Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2-—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p . Pri 1 X objavi‘/i str. 600’— „ 7, . 300--. » „ 7< . 150 • — i/ 7^.	 • n n /8 n 1 . „ . */„ . 37-50,	
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 1. junija 1926.		Štev. 11.
Za povzdigo obrtnega stanu.
Znano je splošno, da je slovenski obrtnik priden in soliden, vendar se kljub temu ni mogel dvigniti v svoji stroki do iste višine, kakor so se dvignili obrtniki nekaterih drugih narodov. Vzroki temu so mnogoteri, najtehtnejši je pa pomanjkanje intelektualnih zmožnosti, katerih si ni mogel pridobiti naš človek radi pomanjkanja splošne izobrazbe. Danes je stvar dokaj drugačna, ker se je šolstvo pomnožilo in je skrbljeno tudi za obrtni naraščaj po obrtno-nadaljevalnih šolah. Mnogo mojstrov je še, ki smatrajo obrtnonadaljevalne sole za neko nadlogo in gledajo to institucijo postrani. To je povsem napačno. Mi moramo obrtni stan dvigniti do one popolnosti, da bo kos konkurenci obrtom onih dežel in narodov, ki so dosegli svoj višek. To pa se more zgoditi le potom višje izobrazbe. Dobro, vestno, strokovno izobrazbo imajo več ali manj naši obrtniki zlasti v Sloveniji, primanjkuje jim pa intelektualne izobrazbe, s katero bi mogli svojim izdelkom odpreti pota v širni svet. Zato je naša dolžnost, da nudimo mlademu naraščaju vse pripomočke, da se dvigne v tej smeri višje. — Tak pripomoček je obrtnonadaljevalna šola, ki je pri nas že dokaj krepko razivita in usposablja obrtni naraščaj za svobodnejši in jačji polet v svetovnem gospodarstvu. Za večji in izdatnejši razmah potrebuje obrtna šola zlasti moralne podpore od mojstrov samih. Res je, da izgubi mojster po odsotnem vajencu nekaj ur dela na tčden, vendar mu to ne sme vzbuditi mržnje do šole. Pomisliti mora, da bo izobražen vajenec pozneje odličen pomočnik in končno dober mojster, ki bo tiste zamujene ure dela stokrat nadomestil z večjo svojo inteligenco, ter bo tako pripomogel stanu do boljše eksistence in lažje konkurence. Znano je, da je Slovenija v naši državi na najvišji stopnji v obrtnem oziru. V tem pogledu bi bila lahko neizčrpen vir naraščaja obrtnega stanu zlasti za one pokrajine v naši državi, kjer je obrt še v povojih. In teh pokrajin ni malo. Ce bomo držali križem roke, bo prišel tujec in bo zasedel mesta, ki gredo nam.
Obrtni .stan zboljšamo dandanes lahko zlasti z boljšim naraščajem.
Današnje osnovno in drugo šolstvo se je tako dvignilo, da imamo vsepovsod dovolj mladine, ki ima dovolj tudi duševnih sposobnosti. Na tisti stari izrek: «Ti nisi za drugega, boš pa za šuštarja» se ni treba več ozirati, ker se dobi v obrtni pouk lahko
prav dobro'mladino z dokaj veliko predizobrazbo. Dana je izbira, poslužimo se je in dvignimo stan tudi po inteligenci.
Omenim naj tudi nekaj radi zamud obrtnih vajencev na obrtni šoli. Teh zamud bi ne bilo treba, ker so znak in dokaz nezavedanja stanovskih dolžnosti, obenem pa pogostokrat tudi dokaz, nezadostne mojstrove avtoritete. Te z,amude omenjam radi tega, ker so baš zamudniki največja ovira napredku obrt-nonadaljevalnih šol.
Nekatere zadruge so radi povzdige svojega stanu uvedle vajeniške preizkušnje, kakor jih predvideva zakon. Pri nas jih je uvedla zlasti krojaška zadruga. Vajenec mora pokazati v svojem izdelku praktično usposobljenost, poleg tega pa mora dokazati tudi teoretično znanje iz onih predmetov, ki so neobhodno potrebni za življenje. Z vpeljavo preizkušenj bo nastalo med vajenci tudi večje zanimanje za pouk in splošno naobrazbo. Z uvedbo preizkušenj pa bodo izpodrezane korenine takozvanim «fušarjem», ki pošteni obrti največ škodujejo.	Fr. Š k u 1 j.
Pomen zveze obrtnih društev za Slovenijo.
Leta 1922. se je ustanovila Zveza obrtnih društev za Slovenijo, ki ima nalogo, združevati vsa dela obrtniških organizacij in ustanavljati organizacije tam, kjer jih še ni. Posrečilo se je tej zvezi dobiti agilnega tajnika terhoče z intenzivnim delom bodriti in organizirati obrtništvo vse Slovenije. Zveza stoji strogo na nadstrankarskem stališču ter imajo dostop v njo tudi vsa tista društva, ki so tudi na podlagi kakršnekoli stranke organizirana. Zavedamo se, da morajo vsa ta društva reševati enaka gospodarska vprašanja. Pozivamo vsa obrtna društva, da pristopijo k zvezi, ki zahteva le malenkostne prispevke, to je 5 Din letno za člana. Treba je, da vzdržujemo dobro tajniško pisarno, ki naj zasleduje vse važne dogodke, ki se tičejo obrtništva, ter na tej podlagi ne zamudimo opozarjati vse prizadete stroke. Brez dobre in skrbne pisarne ne moremo biti obrtniki. Sramotno bi bilo to za naš stan, ako bi se pokazali tako brezbrižni, da bi tega ne zmagali. Zveza obrtnih društev mora biti vedno v stiku z Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ter drugimi korporacijami, jih opozarjati na važna obrtniška vprašanja ter jim dajati pojasnila. Zveza pa mora opravljati tudi veliko kulturno delo. Prirejati mora poučna predavanja in urediti potrebno knjižnico. Pošiljati mora referente na vsa važnejša
obrtniška zborovanja, da skuša na ta način doseči enotno postopanje. Vse to pa se ne more zgoditi brez potrebnih denarnih sredstev. Društva imajo dolžnost podpirati zvezo ter ji s temi malimi prispevki delo omogočati.
