišča, ker ne priznavajo tebe, ki si glava cele dežele in se cenijo višje., nego se cenijo celo plemiči." "Da, da," potrdi ban in si suče brke, "prav govoriš, Klara!" "Krištof", poprosi ga Klara, "ako je res, da me resnično ljubiš, Krištof, pokaži zdaj; maščuj me, kaznuj in šibaj to golazen, ker rečem ti, dokler ne storiš tega, se me ne smeš dotakniti." "Ho, ho! Ne jezi se, Klara, ne jezi se!" nasmeji se ban, "Bog mi je priča, da bom storil vse, kar zahtevaš. Ravno prav je,' da pride moja vojska. Nastanil jo bom po Zagrebu, naj moji ljudje dobro jedo in pijo, dokler ne očistijo vseh zagrebških jedilnic in pivnic. Vse, vse naj storijo, kar jim je ljubo!" (Dalje) —TISKOVINE }— a vse vrste za društva, trgovce in ### obrtnike izdeluje lično in točno JSS Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois POVESTNEKNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko Ker- I snik. Zanimiv roman o mla-dem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana .............. 80c J BELE NOCI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi J zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva J zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani........ 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50c J CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c J ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski- roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ........................................... 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse j skozi zanimiva .......................... 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Ro- , man v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 stra- I ni. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................ $3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 6°c ENA BOŽJIH CVETK, brošura i 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja —•■...................................S1-00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-nianu. Brošura 222 strani. ln-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje. 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Fijtžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povesriz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani.....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi'del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja "..„...;...........-..........s.—............. 35c GREHI PRINCA SARADINA, jakb zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ........................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska ppvest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo citata ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, 1 zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani ..... .................... 60c IZGUBLJENI SVET. ' Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ................................................. 75c JAROMIL, češka narodna prav- ~ ljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni £ knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ..............$1.00 11 E JUNAKINJA IZ ŠTAJRAf1 po- S1 vest, ki jo ljudje zelo radi čila- . jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih r knjigah 1. in 2. del in staneta ]j oba skupaj .............................. $1.50 ^ JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. 0 Haggard. Brošura ' 30} strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena .........$1.00 r Q JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele i/, domačega slovenskega življe- Z nja, ki ga je malo kdo zadel in y naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po.......$1.00 H k V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripo- 0 vcdke. — Spomini na deda. — Jurij S' Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva . prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. . — Urban Smukova ženitev. — Klo- 1 šterski žolnir. — Grad Rojinje. —-.o Golida. |0 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val- j per. s 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v x Višnji gori. — Dva brata. Z 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet- p skega cesarja. — Med dvema sto- 7. loma. r 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer, t 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa V tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — 1 — Bojim se te. — Črtica iz življe- t nja političnega agitatorja. — Te- ] lečja pečenka. — Sest parov klobas. , — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka S Spomini starega Slovenca. -y 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko- c tarjev Peter pokoro delal, ko je . krompir kradel. — Ponarejeni ban- ' kovci. C 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. J — Veronika De.seniška. ( KMEČKI PUNT, X. feS?fP?"i vest, opisuje boje hrvat. na- T roda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 1 404 strani .................................$1.00 j KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zve- 1 zek: Anton Knezova ustanova. | Gospod Lisec. — Ženitev Fer- dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 1 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol...