Si 41. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ■a vse leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ l»o p« h t i : ta vse leto 10 g. —k , pol leta -r» „ — „ „ četrt n 2 „ 60 „ sobota 8. aprila. IV. Maj. 1871. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatz) hit. it. 179. Oznanila I Za navadno tristopno vrsto s« plačuje : t> kr. če se tiska lkrat ^ u «> ii u 2krat, 4 ii u, n »i 8krat. veče pismenke se plačujejo po prostora. Za vsak tiBek je plačati kolek (š tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Zarad viaocili praznikov izide prihodnji list „Slov. CTaroda" v četrtek 13. aprila. Pad francoske in Slaveni. II. in pri Lissi tako slavno tepeni, v Gorici, v Istriji, v Dalmaciji, posebno pa v Trstu za italijansko Adrijo in za zedinjeno Italijo do Julskih planin nt* samo z be-1 Bedami in vpitjem rogoviliti, temuč z veliko energijo 'delati. Spominjamo tu le na društvo „Progresso" v Trstu, ki ima zdaj osodo celega mesta v roki in izdaje tako rekoč parolo za vso italijanske Prim >rce; nam ni treba ponavljati še vsem živo v spominu živečih K podkovanim besedam, ktere so se zadnjih deset dogodkov z našimi vrlimi tržaškimi okoličani, dogodkov, let po Evropi razlegale, je tudi naš „preslavni" grof kteri so vsi iz ene in iste tendencije izvirali. Začela je Beust eno dodal, kteri se ne dado notranje resnice od- tudi od taistih dob ogromna veČina avstrijskih nemških reknti, namreč: da ni več Evrope, to se pravi tiste in italijanskih časnikov tako predrzno otvoreno pisati, Evrope, v kteri bi smeli mali narodi in male državica da je moral nehote slavenski bralec večkrat na naslov mirno v božjem strahu živeti brez bojazni, da no bi lista pogledati, ali list v Borolinu, ali na Dunaju, v jih nekega dne tebi nič, meni nič kak velik evropski som brez vsega količkaj opravičenega vzroka pogoltnil. In kdo je drugi tega najbolj kriv , da je ta Beustova beseda britka resnica postala, nego genijalna državna nespretnost očeta Beusta samega. On, ki je bil največi negovalec in zaštitnik starega nemškega „Bunda," ga je najbolj pomagal vničiti, on, ki je bil največi sovražnik Bismarkov in zedinjenja Nemčije pod Hohonzollcrni, jo je poleg Napoleona najbolj pomagal ustvariti. — Gotovo ne bi bil Napoleonov vpljiv nikdar Beusta i/ Saksonske v Avstrijo preselil, ako se ne bi bil junak Sedanski poprej do dobrega ž njim pogovoril, kako bota v španoviji enkrat pri prvi priliki na Prusa padla in mu do dobrega pokazala, po čim jo brezova mast. Le to je edini ključ, s kterim bo da zagonetka rešiti, da je sicer tako premišljeno postopajoči Napoleon s tako brezkrajno in nečuveno lahkomišljenostjo to vojsko s trte izvil, da je sicer mirni „.Journal dos debata" rekel, da se ni mogoče Francozu hudovati ali jeziti nad Napoleonom, da je to vojsko napovedal, ampak da mora kar celi narod osupnen ostati pred to nepopisno duševno slepoto in bedastočo , kteri para še dozdaj svet ni videl. — Pripovedujo bo, da si jo ranjki pruski poslanec v Parizu grofGoltz veselja roki mel, ko je prvo novico čul, da jo grof Boust poklican Avstrijo zdraviti in „korigirati", smehljaje se rekoč: Boust je srečno po svoji nespretnosti nemški BBundw vničil, samostalnost Šlesvig-Holsteina pokopal , Saksonsko ruiniral in bode se mu tudi gotovo posrečilo, da Avstrijo na kant spravi. Grof Goltz je šo pred vojsko v Parizu vmrl, ali kakor so vidi, bil je v svojih besedah za Beustovo diploma-tično delovanjo prava Kasandra. Da, res je, ka Evrope ni več v tem smislu, kakor smo jo poprej omenili, ker glavni faktor take Evrope je bila ravno -jaka Francoska. — Francoska ravno je bila ne iz ljubezni ali iz simpatij zaštitnica malih narodov , ampak iz gole lastne koristi. Mi avstrijski Slaveni posebno pa Čehi in Slovenci imamo dva poglavitna sovražnika, ktera sta postala naši eksistenciji in našemu bitju od 186G. leta počenši smrtno nevarna, to sta na severu Nemec, na jugu Ita lijan; nevarna posebno zato, ker imata v sami Avstriji od Adrije do Krkonoš skoraj vso intoligencijo obeh sorodnih narodnosti za svojo prijateljico in vorno pod pirateljico vseh Avstrijo vničijočih in Slavene žeročih namer. Po Sadovski bitki so se prvikrat začeli razlc gati glasovi po zbornicah v Pragi, v Gradci in celo v beli Ljubljani, da bodo avstrijski Nemci postali pruski .Schmerzenskinder", da neČejo več Avstrijci ostati, ako ne bodo tu gospodovali, da se bo velika Nemčija do Adrije raztegnila , o svinčenih podplatih i. t. d. Ravno tako so začeli Italijani, akoravno pri Cuatozzi Firenci ali v Trstu izhaja — Ali vse to hripavo kri čanje po časnikih in po zbornicah jo bil lo glas vpijočega v puščavi, pomilovanja ali posmehovanja vrodo. , Btrah, kteri jo bil v sredi votel, ob kraji ga pa nič ni bilo, dokler jo bila šo Francoska jaka, silna, prva militarna vlast v Evropi, dokler jo šo imela svoj coli omamljivi „prestigo". Francoski jo do toga stalo, da se Italija v toliko zediui, da iz njo avstrijski vpljiv popolnoma izkorenini in da se Bourboni do zadnjega potomka preženo; ali niti za korak daljo! Nikdar ne bi bila Francoska tega trpola, da bi bili\ Italija isključiva gOBpndnrinn, ndri-janskega morja in s tem vrstnica Francije postala. To je bil tudi poglavitni uzrok, da ni hotel Napoleon ključa Italije, Rima, po nobeni ceni iz svojih rok izpustiti. — Šo pred Sadovo so začeli francoski politiki vseh barv zarad preveč obširnega raztegnienja mej taljanskega kraljestva z glavami zmajevati in v „corps legislatif"-u proti taki nefrancoski politiki zadosti glasno mrmrati. Naj imenitnejši mrmravoc to vrste je bil rhiers sam. — To občo nezadovoljstvo francoskih po litikov je tudi pozneje proizvalo v postavedajavnem telu famozni Rouhcr-ov : jamais ! jamais ! jamais! kto-remu jamais dandenes Italijani oslo kažejo Kakor jo Boust lanskega leta mislil, da bodo Prusi gotovo tepeni, ali pa čo to ne, saj v taki boj s Francozi zapleteni, da so bota obadva borilca v tej elikaneki borbi drug druzega kakor leva v znani basni do ropov pojedla, in da bo on pri tem s svojo nedosegljivo diploimttičuo modrostjo žel; računal j( Napokon 66. leta ravno tako, da bodo Avstrija zrna gonosna iz boja šla, ali da bota obadva tekmeca tako spehana, da bode on pri tej priliki brez vsega nate zanja in brez vseh stroškov rensko provincije Fran coski vtelovil. Pa obadva hotoča — biti lisjaka, sta ostala neusmiljeno prevari na bedaka. Zavoljo tega se je po Sadovski bitki, po ustrojenji soverno nemškega „Bunda" poprek po celi Francoski poprej omenjeno mrmranja v jako glasno godrnjanje spremenilo, kar en glas brez vsega ugovora so jo začul, da je bila Napo loonova politika dozdaj napačna, za Francosko naravnost pogubonosua, da jo on pustil ali sam celo pomagal vstvarjati dve novi velovlasti na iztočni meji, kteri se hočete le še dalje in dalje širiti Vsled te obče novoljo po celem Francoskem j sprevidel Napoleon na sadnje sam, da ni v svojih po litiških računih nezmotljiv in da jo bila njegova politil od 59. leta "sem kriva in Franciji z nevarnostjo pre tečn. Torej jo po 66. letu nastala pri Napoleonu stra šna reakcija proti prejšnjemu Bistemu njegovo politike Za geslo si jo zapisal, da vsak korak pruske požrešnosti preko Majna ali italijanske nonasitnosti proti Avstriji ali proti Rimu, postano v prvem trenotji za Francosko „casus belli." Tako jo stala Francoska po Sadovski bitki zmerom z ostropnzornim očesom „sur le qui-vive" po domače, na straži proti vsaki nevarnosti, ktera bi bila utegnila nam malim ribam in ribicam žugati od obeh ,naj-bolj%f|oftrfšnih somov v Evropi. — In kolikor časa )e Frnrieoska na tej po vsej Evropi opravičeni straži stala, bila jo nam zapadnim in južnim Slavenom Avstriji eksistencija, še enkrat poudarjamo, drugega nič, nego eksistencija — ali po domače govore — golo življenje brez vseh dobrot osigurano. — Ali to je le neizmerno mnogo, da smo bili o pitanji svojega života brez skrbi; čilost, jakost in postojanost avstrijskega Slavenstva nam je bila porok, da si bomo počasi le vendar, ako še v tacih žalostnih okolščinah naprej pomagali. Tudi bi so bil Prus in še bolj Italijan gotovo varoval an iz same požrešnosti lo za on korak dalje premakniti, kajti vsa Evropa bi bila soglasno ckla, da bi bilo v takem slučaji franconsko napovedanje vojske popolnoma opravičeno. In to je že neizmerno veliko redno za vsakega borilca, kdor ima zavoljo svojega postopanja že s počotka vojsko simpatije vsega sveta /a so. — Govorivi bomo prihodnjič o turških Slavenih in o držanji Pnisije v zadnji veliki vojski. r»r. V '/ n .