Demografske in regionalne presoje za nacionalni stanovanjski program Author(s): Aleksander JAKOŠ Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 71-73 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180686 Accessed: 22-11-2018 14:35 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:35:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C Predstavitvena dela Ul št. 1 8/1 991 Aleksander JAKOŠ Demografske in regionalne presoje za nacionalni stanovanj ski program Uvod Piva točka tez o racionálnem sta- novanjskem programu Slovenije go- vori o tem, da Republika Slovēnija v skladu s svojimi političnimi opre- delitvami glede razvoja izraža javni interes na stanovanjskem področju. Ta temlji na prepričanju, da je sta- fiovanje osnovna člověkova potřeba, tržná, socialna in kulturna katego- rija. Zato je za udejanjanje tega jav- nega interesa in izvajanja stano- vanjske politiķe potreben nacionalni stanovanjski program, tako kot av- tonomne politiķe pa tudi kot inte- gralni del razvojne, sociálně in prostorske politiķe. Ena ključnih postavk vsakega naci- onalnega stanovanjskega programa je ocena bódočega števila prebivalcev in strukture gospodinjstev po številu članov. Osnovni namen te raziskave je ocena bodočega (in tudi ocena za leto 1991, ker še niso na razpolago popolni rezultāti popisa prebi- valstva) števila gospodinjstev glede števila članov za leti 1995 in 2010. Ocena bodočega števila gospodinj- stev je neko osnovno merilo za oceno potrebnega števila stanovanj, čeprav gre le za posredno korelacijo, saj je število stanovanj na gospodinjstvo (predvsem pa število sob na ciana gospod inj s tva) tudi s tvar standarda. Stanje Število gospodinjstev praviloma na- rašča hitreje kot število prebivalcev. Število gospodinjstev ne narašča sa- mo zaradi rasti števila prebivalcev, ampak tudi zaradi zmanjševanja povprečne velikosti gospodinjstev. Le -ta se je v Sloveniji zniževala od 3,35 vletu 1971 na 3,18vletu 1981 in 3,08 vletu 1991. Predhodni podatki popisa prebival- stva leta 1991 za gospodinjstva navajajo le skupno število gospo- dinjstev. Zato je bilo potrebno oceniti tudi sestavo števila gospodinjstev po številu članov za leto 1 99 1 . Zato smo si že za oceno stanja v letu 1991 morali pomagati s koeficienti pret- vorbe. Obstaja več metod za pre rač un go- spodinjstev iz podrobné sestave pre- bivalstva (bolj podrobno so opisane v delu dr. Lojzeta Gosaija Demo- grafske projekcije v prostorskem planiranju, Ul RS, 1980). Odločili smo se za uporabo izračuna s po- močjo koeficientov pretvorbe, kjer za vsako petletno starostno-spolno skupi o izračunamo koeficiente pre- tvorbe iz prebivalstva v gospodinj- stva. Metoda je bila ponovno pre- izkušena in dopoinjena v letu 1990 (Aleksander Jakoš: Demografske komponente stanovanjskih potřeb leta 1995 po občinah, Ul RS, 1990 in Aleksander Jakoš: Demografske komponente stanovanjskih potřeb leta 1995 za ljubljanske občine in plánské cone, Ul RS, 1990), vendar pa v teh delih nismo šli v podrob- nejše obdelave in smo upoštevali le povprečja za Slovenijo. Zato je bilo potrebno najprej izdelati osnovne koeficiente pretvorbe iz prebivalstva v gospodinjstva za vse občine Slo- venije in nato izdelati novo meto- dologijo za preračun na nove koefi- ciente pretvorbe in njihovo oceno bodočega stanja. Delo je potěkalo postopoma, saj je bilo že za leto 1981 na osnovi starih koeficientov pretvorbe in dejanskih odatkov o gospodinjstvih potrebno izdelati nove izhodiščne koeficiente za sako občino posebej. Izhodišče za oceno bodočega števila gospodinjstev in njihovo sestavo je bila projekcija prebivalstva, kije bila izdelana leta 1990 (dr. Lojze Cosar, Aleksander Jakoš: Projekcije pre- bivalstva in zaposlitvena bilanca Slovenije, Ul RS, 1990). Pri projekciji