$1.25 ] KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega 1 življenja. Brošura 255 strani....$1.00 < KRIŠTOF DIMAC, J. London. , Trdovezana knjiga 404 str. A- < meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz- 1 boritega življenja na divjem za- ; padu ................................................$1.50 , KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c i 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. —• Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. ;— Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' F.r- mite. Trdo vezana, knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .......................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS PISANO POLJE J. M. Trunk Dvomim i Vidim — hvalo in grajo, i Admiral Yates Sterling Jr. je : nekaj napisal o razmerah v ] Evropi. Vse cika na komuni- i stično Rusijo, ki je baje kriva, : da se razmere v Evropi ne mo- i rejo ustaliti, in pri tem se hva- 1 li Nemčija, ki je pod Hitler- 1 jem vsaj začasno s fašizmom odvrnila nevarnost komunistične poplave. Admiral hvali to- ' raj Hitlerja in njegov fašizem, j S tem se je pa admiral vtikal, v mednarodne zadeve, kar je j za kakega aktivnega admirala vrlo kočljiva zadeva, in zato j je na — hvalo prišla — graja,( namreč graja od strani tajni- '< ka Swansona, da naj admiral ostane pri svojih ladjah in pusti pisarenje v časnike. , Ampak ne pišem radi tega dogodka. Podvomim na neče- / mtir drugim. Morda je res, da' je Hitler s svojim fašizmom 1 (Odvrnil nevarnost boljševizma ' od ostale Evrope, in v Nemčiji je prav — uklenil komuniste same. Ampak, kako je ukrotii vsaj nemške komuniste? Pač z neko prav brahialno silo, saj so morali večinoma romati v zapore. To je res, in nekaj resnice bo tudi na tem, da je bila boljševiška nevarnost od-vrnjene tudi od drugih držav. Ali je vsa nevarnost odvrnje-na in za vselej ? Niti admiral tega ne more trditi, zalo na-migava na vojsko z Rusijo, kjer bi bil zopet Hitler — re-šenik. Ruski komunizem je vladar države 160 miljonov in oborožen, da le kaj. Lahko pride do spopada z Nemčijo. Recimo, da Hitler in fašistična Nemčija zmaga v tem spopadu. V takem slučaju bi bila ffP fffflwfpftm Wfflv*C ffife magana, ampak nikakor bi ne bil premagan — komunizem. , Komunizem je ide ja, napačna | ideja sicer, pa le ideja, in ka- [ ka ideja se ne more premaga- ; ti z orožjem, niti ne s kakim , nemškim orožjem. Tudi v slu- j čaju fašistične zmage nad komunizmom, bi bilo treba Šele premagati ta komunizem sam, to komunistično idejo. Ali bi bil Hitler tudi zmagovit v tem? Tu je, da pišem, in tu je moj dvom, še več je tu. Smelo trdim, da Hitler nikoli ne bo uspel nasproti komunizmu, ker z orožjem komunizma ne more zatreti, le Rusijo lahko pre- maga, komunistično državo, in idejo komunizma bi moral premagati zopet le z — idejo. Kakšna je ideja nemškega fašizma? Goli in nagi pagani-zem, ki je prav enaka buda-lost, kakor je pač komunizem vsaj v sedanji obliki. Ali more tudi napačno idejo, kakršna je v komunizmu, premagati '>■ zopet — napačno idejo, kakršna je irtelesnjena v nem škem fašističnem paganizmu '•' Hitler je uklenil nemške komuniste, lahko premaga komunistično rusko državo, ko munizma pa nikoli ne bo. Ideji se more postaviti ideja nasproti, ampak napačni komu nistični ideji ne zopet enako napačna fašistična in pagan-ska ideja. Zmota bo premaga na le z — resnico, te pa Hitler nima, in za končno prema-ganje komunizma mora stopi ti na plan in na mejdan druga — resnična ideja. Ateizifl in materializm se mora pomeriti z teizmom in idealizmom, teh zadnjih pa Hitler nima. Admiralova hvala je bil? umerjena le na hipni uspeh 2 brahialno silo, in je umerjen* morda še na neki uspeh orožjem, končne hvale pa Hitlelrja nasproti komunizmu1 ne bo, ker idejo napačnega komunizma kak Hitler nikoli n« more premagati. Tu'di iz tega stališča je bil11 , — graja na mestu. Dobro, ako — čistijo Dr. Spalajkovič, k i je igr8' važno vlogo v znanem Fried' i lingo vem procesu, je bil m-'5' ski poslanik v Leningradu, je izbruhnila vojska. D o Živ®' tam tudi revohrei.^.. M«f* :1. 1919 se mu je posrečilo PriH I v. Pariz. Tam mi je osebno Prl' jpovedoval o strašnih prizori'1 [divjega početja zmage pijan''1 revolucionarjev. Umljivo. Pa^ .lo je vse, celo Bog se je mor®' j umakniti komunistični zmag1' 'Čudo bi bilo, ako bi tudi čl"' ivek ne padel. Precej let je pi"e iteklo, in komunisti so še jvladi. Ampak bolj in bolj P0' 'gosteje se čuje, kako čistijo .Zadnjič je zadel gnev komun1'; [stičnih glavarjev zopet en eg' izmed njih samih, Jendžikej*' kateremu so pokazali vrata vsr — nemoralnega življenja. Še s'? bodo — vračali. Inserted and paid for by John Dreshar and Emil Oberg Jugoslovanskim volilcem na Gilbertu se priporočata sledeča kandidata JOHN DRESHAR in niegov tovariš EMIL OBERG — za — ŠOLSKA DIREKTORJA PRIPOROČATA SE. DA NA DAN VOLITEV. 13. JULIJA, ODDATE GLASOVE ZA NJU. Jacob Gerend Furniture Co. I 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis- Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, j Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telejon: 85 — Res. 4080-W __________________________________________a Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f\f\ in stane samo: Zp*« ■ww Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111.