■ ; i- Nekaj važnejih določeb vojne postave. (Iz Prnvnika.) (Konec.) Začasna oprostitev od stavno dolžnosti velja samo za ono leto, mora se tedaj do spolnjenega 22. leta vsako leto ponoviti, sicer bi se moral stavi podvrženi postaviti prod stavno komisije. Vsi začasno oproščeni tretjega starostnega razreda so vzamejo konec leta v nadomestno roBervo ali deželno hrambo, kakor jih vrsta zadene, v razvid (Evidenz), ko so pa tako v nadomestivno reservo vpisani dopolnili 30. leto, stopijo še dvo leti v razvid dežolno hrambe. Ves čas do spoljnjenega 32. lota so tedaj zavezani, vsako Leto ob odločenem obroku zopet dokazati, da še obstoje tisto razmere, ki so oprostitev od vojaško službe naklonile, sicer stopijo v stan in dolžnost nadomestne reserve ; č • pa spadajo pod dežolno hrambo, morajo se pa staviti pred s'avno komisijo, kadar se prvič snide pri okrajnem glavarstvu, in ako so potrjeni , spolnovati dolžnosti deželnega brambovca do 32. leta svoje starosti. — Druga važna določba vojne postave, ki polajšuje vojno dolžnost, jo še ta, da ob času miru nekterim v vojaštvu potrjenim, zarad svojega poklica (kandidatom duhovskoga stanu pa tudi ob vojski) dejansko služiti ni treba. OdpuSčenjo od dejanske vojaške službe (Enthe-bung von der Presonzdienstpflicht) dovoli stavna komisija na prošnjo zadevajočoga koj po tem, ko je bil k vojakom potrjen in velja le, dokler on v istih razmerah ostane. — Naj tukaj omenim lo kmečkega stanu. Pogoji pod kterimi zadobe posestniki kmetij odpuščenjo od vojaško službene dolžnosti, so pa ti-lo : a) da zemljiščno posestvo spada v razred kmetij; b) da kmetija more samostojno rediti rodovino peterih osob, pa da no presega štirikrat toliko užitka ; c) da je stavi podvrženi lastnik kmetijo ; d) da je kmetijo dobil po dedovanji; in e), da na kmetiji navadno stanuje in gospodarstvo sam oskrbuje, to jo, da so dola sam vdeležuje. 8812 Tako odpuščeni rojaki atojnc armade, vojnega pomorstva ia deželne brambe naj se za čas, ki je kmetijstvu najmanj za škodo, osem tednov po vojaško vadijo, po tem pa domu puste in dokler je mir, samo še na občasne vaje v orožji kličejo. Vsako leto pa morajo, dokler so v linijni službeni dolžnosti, tedaj prve tri leta, dokler ne prestopijo v reservo, ob času redne stave dokazati obstanek prejšnih razmer, sicer dovoljena olajšava mine, in zadevajoči bi morali nastopiti dejansko vojaško službo. Ko so pa prestopili v reservo ali deželno hrambo, morajo te okolščine tudi zanaprej vsako leto dokazati, ako nečejo priti pod Bplošne predpise, posebno zarad vaj v orožji. Tudi med vojaško službo zadobi vojak odpuščenje od dejansko službene dolžnosti, ako pride po podedn vanji v posest gori imenovane kmetije. Prošnja s po trebnimi dokladami se predloži okrajnemu glavarstvu, in ono jo s svojimi nasveti pošlje v razBodbo naprej dotičnomu krdelu. Kadar je vojak postal edina podpora pomoči potrebnih roditeljev, dedov, ali bratov in sester, ima so na prošnjo pomoči potrebnih svojcev ali njih pooblaščencev spustiti iz vojaško službe (Entlassung.) Prošnja se mora podati pri okrajni gospodski in utrditi z dokazi, kakor so pri oprostitvi potrebni, samo spričalo mora biti podpisano od dveh občinskih udov, kterih v službeni dolžnosti bivajoča sinova ne lirjata niti od-pustenja iz dejansko službeno dolžnosti. Župan pa mora potrditi, pri kterih vojakih da sinova služita. Nezmožnost v ozir jemajočih moŽkih svojcev se dokazuje z uradskim spričevalom, kterega napravi stavna kumisija, kdor hoče to spričevalo dobiti , naj se oglasi pri okrajnem glavarstvu, da se predstavi potovajoči stavni komisiji, ali pa stalni stavni komisiji v Ljubljani. Opombo vredna je še določba, da so mladenci ne smejo ženiti, dokler niBO spolnili 22. leta svojo starosti. Prej se smejo ženiti le takrat, če je stavna komisija izrekla, da so za zmiraj nezmož&i za vojaško službo, ali pa če so bili v tretji letni vrsti oproščeni o*d vojne ilol/nneti Rnmin toga po orno tnkilil Zcnilt;* llutullli pri posebno ozira vrednih okolnostih lo ministerstvo za deželno bran in na to pooblaščena deželna vlada. Vendar pa ženitev ne odveze nikdar od dolžnosti za vojaško službo. Kdor je dolžen priti pred stavno komisijo, pa brez dovoljnega izgovora ne pride, šteje se beguna in se iz uradne dolžnosti stavi k vojakom , dokler ni še 3G. leta svoje starosti prestopil. Če se je sam oglasil pa vendar begunstva ne more