prebivalstva so že upo- števane novejše demografske spre- membe v Sloveniji, ki se kažejo predvsem v znižani rodnosti in prak- tično ustavljenem doseljevanju. Zato je bila uporabljena projekcija po na- ravni rasti. Metodoloģija Delo je potěkalo za vsako občino in vsako leto posebej in je vsebovalo več faz: 1 . priprava podatkov iz podatkov po- pisa ali projekcij prebivalstva v obliko, ki jo potřebuj emo za pre- račun v gospodinjstva, 2. priprava koeficientov pretvorbe iz prebivalcev v gospodinjstva po številu članov, 3. izračun prve ocene o številu in sestavi gospodinjstev, 4. korekcija glede na spremembe v sestavi gospodinjstev ne glede na spremembe skupnega števila go- spodinjstev, 5. ocena bodočega skupnega števila gospodinjstev, 6. premo sorazmerna korekcija go- spodinjstev po številu članov na ocenjeno skupno število gospodi- njstev, 7. ocena števila prebivalcev, izra- čunana iz gospodinjstev na ravni Slovenije, in nato delna korekcija gospodinjstev po številu članov in 8. izračun novih koeficientov pret- vorbe, ki predstavljajo osnovo za izračun za naslednje leto. K 1. Podatki popisov prebivalstva so přikázáni med drugim tudi po pet- letnih starostno-spolnih skupinah. Za naše potrebe smo jih morali zdru- žiti v skupino 0 do 19 let, nato po petletnih do skupině 55 do 60 let, ostale skupině pa smo združili v sku- pino 60 let in več. Projekcije prebivalstva so podrobne- je obdelane le za izbrana leta, za vsa leta pa imamo na razpolago le ne- katere sumárně podatke. Zato smo jih morali predelati v potrebno ob- liko. K 2. Že v uvodu smo pojasnili osnov- na načela koeficientov pretvorbe iz prebivalstva v gospodinjstva po šte- vilu članov: Kot osnovo smo vedno uporabili koeficiente pretvorbe, ki so bili izračunani na osnovi podrobnih obdělav popisov leta 1971 in 1981. Za vsako občino smo potem izdelali nove za leto 1981 in jih nato na 71 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:35:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms < št. 18/1991 osnovl različnih dnigih korekcij po- pravljali za ostala izbrana leta. K 3. Na osnovi koeflcientov pret- vorbe smo izračunali prvo oceno ses- tave gospodinjstev po številu članov. Ta ocena seveda ni bila pravilna, ker je vedno izhajala iz starejših koefi- cientov pretvorbe, zato so bile po- trebne nadaljnje korekcije. K 4. Če imaino na nekem izbranem območju v dveh izbranih letih enako število gospodinjstev, to še ne po- melli, da v strukturi ni přišlo do večjih sprememb. Praviloma se po- večuje število gospodinjstev z manj- šiin šteVilom članov, znižuje pa šte- vilo gospodinjstev z večjiin številom članov. Zato smo vedno najprej spre- menili strukturo gospodinjstev, ne da bi spreminjali skupno število gospodinjstev. Pri tem smo si po- magali z empirično ugotovljenimi koeficienti sprememb v obdobju 1971-1981, ki pa smo jih ponekod še korigirali. Diferencirani koeficienti sprememlDe v strukturi gospodinjstev: 1-članska 110,1 2-članska 132,5 3-članska 121,1 4-članska 125,7 5-članska 94,2 6-članska 85,0 K £. Poleg spremenjene strukture gospodinjstev glede na število članov paje bilo potrebno oceniti tudi novo skupno število gospodinjstev. Pri tem smo za le to 1981 uporabili po- datke popisa prebivalstva, za leto 1991 pa predhodne podatke popisa prebivalstva. Za leti 1995 in 2010 pa smö uporäbili ocene, ki sò temeļjile na nadaļjnjein zniževanju povprečne velikosti gospodinjstev. Ża leto 1995 smo predpostaviii, da se bo povprečna velikost gospo- dinjstev še nadalje spreminjala ena- ko kotvobdobju 1981- 1991. Za leto 2010 pa smo prklpostavili, da se lx> ta hitrost zniževala in dosegla v 20 letih enako spremembo kot prej v desetih letih. K 6. Na osnovi nove ocene skupnega števila gospodinjstev smo přemo sorazmerno korigirali tudi strukturo