Prvi obrtniški praznik, ki ga je priredila, oziroma povzročila zveza, se je prav lepo obnesel. Treba je, da bodo drugi prazniki'še častnejši. Potom teh propagandnih dni hočemo pospešiti razširjenje našega stanovskega časopisja, predvsem «Obrtnega Vestnika*, ki mora postati mogočno glasilo slovenskega obrtništva. Brez velikega lista si niti ne moremo predstavljati pravega organiza-toričnega gibanja in ravno tako ne moremo tolmačiti naših vprašanj merodajnim činitedjem.
Pozivamo Vas torej, obrtniška društva, pristopajte k - Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju!
Ivan Bizjak.
Davek na ročno delo.
Glede davka na ročno delo vlada med prizadetimi sloji velika nejasnost, zlasti glede prijave in plačevanja. Ta davek je zakonito predpisan in bo obstajal, dokler se zakon ne ukine. Davku na ročno delo so obvezani oni ročni delavci (podčrtano ročni delavci), ki imajo letno preko 5000 Din dohodkov. V te dohodke so vštete mezde in ekvivalent za naturalne prejemke, kakor prosto stanovanje, hrana, perilo, zemljišča in drugo. Kot davku podvrženi dohodki se računajo samo oni prejemki, katere dobiva delojemalec za normalno delo, medtem ko se plačilo za čezurno delo v ta minimum ne všteje. Za plačevanje davka so odgovorni delodajalci, ki plačujejo davek neposredno davkariji. Delodajalci so upravičeni predpisane zneske odtegovati obdavčenim delavcem.
Ker si gospod finančni minister ni izposloval pooblastila, da sme zaradi izvršbe zakona in podrobnega postopka izdati kak pravilnik, ni nihče dolžan, za ta davek prijaviti dohodke delojemalcev davčnim oblastvom. Zaradi opustitve te prijave ne more biti iz istega vzroka nihče kaznovan. V tem primeru bo seveda davčno ob-lastvo vsaj približno ugotovilo po finančnih organih in županstvih višino zaslužka posameznih delojemalcev in davek, predpisalo. Proti predpisu je dopusten ugovor in mora prizadeti dokazati neupravičenost obdavčenja.
Ako delodajalec ne odteguje delojemalcem davka, obstoja zanj nevarnost, da ga bo moral v primeru neizterljivosti sam plačati. Večja podjetja in oni delodajalci, ki plačujejo delavcem dnevne, tedenske ali pa mesečne mezde brez vsakih drugih dajatev, se temu davku pač ne morSjo odtegniti. Ona podjetja, zlasti poljedelski obrati, ki dajejo delavcem poleg manjše mezde še prosto stanovanje, hrano in drugo in pri katerih so ti delavci zaposleni preko normalnega delovnega časa, izkažejo lahko velik del teh dohodkov za čezurno delo. Tudi zaslužek za akordno delo ne pride pri tem davku v poštev. Ze predpisani davek je treba ali plačati ali pa proti predpisu vložiti pritožbo.
Da je ta davek za delavce prekrut, je popolnoma jasno in treba bo napeti vse sile, da se ga odpravi.
Naša organizacija.
Na velikem obrtniškem zborovanju v Ljubnem dne
9.	maja t. 1. se je razpravljalo tudi o organizaciji slovenskega obrtništva in se je med drugimi sprejela tudi naslednja tozadevna resolucija:
1.) Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo se morajo izvršiti le na podlagi stanovskih organizacij;
vsaka politična smer se odločno odklanja. — Pozdravljamo enotno nastopanje vseh centralnih obrtniških organizacij — Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, Zvez obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru in Zvez gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju — ter poživljamo vsa obrtna društva in zadruge, da podpirajo svoje osrednje organizacije.
2.) «Obrtni Vestnik*, kateri je edino stanovsko glasilo obrtništva, se mora podpreti na ta način, da se dvigne število naročnikov. Vsak obrtnik je dolžan naročiti svoj stanovski list, obrtna društva in zadruge pa naj razvijejo za list največjo agitacijo. Pozivamo obrtnike, da redno dopisujejo v «Obrtni Vestnik*.
8.) Dajemo si nalogo, osnovati po vseh krajih, kjer je večje število obrtnikov, obrtna društva in zadruge, katere naj se včlanijo pri Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju, oziroma pri Zvezah obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru, ker se zavedamo, da je le v jakih in enotnih organizacijah mogoč napredek obrtništva. Vse obrtništvo se poživlja, da deluje v tej smeri in pomaga na ta način k popolnemu upoštevanju obrtniškega stanu.
4.) Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju svetujemo, da ustanovi za posamezne dele Slovenije pod-savezne ali okrožne obrtniške organizacije.
Širjenje valov brezžične telegrafije.
(Nadaljevanje.)
Največje razočaranje so donesli kratki valovi. Američani so mnogo pred Evropo vzljubili amaterske postaje, hoteli so poleg prejemanja tudi oddajati radiotelegrame. Oblast si ni bila na jasnem, ako se more amaterjem prepustiti le poseben okoliš valovne dolžine, v katerem ne morejo postati neprijetni. Od-kazalo se jim je valove pod 100 m ter so bili uverjeni, da ne bodo zmožni že v mali oddaljenosti od oddajne postaje motiti radiogramov. Pri obratovanju s kratkimi valovi se je izkazalo, da je bilo mogoče valove ameriških amaterjev sprejemati v Angliji; segali so tedaj v daljave, ki se niso pričakovale, osobito, ker so amaterske postaje uporabljale le po 100 W ener-žije. — Amaterji v Novi Zelandiji so pošiljali znamenja, katera so se vlovila deloma v Angliji, pretekla so tedaj polovico zemeljske oble.
Sistematični poskusi Marconijeve družbe, ki je preskušala nato kratke valove, so celo dokazali, da so kratki valovi na velike daljave boljši kot dolgi. V to svrho se je operiralo z daljavo Nauen—Buenos Aires; na obeh mestih se je obenem merila jakost valov. Nepreračunljiva narava je osmešila računarja, ker je dala en bilijonkrat en bilijon večjo intenziteto. To ojačenje so donesli kratki valovi. Kratki valovi so pa donesli tudi neprijetnost: njihova jakost je bila zelo odvisna od stanja solnca; ni bila le velika razlika med dnevom in nočjo,-celo čez dan so bili znaki tem slabejši, čim višje je bilo solnčno stanje. Jasno sledi, da ^e vrši širjenje kratkih valov vse drugače kot ono dolgih valov.
Atmosfera ni homogen izolator, spodaj je zrak gostejši nego zgoraj v višjih plasteh. Za vsebino vodne pare in ogljikove kisline velja isto. Vzduh je neke vrste medij (posredovalec), obdarjen z raznimi pasi. Posledica: različno širjenje valov! Enako ni zrak popolen izolator. Znano je, da kratkovalovna svetloba jonizira plin, solnčni žarki ionizirajo tedaj vzduh v različnih pasovih različno; znano je dalje,
da solnce v bližini zemlje (do najmanjše višine 3000 m) malo jonizira, ker kratkovalovni svetlobni solnčni prameni sploh ne pridejo, prameni dolgih valov, ki dospejo v spodnje plasti, pa ne zadoščajo, da jonizirajo zrak. Tedaj je tudi z. ozirom na ionizacijo atmosfera medij raznih pasov.' Pričakovati je, da je ionizacija odvisna od solnčnega stanja. Ni isto, ako padajo solnčni žarki skoro navpik, ali pa, da pridejo skozi debele plasti.
Ce imamo torej medij z raznimi svojstvi v posameznih plasteh, katera svojstva povzročajo različno hitrost v širjenju, nastane pojav, da se žarki eneržije vpognejo; ta pojav je največjega pomena za širjenje. Razume se, da se vrši v visokih plasteh širjenje hitreje, nego v spodnjih, vsled česar tirajo električne silnice, ki stoje navpično na zemeljsko oblo, pramena eneržije, ki so kot zgoraj povedano zopet navpičnice na smeri silnic, v,teh plasteh hitreje, nego v spodnjih, tako, da se morajo pramena eneržije nagniti proti zemlji.
Ta domneva ni izkonštruirana, ampak je dovolj znana pri svetlobnih žarkih, kar se da dokazati na primer v solni raztopnini. Atmosferična refrakcija je tak pojav. Omenjeno nagnenje proti zemlji mora biti odvisno: od naraščanja števila jonov na višino — to odloča stanje solnca —, od razmerja med hitrostjo razširjanja in dolžino valov. Dokazano je dalje, da raste hitrost razširjevanja v kvadratičnem razmerju z dolžino valov. Dalje se dolgi valovi absorbirajo, kratki ne, vsaj ne v isti meri.
(Konec sledi.)
Ali sme strojar (usnjar) strojiti kosmate kože?
(Izjava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo velikemu županu ljubljanske oblasti.)
Strojenje kosmatih kož je smatrati načeloma za del krznarskega obrta. Pri tem strojenju gre za izdelke, ki ostanejo po strojenju kosmati, dočim je izdelek usnjarja ali jerhovinarja po dovršeni apreturi brez dlake. V tehničnem oziru je bistvena razlika dela v tem, da se kot strojilo uporablja maščoba ali pa kuhinjska sol z otrobi ali žaganjem in včasih z malenkostno množino žveplene kisline, dočim se uporabljajo pri strojenju usnja močnejša sredstva. Tudi je proces strojenja kosmatih kož mnogo krajši. Običajno traja 10 do 14 dni, dočim pri usnju več mesecev.
V Sloveniji je položaj danes tak, da ne dopušča, da bi se v tem pogledu postopalo prestrogo. Imamo le eno podjetje v Radovljici (Mali), ki se peča v večjem obsegu s strojenjem kosmatih kož poleg jerhovinarstva. To podjetje dela na podlagi obrtnega lista za strojarstvo. Krznarji, ki bi se s tem pečali, so jako redki. Večinoma so to starejši mojstri. Zbornica je zaslišala krznarske strokovnjake, ki so izjavili, da krznarski naraščaj (vajenci in pomočniki) niso izvežbani v strojenju kosmatih kož. S tem poslom se redko pečajo ravno zato, ker nimajo sposobnih pomožnih moči in mora delo izvršiti mojster sam.
Iz ozira ha razvoj obrta strojenja kosmatih kož v Sloveniji in že ukoreninjeni običaj ne kaže, da bi se stro- ' jarjem odrekala pravica, da strojijo tudi kosmate kože. Ako bi se ta posel pridržal izključno le krznarjem, bi dejansko težko našli obrtnika, ki bi mogel pravilno izvršiti vse vrste takih naročil.
Zbornica zato predlaga, da se še nadalje, vsaj dokler ne bo zadostnega krznarskega naraščaja, ki bi znal dobro strojiti razne vrste kosmatih kož, dopušča to delo tudi strojarjem.
Razno.
Za tiskovni sklad «0brtnega Vestnika» se je na predlog g. Ante Šuntajsa iz Trbovelj zbralo na obrtniškem zborovanju v Zagorju dne 9. maja t. 1. Din 286-26. Uprava iObrtnega Vestnika» izreka najtoplejšo zahvalo.
Posnemajte! G. Anton Vaukan, lastnik strojno-stavb-nega ključavničarstva in mehanične delavnice v Orni pri Prevaljah je pridobil listu 18 novih naročnikov. Uprava mu izreka tudi na tem mestu prav toplo zahvalo.
Iz Dolenjega Logatca. Obrtna zadruga v Dolenjem Logatcu praznuje letos štiridesetletnico svojega obstoja. Ta važen dogodek v zgodovini obrtnega gibanja v logaški kotlini misli praznovati na posebno slovesen način. V nedeljo dne 4. julija priredi zadruga prireditev v večjem obsegu, ki obeta biti ena izmed najlepših letošnjili prireditev. Pri prireditvi sodelujejo ne samo obrtniki iz obeh Logatcev, ampak tudi obrtniki iz Rovt, Hotedršice in Planine. Opozarjamo na to vse sosednje in druge zadruge.
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani. Načrt prikrojeval-nega tečaja: A. Teoretični del. 1.) Pravilno jemanje mere, 2.) strokovno risanje, 3.) predavanje o čevljarski stroki. B. Praktični del. 1.) Pripravljanje in obdelovanje kopita, 2.) prirezovanje vzorcev po meri, 3.) prirezovanje kolekcij (vzorcev), 4.) pripravljanje zgornjih delov, 5.) izdelovanje spodnjih delov. — Vsak udeleženec tečaja plača 600 Din, in sicer v treh obrokih. Revnejši popust. Predavali bodo priznani strokovnjaki o predmetih, ki so važni za čevljarski obrt — Pismene in ustne prijave je poslati na vodstvo prvega čevljarskega učilišča v Ljubljani, Celovška cesta št. 57. — Vodstvo.
Kongres Zemaljskega saveza zanatlijskih udruženja v Beogradu. Dne 20. in 21. julija se bo vršil v Sremski Mitroviči kongres Zemaljskega zaveza zanatlijskih udruženja. Na dnevnem redu so med drugimi nekatere jako važne točke, in sicer: Vprašanje organizacije obrtniškega kredita in osnovanje banice; gospodarsko in socialno za-konodajstvo in obrtniško zadružništvo.
VI. ljubljanski velesejem. Zagotovili smo si primeren razstavni prostor ob priliki letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija, da omogočimo najrevnejšim obrtnikom, ki bi sicer ne mogli razstaviti svojih proizvodov, udeležbo na velesejmu. Razstavo predmetov vseh teh obrtnikov bo organiziral Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki bo tudi deloma kril stroške za dekoracijo, razstavo in drugo. Interesenti, najbolj potrebni pomoči, naJ prijavijo svojo udeležbo Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, ki bo določil, katerim obrtnikom se prostor dodeli. Prijave naj se pošljejo takoj.
Iz Zveze obrtnih društev za Slovenijo. K Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju je pristopilo kot članica «Obrtno društvo v Rajhenburgui, katero prav pridno deluje in. se zaveda velikega pomena stanovske organizacije. Temu zgledu naj bi sledila vsa obrtna društva v Sloveniji, ki še stojijo izven zveze.
Poziv. Tem potom poživljamo vsa ona obrtna društva, ki so včlanjena v Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju, a še niso odgovorila na našo okrožnico glede podatkov, da storijo to nemudoma. Dolžnost vseh društev je, da redno odgovarjajo in dajejo zahtevana pojasnila. — Načelstvo Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju.
Zaključek obrtnonadaljevalnc šole v Celju. V nedeljo dne 9. maja je bila zaključena letošnja obrtnonadaljevalna šola v Celju, šolsko vodstvo je priredilo razstavo vajeniških izdelkov, katera je pokazala smotreno in vzorno vodstvo šole. Ob enajstih so se razdelila spričevala in nagrade, ki so jih votirale obrtne zadruge v Celju. Odličnjakov je bilo enajst. G. Rebek, predsednik Občesloven-skega obrtnega društva v Celju, je nagovoril vajence in jim predočil veliki pomen obrtnega stanu in njega dolžnosti napram državi. Poudarjal je zasluge mojstrov za obrtno šolstvo, ki je tako napredovalo. Zvečer je priredilo Občeslovensko obrtno društvo na čast učiteljstvu skupno večerjo, katere se je udeležilo poleg učiteljstva veliko število celjskih obrtnikov. Pri tej priliki se je zahvalil g. Rebek vodstvu šole in učiteljstvu za njihovo neumorno delovanje in izrazil željo, da bi šola v prihodnjem letu še bolj napredovala, kar pa bo mogoče le tedaj, ako bo država šolo primerno podprla. V imenu učiteljstva se je zahvalil zaradi obolelosti ravnatelja g. Serajnika vodja osnovne šole g. Bizjak.
Ustanovitev «Splošne gradbene zadruge v Celju». V Celju, kjer je veliko pomanjkanje stanovanj, se je ustanovila «Splošna gradbena zadruga, r. z. z o. z.», katere namen je graditi male stanovanske hiše. Pobuda za ustanovitev je izšla iz obrtniških krogov in je želeti, da bi se take zadruge, ki bi olajšale stanovansko bedo, osnovale po vseh večjih krajih. Poleg rešitve stanovanske bede se bo omilila tudi brezposelnost, ki postaja vedno večja,
Novo mesto. Tu je v sredo 12. maja opoldne umrl v 69. letu dela polnega življenja daleč naokoli dobro znani gospod Andrej Agnitsch, kleparski mojster in posestnik. Z izredno marljivostjo in vestnostjo kot obrtnik si je pridobil splošno- spoštovanje in ugled ter tudi znatno premoženje. Kot obrtnik iz tistih časov, ko še hi železna kača povsod tekla, je rad pripovedoval, kako se je v starih časih živelo, kako je hodil po inozemstvu in se v svoji stroki izobraževal. Kot miren in dostojen mož je bil povsod dobro došel. Težko bomo pogrešali moža, ker nam je stal vedno ob strani kot zaveden obrtnik in se udeleževal naših zborovanj, zabav, volitev itd. Težko ga bodo pogrešali tisti, ki so se v denarnih zadevah k njemu zatekli, njih število je veliko, a pomagal je rad. — Njegovo širom Dolenjske na dobrem glasu stoječo kleparsko delavnico bo vodil dalje njegov edini sin Andrej, ki si je strokovno izobrazbo pridobil večinoma v inozemstvu. Po njegovem mirnem in značajnem ravnanju v delavnici kakor tudi izven nje sodeč, obeta Andrejko v doglednem času postati mož med prvimi obrtniki in požrtvovalen delavec v raznih javnih korporacijah*Novega mesta.
Občni zbor Obrtnega društva za Novo mesto in okolico je dne 11. aprila t. 1. sklenil soglasno izreči Zbornici za trgovino, obrt in industrijo najtoplejšo zahvalo za energično delovanje v prospeh obrtnega stanu. — Organizacija Obrtnega društva pazljivo zasleduje delovanje posameznih referentov v prepričanju, da zbornica po svojih organih stori več nego svojo dolžnost v dobrobit obrtnega stanu ter da mu olajšuje težko breme, v katerem se nahaja v sedanjih časih. — Enake hvaležnosti smo dolžni vsem onim, ki podpirajo delovanje in stremljenje zbornice v narodni skupščini, kakor pri ostalih za obrt merodajnih uradih. — S ponosom gleda obrtni stan in njega naraščaj v boljšo bodočnost po zaslugi neumorno vnetih mož, katerim je bil in bo procvit slovenskega obrtništva vedno pri srcu. Ne omagati! Po začrtani poti do zmage, to naj bo naš skupni cilj! — Združeni v hvaležni zahvali prosimo Vaše blagonaklonjenosti v vztrajnosti do uresničenja naših idealov. — Z vdanim spoštovanjem! *— Obrtno društvo za Novo mesto in okolico.
Glavna skupščina Saveza brvatskih obrtnikov v Splitu
se je .vršila 23. maja. Dasi je bila toletna glavna skupščina sklicana daleč tja ob naš sinji Jadran in so morali delegati prepotovati veliko daljavo, je bila skupščina jako dobro zastopana po delegatih iz najrazličnejših krajev Hrvatske. Med vsemi je vladalo živahno razpoloženje, saj so se mnogi nahajali prvikrat ob morju. Skupščina se je vršila v Narodnem gledališču. Otvoril jo je predsednik Saveza g. Matič, nakar je savezni tajnik g. J. Čupak podal strokovnjaško izdelano poročilo o saveznem delovanju in se zlasti dotaknil težkoč, s katerimi se mora boriti obrtništvo pri gospodarski in socialni zakonodaji. Po blagajniškem poročilu se je razpravljalo o predlogih saveznih podružnic. Predlogi so se nanašali na ustanovitev enotnega saveza za celo državo, članarino itd. Iz jako živahnih debat je bilo posneti, da se obrtništvo tudi na Hrvatskem bori proti šušmarstvu, da tudi tam oblasti ne uvažujejo dovolj obrtništva, da tudi tam vlada krivica pri oddajah del. Vse te težkoče, ki so lastne vsemu jugoslvanskemu obrtništvu, so gotovo zadosten vzrok, da skušajo vse pokrajine stvo-riti enotno fronto in enotno braniti in ščititi skupne interese vsega obrtništva. Debata je pokazala, da se obrtništvo vedno bolj zaveda važnosti in pomena organizacije. Izvršile so se nato nadomestne volitve odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Matic. Prihodnje leto se bo vršila skupščina v Požegi. Na skupščini je bila zastopana tudi Slovenija. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal g. Ivan Ogrin, Zvezo obrtnih zadrug tajnik g. I. Kaiser, Jugoslovansko obrtno zvezo pa g. F. Rojina.
V nedeljo dne 4. julija
vsi v Logatec«
Tamošnja obrtna zadruga
praznuje štiridesetletnico svojega obstoja«
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani naznanja, da se bo vršila pomočniška teoretična preizkušnja v nedeljo dne G. junija t. 1. ob osmih zjutraj v šolskih prostorih na Grabnu. Praktična preizkušnja pa se bo vršila dne 13. junija t. 1. ob devetih zjutraj v delavnici tvrdke Weibl, Slomškova ulica št. 4. Mojstri se vabijo, da prisostvujejo preizkušnji. — Načelstvo.
Strokovna zadruga tesarskih mojstrov za ljubljansko oblast v Ljubljani obvešča svoje člane, da se vrše- vajeniške preizkušnje dne 7. in 8. junija t. 1. kot običajno v Ljubljani.
Kolektivna obrtna zadruga na Bledu ima vajeniško preizkušnjo dne 20. junija 1926. ob devetih dopoldne v zadružni pisarni. Vsi vajenci naj se pravočasno prijavijo.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev v Ljubljani prosi svoje člane z ozirom na okrožnico, ki se je poslala vsem zadružnikom, da pošljejo zadružnemu načelstvu vsaj do 10. junija t. 1. pristopne izjave za «Obrtniško Samopomoč», Zvezi obrtnih zadrug pa določeni znesek po poštni položnici, ki smo jo priložili okrožnici. «Samopomoč» prične s svojim delovanjem dne 1. julija t. 1. in moramo poslati prijave omenjeni zvezi do 20. junija t. 1., ki rabi natančno evidenco o številu članov.
Ker je zanimanje za to socialno ustanovo zelo veliko, upa načelstvo, da se prijavijo vsi člani zadruge, da bo podpora svojcem po 1. juliju t. 1. umrlih članov čim večja. — Zadruga obvešča svoje člane urarje, da želi gradsko poglavarstvo v Požegi ugotoviti, koliko bi stalo popravilo, odnosno nabava treh ur v stolpih župnih cerkev v Slav. Požegi, in se pozovejo, da neobvezno za ponudnike in za gradsko poglavarstvo naznanijo približno ceno dela in višino potnih stroškov, združenih z ureditvijo omenjenih ur.
Razpis nagrade. Uredništvo «Glasnika urarske i zlatarske struke» v Zagrebu nam je poslalo v objavo naslednji dopis: Od naših naročnikov se nam predbaciva, da prinašamo premalo slovenskih člankov. Uredništva ,v tem oziru ne zadene nobena krivda, ker smo se opetovano-r krat obrnili v splošnem, kakor tudi na posameznike in naše strokovne prijatelje, da nas z dopisi podpirajo, a imeli smo do sedaj z malimi izjemami prav malo uspeha. Naš strokovni list naj nam bo naš spas. Vsi smo dolžni istega ne samo materialno, ampak tudi moralno podpirati. Vse naše moči smo dolžni napeti, da bo naš strokovni list dosegel tiste uspehe, katere smo si pri ustanovitvi lista zasnovali. Do pol pota smo prispeli in ne smemo tam ostati, ampak moramo z združenimi močmi skušati, doseči uspehe, ki naj bi bili v korist vseh zadružnikov. Da bi v tem oziru krepko napredovali, je nam v vzpodbudo stavila zagrebška tvrdka J. Behrmann i Sin hvale vreden predlog, da razpišemo za najboljše strokovne članke nagrade, in nam je v ta namen stavila 500 Din na razpolago. Rade volje smo si osvojili ta predlog v prepričanju, da nas bodo v tej smeri podpirali še drugi prijatelji našega lista in da bodo lepemu vzgledu imenovane tvrdke sledile. — Razpisujemo torej tekmo za najboljši strokovni članek s sledečimi pogoji:
1.) Tekme se sme udeležiti vsak urar ali zlatar, bodisi mojster ali pomočnik. 2.) Tekmo zadevajoči članek mora do konca maja osebno ali po pošti biti izročen uredništvu. 3.) Članici naj se pošljejo na upravo lista «Glasnik urarske i zlatarske struke», Zagreb, Duga ulica 14/1. 4.) Dospeli članki se bodo v več številkah razglasili, uredništvo pa si pridrži pravico, da jih po svojem popravi. Po razglasitvi nam dospelih člankov dobi vsak naročnik našega lista glasovalni list, na katerem bo glasoval za oni članek, katerega smatra za najboljšega. 5.) Pisatelj onega članka, ki dobi največ glasov, dobi najmanj 500 Din v gotovini. Če se bo pa s poznejšimi prispevki vsota zvišala, se bo sorazmerno zvišala tudi nagrada, odnosno pridejo manjši dobitki v razdelitev. 6.) Rezultat bo po glasovanju priobčen v našem listu. Apeliramo na vse, da se v čim večjem številu udeleže tekme. Upamo na dober izid in korist za našo dobro stvar.
Občni zbor Pokrajinske zadruge knjigovezov, izdelovalcev kartonaže, papirnih izdelkov in usnjatega galanterijskega blaga za Slovenijo v Ljubljani se je vršil 10. maja v gostilni M. Bončar, Sv. Petra cesta. Navzočih je bilo 18 članov in načelnik Zveze obrtnih zadrug g. E. Fran-chetti. — Načelnik g. I. Jakopič otvori zbor z običajnim pozdravom, zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri. Načelnik poroča o delovanju zadružnega odbora v minulem letu; omenja zadevo g. Bemota in okrožnico, glasom katere se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem. Bil je oproščen in ima sedaj v rokah zadevo višje sodišče- v Zagrebu. — Tajniško poročilo: Zadruga šteje 36 članov, 43 pomočnikov in 34 vajencev. Pristopil je en član. Dopisov, vlog, okrožnic in vabil se je poslalo 242. Dalje poroča o vseh zadružnih dogodkih v minulem letu. — Blagajnik poroča: Dohodki Din 5092-57, stroški Din 1565-07, zadružno premoženje na dan 31. decembra
1925. Din 16.757"56. — V imenu revizorjev predlaga gosp. A. Ogorevc blagajniku in odboru zahvalo. Knjige in blagajniške priloge so v najlepšem redu. Sprejeto. — Odbor ostane isti kakor lansko leto, tudi zadružna doklada in vse druge pristojbine ostanejo neizpremenjene. — Gosp. Pastorek priporoča, da naj se vrši v jeseni tečaj za zla-tenje in marmoriranje. K udeležbi naj se povabijo pomočniki in vajenci, ki se uče zadnje leto. Sprejeto. — Občni zbor sklene na predlog g. Franechettija, da mora napraviti vsak vajenec v zadnjem četrtletju učne dobe vajeniško preizkušnjo, s katero naj dokaže, da si je pridobil tekom učne dobe dovolj praktičnega in teoretičnega znanja ter da je sposoben za pomočnika. Vajencu pa, ki preizkušnje ne prestane vsaj z zadostnim uspehom, določi preizkuševalna komisija rok za ponovno preizkušnjo, ki pa ne sme biti daljši nego pol leta. — G. Franchetti razloži pomen Državne obrtne banke in priporoča odboru, da nakupi čim več delnic, da pride tudi slovenski obrtnik do odločilne besede v upravnem odboru banke. — O «Obrtniški Samopomoči» poroča tajnik. Odbor predlaga, da naj se priglasi vsak izmed članov k omenjeni koristni ustanovi. G. načelnik zaključi z zahvalo za udeležbo Občni zbor ob sedmih zvečer.
Strokovna zadruga konccsijoniranili elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane na snujočo se občekoristvo «Obrtnišlco Samopomoč». Namen te važne ustanove je obširno razložen v «Obrtnem Vestniku» št. 9 z dne 1. maja t. 1. na strani 66., druga kolona. Zadruga poziva člane, da se oklenejo te socijalne ustanove ter se priglasijo za člane «Samopomoči» pri zadrugi ali pa pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Redni letni občni zbor Pokrajinske zadruge knjigovezov itd. za Slovenijo se je vršil v ponedeljek 10. maja v posebni sobi gostilne M. Bončarja na Sv. Petra cesti. Občnega zbora, ki ga je prav spretno vodil zadružni načelnik g. Ivan Jakopič, se je udeležilo 18 članov in načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Engelbert Franchetti.' Iz tajnikovega poročila je posneti, da je v zadrugi včlanjenih 38 članov, 43 pomočnikov in 34 vajencev. Zadruga je imela v letu 1925. en redni občni zbor in več zadružnih sestankov ter redne seje zadružnega načelstva. Nameravani tečaj za zlatenje in marmoriranje se je vsled danih razmer preložil na tekoče leto. Računski zaključek, ki izkazuje 5092 Din 57 p dohodkov, 1565 Din 07 p izdatkov in pa 16.757 Din 56 p zadružnega premoženja, se je soglasno odobril in načelstvu, oziroma blagajniku, podelil absolutorij. Zadružna doklada za leto 1926. se je določila ista, kakršna je bila v letu 1925. Pri točki slučajnosti se je po nasvetu zveznega načelnika sklenilo, da zadruga v bodoče vpelje vajeniške in pomagalske preizkušnje. Vajeniški preizkušnji se morajo na poziv zadružnega načelstva odzvati vsi vajenci, ki so v zadnjem četrtletju učne dobe, ter dobijo po končani učni dobi (če se jim ni učna doba podaljšala) izučno pismo. K pomagalski preizkušnji se pripuste šele oni pomočniki, ki so najmanj že dve leti pomočniki, in dobijo po dobro prestani preizkušnji spričevalo o prestani pomagalski preizkušnji. Dalje se je soglasno sklenilo, da zadružno načelstvo kupi petdeset delnic bodoče Državne obrtne banke. Tečaj za zlatenje in marmoriranje naj se vrši sporazumno z uradom za pospeševanje obrta in s Savezom grafičnih delavcev za pomočnike, mojstre in vajence, ki so v zadnjem letu učne dobe, v teku letošnjega poletja. Glede pristopa k Obrtniški samopomoči se je sklenilo, da zadružno načelstvo pozove vse zadružne člane, da javijo svoj pristop in pri-glase tudi soproge in starše. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se ni nihče več oglasil k besedi, je načelnik ob pol 19. uri zaključil občni zbor.
Občni zbor zadruge pekov se je vršil 25. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v restavraciji «Pri Mraku». Iz poročila zadružnega načelnika g. Karla Vidmarja posnemamo, da šteje zadruga 36 članov, pomočnikov je priglašenih 76, vajencev pa 43. V pretečenem letu pomočniških, oziroma mezdnih sporov ni bilo, pač pa je opažati precejšnjo brezposelnost med pomočniki. Zadružno načelstvo se je moralo mnogo baviti z maksimiranjem cen kruhu, ki ga je zahtevalo tržno nadzorstvo. Osnoval se je ožji odbor vseh štirih zadrug v Sloveniji s sedežem v Celju. Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je podala zadruga več načelnih izjav, med drugimi tudi zaradi nedeljskega počitka. Vložila je sporazumno z drugimi zadrugami prošnjo ministrstvu za socialno politiko, da uvede popolni nedeljski počitek v pekovskem obrtu; nadalje se je zavzemala zadruga pri ministrstvu za trgovino in industrijo, da se odpravi carina na uvoz kvasa, ali da se ista vsaj znatno zniža, ali pa vpliva na domače tovarne, da cene kvasu znižajo, ker sedanje niso v skladu z inozemskimi cenami. — Uvedli so se tudi enotni ceniki po vsakokratni določitvi no,vih cen kruhu, ki se razpošiljajo članom proti primerni odškodnini. — Po poročilu blagajnika in določitve zadružne doklade za leto 1926. se je prešlo na izpremembo zadružnih pravil. Sklenilo se je, da znaša učna doba tri leta, sprejemnina vajencev se odmeri na 10 Din, oprostnina pa na 50 Din. Taksa za preizkušnje se je določila na 50 Din. Inkorporacijska pristojbina se je odmerila na 250 Din, za vsako podružnico pa istotako na 250 Din. — V § 25. zadružnih pravil se je vstavila nova točka, ki se glasi: Ako član zadruge v škodo lconsumentov oddaja preprodajalcem, gostilničarjem in krošnjarjem na procentih, rabatu, proviziji ali čim sličnem, bodisi v denarju ali naturalni dajatvi v večjem obsegu, kakor določi občni zbor v take svrhe na podlagi oblastno preizkušene kalkulacije, pri isti kvaliteti in isti kvantiteti, kakor ste ugotovljeni v prodajalnih tarifih. — Pri volitvah načelstva so bili izvoljeni za načelnika g. Karel Vidmar, za namestnika gosp. Josip Mežnarčič, za odbornike gg.: Franc Dolinar, Jakob Kavčič, Ivan Jakin, Ivan Okorn, Ivan Cerar in Ferdo Tušar; za namestnike gg.: Franc Markič, Andrej Dolinar in Josip Magušar; za preglednika računov g. Rado Zalaznik. — Pri «Raznoterostih> se je sklenilo, da člani ne smejo dajati več nego 10 % popusta preprodajalcem, ker bi sicer zapadli kazni, ki jo predvideva § 25. v novo-dostavljeni točki.
Vsi obrtniki, ki potrebujejo za svoj obrt: motvoz, žimo, afrik, vrvi, platno, juto, vreče itd., se opozarjajo na današnji oglas tvrdke Vido Bratovž.
Poziv podjetjem, ki zaposlujejo inženjerjc, in nezaposlenim inžcnjerjem. Število nezaposlenih domačih inže-njerjev trajno narašča. Vzrok temu je deloma pomanjkanje dela, v še večji meri pa omalovaževanje sposobnosti domačinov. Z obžalovanjem ugotavljamo žalostno dejstvo, da se mnoga podjetja vztrajno in dosledno potegujejo za nastavljanje inozemcev, dasi v dotični stroki vlada med domačimi nezaposlenost. Izgovor za tako zahtevo najde tako podjetje po navadi v teh-le trditvah: Svojega tajnega patenta ne more zaupati tujcu (t. j. domačemu inženjerju), temveč samo inozemcu, katerega si je izvolilo; inozemec, katerega namerava importirati «samo za eno leto, je <specijalist> v tej stroki, takih <speeijalistov> menda Jugoslavija ne premore; ko se pa preiščejo dokumenti tega inozemca, se dožene, da je dotičnik še mladenič, ki je pravkar zapustil šole ter si je morebiti preskrbel izpričevalo o enomesečni praksi v kakšni tovarni; zopet drugo podjetje ne želi nastaviti domačina, ker pri zaposlitvi domačih moči «ne more konkurirati) z inozemskimi podjetji; edina rešitev v tej konkurenci naj bi bilo
nastavljenje inozemca; tudi so podjetja, ki stavijo pogoj
0 praksi, n. pr. zahtevajo triletno prakso; ako bi se jim javil domačin s prakso dveh let in enajst mesecev, bi ga seveda ne sprejela; ako bi se pa javil domačin s triletno prakso, bi se že našel še kakšen ostrejši dodatni pogoj itd. V kolikor tako postopanje izvira iz nacijonalne mlačnosti ali celo nasprotstva, si pri dotičnih podjetjih od tega poziva ne obetamo nobenega uspeha. Te vrste podjetjem ta poziv ni namenjen. Pač pa apelira podpisano Udruženje na vsa ostala podjetja, ki zaposlujejo in iščejo inženjerje, da nastavljajo edinole domačine. Domači inženjerji imajo isto visokošolsko izobrazbo kot inozemci; s strokovnega stališča tukaj ni nobene razlike; z državnega in narodnega stališča imajo pa vsekakor izključno pravico za namestitev le domačini. Podpisano Udruženje je sklenilo, da stavi svoje informacije na razpolago delodajalcem, ki zaposlujejo inženjerje, in delojemalcem - inženjerjem s tem, da v svojem področju ustanovi borzo dela za inženjerje. Informacije se bodo dajale brezplačno zgolj iz zgoraj navedenih nesebičnih namenov ter v stanovskem in narodnem interesu. Zategadelj prosi: 1.) Da mu podjetja prijavljajo prosta mesta z vsemi potrebnimi podatki.
2.) Da se mu inženjerji, ki iščejo namestitve, javljajo s podatki o točnem naslovu, dovršenih študijah in morebitni praksi. Kdor se še ni javil, naj se prijavi takoj.
3.) Da se vsi nezaposleni inženjerji obenem prijavijo tudi državni borzi dela. — Udruženje jugoslovenskih inženjera
1 arhitekta — Sekcija Ljubljana.
Iz Ormoža. Zadnje poročilo o okrajni obrlui gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno določil na sledeče dneve: obrtna od 8. do 15. avgusta 1926.; konjska 8. avgusta od pol 12. do 18. ure; govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure in vinska razstava dne
10.	avgusta od 10. do 20. ure. Vabimo vse, ki se za navedene panoge našega gospodarstva zanimajo, da poletijo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega vinca vidijo tudi produkte drugih gospodarskih panog ormoško-ljutomerskega okraja.
Trgovska in obrtna statistika. Stanje podjetnosti in razvoj posameznih gospodarskih strok v preteklem polletju nam ilustrirajo sledeči statistični podatki iz katastra Zbornice za trgovino, obrt in industrijo: V trgovskem registru beležimo v zadnjem četrtletju 1925. leta 42 novih vpisov, od teh 7 družb z omejeno zavezo in 6 javnih trgo.vskih družb, a v zadružnem registru 22 zadrug. Število izbrisov znaša nasproti temu v enaki dobi 18, od tega 2 družbi z omejeno zavezo in 5 zadružnih podjetij. Konkurzov je bilo razglašenih 8, od tega 5 nad posameznimi tvrdkami,
2 nad javnima trgovskima družbama in 1 nad zadrugo. Neprotokoliranih tvrdk pa je prišlo 12 ,v konkurz. V I. četrtletju leta 1926. je število vpisov v trgovinskem registru padlo na 31, od tega 10 družb z omejeno zavezo in 3 delniške družbe. V zadružnem registru je bilo vpisanih 17 zadrug. Izbrisanih pa je bilo v tej dobi 16 tvrdk in 8 zadrug, med njimi 6 družb z omejeno zavezo in 2 delniški družbi. Konkurzov je bilo razglašenih 8 nad protokol ira-nimi tvrdkami, 15 nad neprotokoliranimi in 1 nad zadružnim podjetjem. V obrtnem katastru beležimo pri rokodelskih obratih v zadnjem kvartalu lanskega leta 526 prijav in 260 odjav. Pri trgovskih obratih pa 339 prijav in ‘294 odjav, tako da znaša prirastek pri obrtništvu ‘266, pri trgovstvu pa 45 obratov. V prvem četrtletju letošnjega leta znaša število prijav rokodelskih obratov 469, odjav pa 243, dočim je bilo trgovskih obratov prijavljenih 258, odjavljenih 323. Prirastek je torej padel pri obrtniških obratih na 226, pri trgovskih pa na 35 podjetij. Število odjav presega prijave pri lesni trgovini in pri branjariji, le pri
trgovinah z mešanim blagom znaša prirastek v zadnjem polletju 63 obratov. V rokodelskih obrtih je beležiti največji prirastek 104 obratov v čevljarski stroki, pri šiviljah 107, pri mizarjih 47 in pri krojačih 33.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Čevljarji, pozor!
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj za gg. mojstre in gg. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinovi gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele.
Pojasnila in prijave, pismene in ustmene, sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja
K. MAJCE, Ljubljana VII.
Celovška cesta 57.
LEKARNA
trnkoczy
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda
itd. 12—1
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF- WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
Žalni klobaki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvrSajefo.	4—4
... N A J N 1 Ž J E CENE!
trgovina IV. BONAČ
priporoča največjo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin in potrebščin za tehnične pisarne, risalnih, skicnih, pavznih in svetlopisnih papirjev, risalnih orodij, map in registratoijev za korespondenco, prepisnih in poslovnih knjig.
Preskrbuje vse vrste tiskovin	6-1
kn jigoveznic a
Pisemski papir
Polnilna peresa
Tapetniki. sedlarji, jermenarji in druge sorodne stroke se opozarjajo na najcenejši nakup, motvoza, Žime, afrika, vrvi, platna, jute, vreč itd.
VIDO BRATOVŽ, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta štev. 2 (nasproti gostilne Figovec). 12-5 Komisijska zaloga K0N0PJUTA, d. d., Zagreb.
POZOR!
Popravljam vsakovrstne
_______________ — URE —
precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Priporočam sc tudi za birmo botrčkom in botrcam. — Postregel bom z najnižjimi cenami.
LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA
Izprašani urar
Florijanska ulica štev. 31.	12-3
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo »Obrtni Vestnik*! Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
Anton Toneic
restavrater	14/26
pri «Lovačkem rogn*
v Zagrebu, Iliča, priporoča svojimi rojakom svojo izborno kuhinjo in izbrana vina.
Narodni dom, Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče. haložan, znižane cene. — 17—4 Oset 26/26
«Brezalkoholna produkcija«
v Ljubljani, Poljanski nasip št' 10/66, pošlje vsakemu naročniku »Obrtnega Vestnika* zanimiv cenik brezplačno. — Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Proda se
čevljarsko orodje in druge potrebščine. — Ponudbe osebno ali pismeno na vdovo Dolenz, Ljubljana, Gosposvetska c. 8.
Lisice, kune, vidre, zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. S e m k o, Ljubljana, Turjaški trg št. 1.	18/26
Avgust Jeglič
Radeče pri Zidanem mostu
priporoča svojo trgovino ■ usnjem in čevljarskimi potrebščinami.	1/26
\
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir v Ljubljani,
Wolfova ulica št. 3.	16/26
Prodam
ključavničarsko orodje in stroje. — V najem dam delavnico in stanovanje v prometnem brezkonkurenčnem kraju. Potrebni kapital 15.000 Din. — Ponudbe na upravo lista pod «Radi bolezni*.
Pozor, krojači, šivilje!
Popolnoma urezati obleko po vsakem modnem listu se naučiš v krojni šoli v Ljubljani, Stari trg 19. Kroje se mora naročiti po številki modela iz žurnalov. Tečaj za krojače in šivilije se prične 8. junija. Za krojače pouk v čepicah. Izdaja modnih listov s slovenskim' učnim poukom. Cena 120 Din polletno. Vpisovanje celodnevno. Krojni pouk potom poštev Revnejšimi obrtnikom tečaj ceneje.
Kovaška dela
vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni kovaški mojster V. Urbančič v Ljubljani, Zabjak. — Preskrbi tudi kolarska dela.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Vsakovrstne
pile (turpije) rašpe
izvršuje strokovno in po zmerni ceni. Prevzame tudi spe-cijalna naročila Ivan Figar, pilarski mojster v Ljubljani, Cesta na gorenjsko železnico št. 4 (v bližini gostilne «Novi svet»).
10-6
V > totno -4 la solidno
Teodor Rabič
, LJUBLJANA ^
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg St. 25.
Naj večji izbor • •
Popravila
27—11 ..
Naj nižje cene!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal In šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 478 LJUBLJANA Telefon 478 Dunajska cesta lO 12—6
NAJTRPEŽNEJŠO STREŠNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13.
TELEFON 733.	20-11
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-11
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
ORIENT
d. z o« z«
tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica it. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve. 24—11
Zl\
an .	,-^lE
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite 24-11	v	tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
StStStStStStStStStStStStStStStStStStSt^f
St
St
J?
St
St
«5?
J«
«5?
«5?
«5?
»5?
St
«3?
«3*
St
«3?
«3?
«3?
«3?
«3? čS St «3? J? «3? «3? i3Jf «3? «3e
«3? St .31
Obrtna banka
o Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto mer
12-6
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zaoodu o Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkuiantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, nezane uloge po dogouoru primerno uiše.
<3Z
«3S
St
St
st
st
st
ss
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
st
ss
st
st
stststststststststststststststststststst
24-11
j J. GOREČ j
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!