opravičiti, mora, ako je potrjen, eno leto, ako pa ni sam dobrovoljno prišel, dve leti dalje v liniji služiti, kot bi moral Bicer; ako pa ne bo potrjen, zapade v kazen do 150 gl., in če nima s čim plačati kazni, naj bo zaprt do meseca dni. Beguni, ki bo starost 36 let prestopi i kaznujejo bo z globo do 1000 gl. oziroma s zaporom do 6 mesecev, — sokrivci begunstva pa z globo do 500 gl., pri posebno obtežujočih okolnostih do 1000 gl., oziroma e zaporom od 3 in 6 mesecev. Vsak pod vojno dolžnostjo stoječi človek, kteri se je nalašč poškodoval zato, da bi ne bil vojak, mora, ako je še za kako rabo pri armadi, dve leti dalje služiti v liniji, kot bi moral sicer. Taki in pa beguni nimajo pravico do začasno oprostitve. Dopustniki (urlavberji) dokler so na dopustu, re-servisti in deželni brambovci pa , ako uiso v dejanski službi, stoje pod civilno oblaBtjo in so smejo brez dovoljenja od vojaške strani oženiti, ako so stareji od 22 Int. Mlajši pa morajo imeti dovoljenje, če služijo pri stojal armadi od vojaške gospodske, če pa služijo pri deželni hrambi, ali pa če so vvrsteni v namestilo reservo, od deželne vlade. Drag. Tekavčić. D o p i s i. Iz Celja, 2. aprila, [Izv. dop.] (Nezaupnica dr žavnemu poslancu c. k. dež. sodnijo svetovalcu Francu Tomscliitz-u.) Pred početkom državnega zbora meseca februara je imelo društvo tukajšnjih ustavovernežev sejo, pri kleri so jo poslanec Tomschitz ponudil, da bo C najvećim vesoljem stavil interpelacijo zarad vrednika Zimmerman-a, za kar mu je društvo ustavovernežev že za naprej izreklo zahvalo. Ker pa Tomschitz po poročilu „Tagpsposte" te interpelacijo v državnem zboru niti podpisati ni hotel, ko se je to od njega zahtevalo, mu je načelnik tukajšnjega društva ustavovernežev, ktero ga jo ravno predlagalo za poslanca, pisal in prašal kaj in kako. V včerajšnji seji se je bral dotičeu Tomschitzev odgovor in ker je ta gospod, da hi na ramah volileov prišel do službe više deželno sodnije svetovalca i. t. d., prelomil svojo besedo, se z vsemi proti 11 glasom sklenilo, da je državni poslance France Tomschitz zgubil zaupa njo svojih volileov. Posestniki teh nasprotnih 11 glasov so: 1 Prus, 1 Saksooec, 1 Šlezijanrc, l krnlarar, 1 bivši kridatar, 1 Magjar, 1 Celjan, 1 Korošec, 1 Kranjec, 1 vrvar in 1 „Kipfelbaron." Is Ptuja 6. aprila. [Izv. dop.J Pomozi si sam, pomore ti bog ; ta narodna poslovica je sosebno primerna glasno na delo buditi naš zapuščeni in zatirani narod, zapuščen od svojih lastnih potujenih sinov, zatiran od teh in tujcev hlepečih po gospodstvu nad nami. Nam ne prepeva prijazna ptica zlatokrila kakor drugim srečnikom, kteri so brez truda in napora ugodno in ponosito sprehajajo v prostorni oblasti vseh naravnih in narodnih pravic, nam je treba, dokler so ne včloveči pravičnost v Avstriji, v svojem neugodnem in mršavom položaji zdatno napinati vse sile in žile, da ž.e konci do nečesa priškrtamo, namreč kar si Batni priborimo goloj dlanjo ; res ka stoječi na pravnem in pravičnem stalu smeli in morali bi imeti svoj narodni (lom, ozi- roma Slovensko toliko dično in krasno urejeno glede na jezik in narodnost, kakor naši, našo svetinjo črteči, sosedje bvoj, toda neinŠkutaraki posmetuhi in nemšku-tarski uradniki niže in srednje vrste ovirajo nam kljubu svojim prisegam naš narodni razvoj, hoteči še nadalje nam šepiti po starem oglastem kopitu šavore, čijih hrapava in robata šev nas čmije, gloje, rane brazdi in strup cedi na umor slovenskega života. Tem sovoj-natim in trnatim trdokoroikom mora bo junaški upreti narod vsem umom in junaško srčnostjo, namreč naši županje, resnično narodni duhovniki, biležniki, odvetniki in vsi drugi korenjaki, kteri so dolžni in umejo urno pisek voditi v sloveuski pisavi, vsi naj pisarijo brez iznimke vsem uredom na Slovenskom in dotičnim višim mestom naški. Duhovništvo kot razumništvo domaće ima najprvo nalogo svojemu narodu svetiti odbranim zgledom narodne iskrenosti in značajnosti, zanesljiv pot mu kazati, modro in razborito ga voditi, jpiuu na korist darovati dušne zmožnosti, srčiti in hrabriti ga neprenehoma na narodni ponos in zavednost, dobro mu svetovati, naznanjati mu preteče pogibeli in biti mu desna roka pomočnica. Na pospeh tega kana uredi si vsak umni in omikani duhovnik narodnjak svojo pisarnico tako naški, kakor jo ima napravljeno nemški župnik na Nemškem za Nemce in Nenemce, a madjnrski pop za svojo pustinjske bivalce, na ta namen si duhovniki naj naročujo okusno prirejene slovenske tiskanice: Rojstveni in krstni list ; poročni list; mrtvaški list; oklicni list itd. pri knjigotiskarji J. Bud. Milici v Ljubljani. Tiskarne za cerkvene račune nismo dobili, toda lehko si je pomoči iz te zadrge, vsaj je vrli : ,Pravnik slovenki", kteri iskreno priporočamo vsakemu uredujočemu duhovniku in nc-duhovniku, meseca suŠca donesel tiskani vzor, po klerom se brez moke pisanjem namesti tiskani obrazec. Letos se iznova sestavi zapisnik : „Popis ljudstva", prosimo toraj Radoslavn, da nam brže bolje oskrbi dotične tiskanice, vsaj menda takega brozgača ne bode najti med našinci, kteri bi popis slovenskega ljudstva sestavljal v nemščini. Opaževal žo sem nekekrati radost, ktero javlja Slovenec prijemši v roko slovenski list te ali one biro bodi si od duhovnega ureda ali posvetnega, ker netrudoma si na lehkem sam vse raz-ozla brez ikakšn težkoče, temu je tedaj streči vestno in stanovito. Tako smo si dolžni sami v roke segati v nižih plasteh, ter Bi vzajemno in skupno pomagati ; hram ee zdna stavi, najčrstveje stoji oprt na krepka in trdna ter skalnata tla, o d zgoraj ni se ničemur uspešnemu nadejati, vsaj mnogoletna skušnja neukanljivo uči, ka oholi zgornjaki malo marajo in še menje skrbe za nas spodnjake, nego merijo le zvečine na bvojo osobno korist kakor samosilni vladarji. Na naša ramena je položeno breme neopešane delavnosti, ktera primora tudi povekšo glavače priznavati naše pravične zahteve in tem se dostojno klanjati. Listek. Posiljeni tourist. (Dalje.) V Tridenti meseca marca. Trident leži v krasnej Etschuej dolini, ktera izvira v rathiških pl.miuah in po gorskih pritocih tako naraste, da jo že tu mogočna reka ; večkrat v deževnih, jesenskih časih izstopa in mnogo škode napravlja. Najširša je ta dolina od Laviza do Caliano in v sredi teh trgov je Trident. — Kakor žile se v njo globoke, ozke dolinice vprečno stekajo, med kterimi je najbolje rodovitna „Val Logana". Mogočno gore jo obdajajo okrogi: sklad na sklad so kopiči niže in više, sem ter tje se vidi kako grmovje, ki na plitvej prsti životari, kakor more. V podnožji tim vstajajo kakor stopnjico valoviti hribi, ž njimi so vrste prijetni bolmi, ki si raar-sikteri v hladnoj Etschi svojo noge izpira. Po iiolmih so vsejane laške vasi s sivimi, ueometanimi hišami in med vasmi kukajo belo vile in snažne pristave. Povsod, kamor todi oko seže, vidiš z neizmernim trudom izkopano vinograde, umetno obdelana polja za samo tur- šico ; mejo jih goste vrste murb in temnozeleno vrbe, po kterih se ovija bogata trta od vrha do vrha. Ta prizor ti večkrat spreminja krajo v male, svitle gozde. Takojšna gorska okolica, da si jo tako raztrgana in včasi divja, jo vendar lepa, originalna in romantična. Severne planino branijo jo pred oetrimi vetrovi, obdajajoči jo hribi združujejo vso južno gorkoto nad njo. Kako priljudno vabijo te šumljajoči gorski viri, ki so s pridom preko nogradom napeljani, ako hodiš po spečenih tleh, po gričih nad Tridentom ; kako do-brodejno poživljajo ovelo turšico, hlade sok po trticah, ki se šibe pod gostimi grozdi. Po redkih travnikih trava raste, da so kar sliši, gosta in živahna; kose jo po štirikrat na leto. Pa kako je to južno solne«, tako žai no in vendar jo zrak čist in lehek 1 Pod nogami začrneli Trident! Poglod na mesto je sicer vesel, vendar ti pa neko otožnost bude, v srcu starosiva ?.idovja, iz njihovih razpok poganja zeleni bišliu, ki tako strastmi objemlje mrzlo noću t no kamenje. Na zahodnej rtrani vzdiga se vtrjen grič „dos di Trento" in njemu nasproti znameniti grad, ktera kakor Homerov oven nad čedo, po mestu prežita in čujttta. — Hiše so precoj lepe, sezidane so visoko, ve- čidel krite s kauuneuimi ploščami ; nektere so iz čistega marmelja. Ulice so prostorne, trottoir ip tir po njih pa iz dobrega kamenja; velicih trgov ni 1 Po predmestjih so kraji ozki, temni in nesnažni; nič boljši kakor v Ljubljani — Rebro in Kurija vas. Med temi jo bilo najbolje revno in zapuščeno' „borgo St. Martino", kjer je 6tanoval ves tridentiški proleto-riat, delavci, postopači in druga sodrga. Na vseh vernih duš dan p. 1. postalo je predmestje čezi viharno noč pepel in ra/.sip; pogorelo je do tal. Človek, kteri Tri-denta ne pozna, rekel bi, da je mesto po ognji eno progo izgubilo raz lica. O da 1 Pa gorje 1 200 družin je bilo v enoj noči brezi strehe, brezi vsega. Grozna nesreča, neizmerna revščina, povsod jok, stok in obup! Solze revežev se še zdaj niso posušile. — Javnih poslopij ima Trident mnogo, ktera mu Čast delajo; posebno se lehko ponaša z lepimi cerkvami. Kako mogočno stoji pred teboj stari dom, sezidan iz samega marmelja, čudna čutila te sprelete, kader te sprejme neizmerni prostor, veličastni mir in tihota vlada povsod, občudovanje budi vse, vse, kar oko vgleda. Z „domom" meri se lehko po lepoti cerkev „St. Maria maggiore", kjer so zborovali ob časi kon- Kakor se uradniki na Slovenskem na rešeto de-vljejo in mekotinijo zbog znanja ali neznanja slovenščine, tako naskorem pokusimo z duhovniki, in sicer tako, da ae točno naznani, kdo uraduje slovenski in kdo je narodni skazljivec, komu je marža blagost svojega naroda, in kdo jo samic najemnik brez skrbi za svojce, kdo samo troši a ne pridelava, t. j. ne donaŠa duševnih obresti ; ovčje kože razgrnemo, da se pokaže, je li resnično ovca v njih ali pa volk lokavec, volk žeruh, volk pogubež, naj narod pozve, ima li prave pastirje ali pa lagodne najemnike, ktere zavednost narodna v kratkem priškrne umeknoti se. Ako smo narod sposoben in vreden za jakše živobitje, ne sme nikakor več med nami gospodovati lujŠčina. Is Zagreba 4. aprila. [Izv. dop.] PodRauchom je bila razdraženost med našimi političnimi strankami že tolika, da je tudi začenjala že društveno življenje s svojim strupenim zobom razjedati. Ta razdraženost se je precej polegla, od kar je Rauch svoj pašaport dobil. Zasluga glede tega gre pa tudi naši sedanji vladi. No, da bi bil vladin apologet, ali to se jej mora priznati, da je s svojim do sedaj še precej nepristranim ponašanjem sirankarskim strastim želo in strup vzela. Pod Rauchom jo bil vsak dan nov škandal , vBak dan nova lumparija na dnevnem redu. Kdor so veseli javnih škandalov, ta najde v Rauchovem vladuhanji dosta in sicer prav pikantne hrane to vrste. Zdaj je vsaj navidezen mir, navidezen red in navidezno poštenje. Nasproti raznim našim strankam ae drži naša vlada še zmerom jako reservirar.o iu zapeto. Magjaroni videvši, da jih vlada ueče naravnost podpirati , stisnili so so v zaperek, ter čakajo boljih časov. Malo jih je videti, še manje pa čuti. Brez vladno pomoči .so Magjaroni ničle. Na lastnih nogah stati, kakor n. pr. narodna stranka stoji, tega no morejo. Sodeč po denašnji situ vaciji, ne bodo se pri predstojećih volitvah za magistrate in za sabor naredni stranki kot političen kontia rium nasproti postavili. Z* to so preveliki slabiči Denes so belodano vidi, kako puhlo, kako brez vsi raoraličue moči je naše magjaronstvo. V istem položaji kakor Magjaroni, so denes Starčevičjanci. Na gno jiiči Rauchovega vladuhanja so rastle Starčovičjanske gljive bujno in prebujno, in to je najbolji karaktoristi kon teh naših sektirarjev. Po nastopu BedekovičŠu hajeve vlade jih jo kar naenkrat zmanjkalo, voda jih je odnesla in vetrovi so jih razphali. — Razpis saborskih volitev se pričakuje vsak dan. Kot najzad nji obrok za saborovanje imenuje se prvi junij. Proračuni za leto 1872. morajo se na vrat ua nos sestavljati, da bodo kot prvi vladni predlog saboru predloženi. Razen magistratov v Zagrebu in v Karlovcu so bode obnovil ob kratkem tudi magistrat v Križevcih. Narodna stranka ima upanje, da bode povsod zmagala Tudi Zagrebško pevsko društvo „Kolo," ktero jo Rauel tako grdo maltrctiral bode so vsled vladino dozvole zopet oživelo. Brž ko ne, bodo za njim tudi Karlov-ška „Zora* in Križovski „Zvon" od mrtvih vstali. Na željeznički progi Karlovec-Reka dela 20.000 ljudi. Zavolj velikih težav pa vendar ta proga pred jesenjo 1873. ne bo dodelana. Na Reki bodo željezniške gradnje še čez 10 milijonov goldinarjev stale. Izdelanjo proge Št. Peter-Keka je pa, kakor se Čuje, zopet prenehalo. Brž ko ne, ima ogersko kupčij-sko ministerstvo svojo kovarno roko v tem poslu. guma ne izgube, da se na nje zanaša, kakor se smejo oni zanašati na vlado, da vladi v Versailles in njenim rojalistom skoro druzega ne ostane nego spomin njih pregreh, Parižanom pa slava, da so Francosko in republiko rešili. Kaki duh veje med uporniki se razvidi iz tega, da so cerkvi Madeleine in Chapelle Expiatoire oropali, parižkega nadškofa deli v zapor z grožnjo, da ga vstrele. Politični razgled. Tihota v notranji avstrijski politiki še ni prestala in edini važniši predmet časnikom je preteh-tavati vsaki korak miuistra Habietinekn, ki jo šel v Prago obiskat svojega tasta, f.ibrikanta Brosche-ta. Njegovi nazočnosti se pripisuje konfiskacija lista „Tages-bote aus Bbhmen" ter prorokuje, ka se bodo proti ustavovernim časnikom bolj strogo postopalo. Volitve za hrvaški deželni zbor bojo maja meseca. Deželni zbor pa začne zborovati 1. junija. Poljski list „Gazeta narodova" piše o položaji Poljakov ter misli, da jim nikakor no kaže po Potocki-jevem programu izvršiti spravo, bolje je se temu vpirati. Sedanji državni zbor bo, ker ne bode niti sprave s Poljaki niti širjo kompetenco deželnim zborom dovolil, itak razpuščen in od prihodnjega državnega zbora bode odviselo, koliko avtonomijo se bo prisodilo Galiciji. Glavna mer gališkim poslancem je tedaj resolucija gališkega deželnega zbora itd. h, Bukarešta so brezojavlja, da je sovraštvo proti Nemcem čim dalje večo ter da je šlo pruskemu glavnemu konzulu Radowitz-u že dvakrat na življenje. Ruski vladini vestnik naznanja da sejo potrdila turško ruska konvencija, vsled ktere nima več veljave pogodba od leta 1856, tedaj da je Ruski število bro-dovja na črnem morji slobodno. Med B u 1 g a r i in G r k i v Macedoniji nastajajo prepiri, kor hote Grki vso bulgarsko knjigo odpraviti iz bulgarskih šol. Sovraštvo med obema narodoma narašča in nadejati se je da se sovrafttvo v nekterih krajih javlja dejanski. Ta položaj je popolnem enak položaju Slovencev z edinim razi čkom, ka na Slovenskem menda ni tako Žive narodne zavesti , da bi svojo pravice, če treba, tudi z orožjem branili. Pred Parizom se še ni odločilo. Vojaki vlade v Versailles imajo šo vedno Chatillon v oblasti, kjer so napravili baterije iz kterih streljajo na trdnjavi Issy in Vanves in v dolino M^udon-sko. Neprenehani boj med baterijami obeh strank, vmos pa male praske, brez posebnega uspeha. Govori se, da se morebiti po gode in pomirijo, vsaj v Parizu se snujo mnogo shodov v tem smislu, kajti uporniki so zgubili veliko ljudi in pogum začenja pešati. Poročila iz Pariza pravijo : Vojaško stanje jo nepremonjruo, a politično jo nevarno Jakobinci provngujejo. Novi načelnik upornikom je Cluserot. Glavni list upornikov „Journal ofticiel" prinaša oglas, v ktorem prigovarja Parižanom, da naj po Kaznu stvari. * (Razpisana služba.) Na c. k. viši gimnaziji v Ljubljani je razpisana služba učitelja extra statum za klasično in slovensko filologijo. Dohodki te službe ae ravnajo po postavi 9. aprila 1870. Prošnje naj se po predpisani poti, stilizirane na c. k. ministerstvo nauka in prosvete, najkasurjjo do konca aprila 1871 pošiljajo deželnemu šolskemu svetovalstvu kranjskemu. * (Deputacija slovenska.) Iz zanesljivega vira vemo, da si nekteri slov. poslanci prizadovajo, deputacijo na Dunnj spraviti, ktera bi o administrativnih spremembah in nekterih drugih narodnih željah pri ministerstvu govorila. Mi pozdravljamo ta korak na polji praktične nar. politike; kajti če ravno imamo mnogo političnih neizpolnjenih želj, ipak moramo se četn preje znebiti onih žuljev, ki nas najbolj tiščijo. * (Uradniška s p o v e d n i c a.) Iz Radoljce se nam piše o ondotnih uradnikih : Okraino glavarstvo: August pl. W u r t h a o h , okrajni glavar, tolče za silo kranjsko špraho po necom švabskem narečji, in še to no rad. Jabornegg, pl., komisar, govori tržiško-kranjsko špraho, slovenski ne ume in ne zna, kakor je s: tudi mi tako hudobni, in rečemo po pesnik Iieinovi šegi: „kjer ko'i je zbrana Izdatelj in odgovorni vrednik Martin Jelo v M'k peščica Nemcev (tukaj še toliko ne) in jim kdo od da- lječ povzdiguje svojo pest, hitro kličejo za policijo — policijo —." Damo tedaj one besede : „More se lagati ali ne sme se lagati," dopisniku s tem nazaj, da le obžalujemo, da so je po kfikem predrznem blebetalcu tako napačno dal podučiti in tako debelo nesramno laž rnz-nesel med ljudi. Mi nismo vojšaki (kakor piše), ki se splašijo pred bojnim šundrom ; poštenemu bojevanju se nik tli ne bomo ogibali, — da bi se plašni umaknili pred kakim c. k. polit, komisarjem, tak fanatizem (ali kakoršni drugi) ne bode nikdar navdajal in vodil naše društvo, dokler bode obstalo. Ali poštene, moške, proste in odkritosrčne besede tirjamo tudi mi pošteni, odkritosrčni možje; te besede tiijamo tudi za našo in v našem društvu. Tudi mi spoštujemo postavo, dokler obstoji, pa li tega ne sledi, kakor da bi ne smeli postavno so poganjati in truditi, da so prenaredi postava, ki nam ni ugodna. Gospod dopisovalec ! čemu napadate vso dekanijo spodnjega Koža, tako saj je napis Vašouiu dopisu; moj bog! dekanija vsa jo na tem katoliškem društvu tako malo kriva, kakor Vi sami, da se je znajdla Štupa za krof. — Konečno prosimo g. dopisovalca, naj se pri svojih javnih dopisih ne zanaša na prazne besede kakega hu-dirja, ampak če se nauči slovenskega jezika, naj z lastnimi ušesi prido poslušat govore pri katoliškem društvu. Mi smo ja katoliški, Slovenci in zvesti Avstri-janci z dušo in telesom, ljubimo tudi svobodo, svitlobo in napredovanje, pa žulibog da imamo celo drugtčne pojme, kakor ravno g. dopisnik, kterega ob enem prijazno prosimo, naj nam prizanese, če njegovo literarno robo, ker primanjkuje nam časa in prostora, nismo razdjali od besede do besedo. V imenu društvenega odbora Simon Muden. Na Dolih, 13. aušca 1871. Iz Celja. Pretekli ponedeljok smo imeli posebno slovesnost, ktero zabilježimo z veseljem. Skazala se je namreč občo spoštovanemu mostnjanu gosp. Jos. M. Wokann-u, posestniku glažute R ikovec nad Šoštajnom za njegove izvenreduo zasluge na kmetijskem polji zaslužena odlika in se mu oddala velika zlata društvena svetinja od strani Štnjarsko kmetijske družbe. Vso zaslugo tega moža naštevati ne pripušča prostor, opomniti pa moramo na po njem vpeljano pankertovanje kuruze, o čemer so tudi „Novice" pisale, na podružne razstavo, na njegovo delo o kukcu (borkenkiifer), na njegova pred nasanja in slednjič na pričeto pogozdenje okolo 100 oralov pri glažuti Rakovec, kar mu je prizadelo mnogo muje, n ho potonTcom prineslo obilno korist Kakor je poduči ji vo ž njim občevati, tako je razvese-livno prehoditi njegova posestva , ker se na njih sprevidi, kaj delo v zvezi znanstvom in vednostjo zamore, kaj naša zemlja rodi. Te vrstice naj mu bodo znamenje, da tudi slovenski narod pripoznava njegova blagodejna prizadevanja. Dunajska borsa 7. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 58 Q 30 kr Enotni drž. dolg v Brebru .... 68 „ 5 „ 1860 drž. posojilo.......95 „ 80 „ Akcije narod, banke..... 7 „ 24 „ Kreditne akcije........ 260 „ 50 „ London...........124 „ 0 „ Srebro...........122 „ 60 „ Napol............ 9 „ 93 „ lastnim vreiluistva. O. Valentinič v Soštanji: Kar sem pisal, sem pisal in bom vedel zagovarjati. Mi dva se srečava le pred sodnijo. Operite se tam. „Slov. Narod" Vas ne bo opiral proti svojemu boljšemu prepričanju. — Gg. poročevalcem it čitalnic: Oznanila in poročila čitalniška radi tiskamo, samo prosimo, naj ae pišejo kolikor mogoče kratko in lapidarno. t X L'aznanjamo slovenskim rodoljubom, da je denes ob 5'/, uri zjutraj umrl občespostovani čitalnični ud, gospod Aixtoix F»irš, nadučitclj v pokoji in posestnik na Vranskem, 79 let star, ki je bil široko poznan kot izvrBten učitelj, iskren rodoljub iu prijatelj občnega napredka. Bog mu daj diko nebeško ! Od narodne čitalnice vranske, dne 5. aprila 1871. Odbor. Prosimo pozor I Zo mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, je gumi s sladkorjem. Iz tega narejene gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (11) F. količini" v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. Pisanke !! v obliki biserOV, Zlatnine itl Srebmine .se dobe v najveći važnosti pri f f Angust-u Tli i o 1-11, ua primer: nad lOO briljantnih in rutinih prstanov od gold. 15 do gold. 200. — Več kot 1O0O zlatih prstanov, garnitur in uhanov itd. Celo popisavanje moje zaloge, ktera je kakor znano velikanska, bi slavno občinstvo le utrudila, vabim tedaj vsacega, da so osebno pri njeni prepričati blagovoli. lastnik prve in največo zalogo biserov, zlatnine , sroberniue in kineškega srebra za »potlnje Štajersko v Mariboru, v gosposkih ulicah v Pajerjovi hiši. (3) Opomnim še, da moje pisanice niso vse enake, ampak da ima vsaka svojo posebno obliko ter da jim po mnozih letih ostaja še vedno velika notranja vrednost. Lastnik: Dr. lor«> V <».'..-i ~U \» «'rn<»;J. Tiskar Rdnard JanacbltE