gospodinjstev po številu članov. K 7. Za nadzor postopka smo vedno izračunali tudi število prebivalcev iz tako dobljenih gospodinjstev. Le -to sino za posamezna leta delno ko- rigirali. Ta korekcija je bila izvedena le na ravni Slovenņe. K 8. Na konců smo vedno za nazaj izračunali nove koeficiente přetvoř- te, ki so nam predstavljali izhodišče za oceno v naslednjem izbranem letu. Rezultāti Postopek izračuna števila članov go- spodinjstev in prebivalcev po posa- meznih občinah je bil izveden na ra- čunalniškem sistēmu, kivkļjučuje: - osebni računalnik COMPAQ DESKPRO 386 (1 10 Mb trdi disk, VGAbarvni monitor, 5,25- in 3,5- palčni disketni enoti), - 24-igličņi matriční tiskalnik EP- SON. LQ 860, - peresni risalnik CALCOMP 1025. Uporabljena je bila naslednjá pro- gramska oprema: - programski sis tem za obdelavo baz podatkov dBASE III+ (verzija 1.0), - programski jezik za podporo baz podatkov CLIPPER (verzija Sum- mer 87), - programski jezik TURBO PASCAL (verzija 5.0). Tcúxňa: Stanje in ocena števūa prebivalcev in gospodirystev S1FR I OBCINA P1981 P1991 P1995 P2010 G1981 G4991 G1995 G2010~ 5501 Ajdovščina 22577 22830 22788 22967 6487 7123 " 7424 7830 5502 Brežice 25238 24700 25089 24171 7450 . 7598 7878 7758 5503 Celje 63877 66443 67125 66252 21529 22982 23510 23443 5504 Cerknica 14624 15197 14941 14732 4574 4919 4935 4961 5505 Čmomelj 17544 18301 18630 18642 5527 5527 5517 5412 5506 Domžale 39576 44404 45421 46847 11778 - 13472 • 13958 14529 5507 Dravograd 8028 8582 8757 9022 2229 2598 2771 3002 5508 Gor. Radgona 20656 21334 22178 22591 6Ò38 6273 6538 6678 5509 Grosuplje 25288 $8282 28131 28740 7254 . 8313 8362 8644 5510 Hrastnik 11024 11096 11306 11126 3823 4055 4232 4292 5511 Idrija 17561 17221 17213 17107 5669 5735 5837 5900 5512 llirska Bistrica 15073 14687 14741 14363 4738 4855. 4994 4998 5513 Izola 12513 '13806 14312 14333 4194 4854. 5161 5284 5514 Jesenice . 31094 32108 32986 32908. 10940 11175 11390 11326 5515 Kamnik 26420 28927 29384 30224 7786 8891 9222 9695 5516 Kočevje ' 18139 18479 19253 19318 . 5864 6267 5517 Koper 41843 45218 46203 45534 14107 15555 16028 15962 5518 Kranj 66879 72814 73975 75446 21307 23720 24429 25159 5519 Krško 27774 28615 29083 29020 8206 5520 Laško 18746 19012 19368 19332 5753 6148 6441_ 6601 5521 Lenart 17042 17144 17721 18099 4272 4621 4970 5290 5522 Tendava 26717 26120 26518 26099 7345 7752 8194 '8427 5523 . Litija 17517 18986 19Ó75 19506 5154 5924 6132 6473 5524 Lj.-Bežigrad 55609 58243 60246 59702' 20086 21918 23123 23453 5525 Lj.-Center 32285 28921 29730 ' 27632 14392 11537 11322 10029 5526 Lj.-Moste-Polje 61493 72235 77895 79916 21847 25044 26658 27076 5527 Ljubljana-Šiška _ 81 543 83310 88047 86527 29018 29885 31651 31215 5528_ Lj.-Vič-Rudnik 74281 80582 84402 5529 Ljutomer 5530 Logatec 5531 Maribor 5534 Metlika 5535 Mozirje ___ _1571J 5536 MurskaSobota 64299 63716' 64434 63098 17188 18247 19114 19459 5537 NovaGorica 56758 58860 59615 ~ 58527 ļ 17762 | 19334 | 20114 20284 72 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:35:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ÇLÛjTCO Predstavitve delà Ul, Prostorksa informatika št. 1 8/1 991 Sklep Kot osnovno ugotovitev študije bi lahko navedli: V Sloveniji (pa tudi v posameznih regijah) ne pričakujemo močnéjše rasti števila prebivalcev. Celo na- sprotno: če ne bo přišlo do poņovne- ga dviga rodnosti, lahko priča- kujemo kmalu po letu 2000 celo zniževanje števila prebivalcev (ob predpostavki, da ne bo več dosel- jevanja). Ta ugotovitev pa ne velja za število gospodinjstev, kjer pričakujemo nji- hovo nadaljnjo rast. Nekako do leta 200Q (seveda obstajajo razlike med občinami) bi bila ta rast delno odvis- na od rahíe rasti števila prebivalcev, delno pa zaradi znižanja povprečne velikosti gospodinjstev. Po tem letu pa bo vplival le še drugi razlog.. Glede na že sedaj leta 1991 nizko povprečno velikost gospodinjstev (3,08) v pa lahko predpostavljamo, da se bo tudi hitrost zniževanja pov- prečne velikost gospodinjstev upo- časnila in v nekem doglednem času tudi ustavila. To pomeni, da bo za- čelo število gospodinjstev bolj uskla- jeno siediti spreinembam v številu prebivalcev. Aleksander Jakoś, dipi, geogr. Pojasnilo: Člcuiek je povzeték Demo- grąfske iii regionalne presoje v sklo- pu naloge Nacionalni stariovcayski program. Urbanistični inštitiit RS, Ljubljana. 1991 (nosilec: Aleksai'der Jakoš, sodelavec : Daniel Boldin ). S1FR I OBCINA P1981 P1991 P1995 P2010 G1981 G1991 G1995 1.G2010 5537. NovaGorica 56758 58860 59615 58527 17762 19334 20114 20284 5538 Novo mesto 55584 59171 60342 61692 16168 17758 18391 19145 5539 Ormož 18000 17656 17871 17814 4884 5134 5395 5575 5540 Piran 15235 16761 17217 17072 5472 5972 6121 6050 5541 Postojna 19892 20072 20448 20609 6548 6825 7076 7253 5542 Ruj 67754 68846 70923 71344 18860 20870 22530 23791 5543 Radlje ob Pravi 16916 17026 17700 18084' 4724 5063 5444 5756 5544 Radovljica 31987 34578 34334 33899 10277 11528 11636 11722 5545 R. na Koroškem 25907 27499 284Ö5 28822 7834 8957' 9629 10183 5546 Ribnica ~ 12134 12733 12728 12792 3561 3880 . 3964 4058 5547 Sevnica 19420 18784 19232 19249 5413 5805 6276 6676 5548. Śeźana 23536 23838 23557 22669 7509 7944 8029 7910 5549. Stovenj Gradee 19094 21135 21440 22258 5285 6223 6520 7000 5550 Slov. Bistrica 31720 32541 33712 34051 8959 9772 10476 10952 5551 Slov. Konjice 20551 22206 22614 23393 5620 6478 6807 7285 5552 Šentjur pri Celju 18454 ' 19317 19633 20020 5172 5683 5923 6185 5553 Škofja Loka 35270 38622 ■- 38879 40110 10370 11622 11836 12361 5554 Šmar. pri Jelšah . 31347 31807 32591 32667 8898 9421 9863 10128 5555 Tolmin 21424 20999 20527 19745 7080 7354 7403 7324 5556- Trbovlje 18786 19372 19710 19193 6908 7435 7700 7675 5557 Trebnje 17288 17731 17766 18100 5032 5392 5526 5752 5558 Tržič * 14014 .15095 154Í0 15858 4474 5051. 5286 5594 5559 Velenje 38041 42688 45400 47892 11728 13207 14032 , 14850 5560 Vrhnika 17543 19458 19641 20223 5353 6060 6172 6435 5561 Zagorje 16494 16825 17258 17150 5183 5524 5795 5896 5562 žalec 37107 39688 39996 40127 11188 12393 12680 12964 SLOVĒNIJA 1891864 1974839 2023343 2024996 595110 641865 669454 682097 Legenda: P1981 - število prebivalcev v izbranem letu G1981 - število gospodinjstev v izbranem letu Franc J. ZAKRAJšEK Nekateri elementi za razvoj infor- macijskega sistema naravne in kulturně dediščine v Republiki Sloveniji* i. Informacijski sistem naravne in kulturně dediščine (ISNKD) Država sodeluje pri ohranjanju znanstvenih in kulturnih lastnostih naravne in kulturně dediščine za sedanje in bodoče rodové tudi tako, da vzpostavi informacijski sistem naravne in kulturně dediščine (ISNKD), za potrebe evidentiranja, dokumentiranja in varstva naravne in kulturně dediščine. Osrednji del ISNKD predstavljajo te- le podatkovne baze: - Centralni register dediščine (òs- novni podatki o objektu naravne in kulturně dediščine), - Popisná podatkovna baza (podro- ben opis posameznih objektov naravne in kulturně dediščine), - Úpravna podatkovna baza (úprav- ní akti: vloge, odločbe, soglasja ...), - Meta podatkovna baza (podatki o tekstnih, kartografskih ter foto dokumentih, raziskavah,...). ISNKD vsebuje tudi zbirko postop- kov za: - upravljanje z osnovnimi podat- kovnimi bazami ISNKD (vzdrže- vanje/ uporaba) , - analiziranje podatkov, - prenos podatkov ISNKD zunanjim Liporabnikom, - dostop do eksternih informacij- skih sistemov (npr. zemljiška knji- ga) 73 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:35:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms