249
sedaj mi je učenje jezika vzelo veliko prostega časa. Božja pomoč, neumorno učenje in konverzacija z ljudstvom: vse to me je vsposobilo glede na kitajščino toliko, da lahko pridigujem samostalno ne z mehaničnim učenjem na pamet! — No, treba vedeti, da se mora temu ljudstvu vse bolj preprosto propovedovati, kakor je to navada v Evropi. Da sem se jeziku razmeroma tako kmalu privadil, to seveda nikakor ni individualna zasluga, ampak to se mora pripisovati, mislim, daru, katerega je dal Bog glede na jezike v posebni obilici Slovanom, pred vsem — Slovencem. To svedoči tudi dejstvo, da med vsemi tujimi narodi Rusi govore najboljšo, najpravil-nejšo kitajščino. Temu ne more ugovarjati nihče. Pot v klasično slovstvo kitajsko pa mi je še precej zadelana. Res poznam že precej znakov, tako da nabožne kitajske knjige lahko čitam, a da bom mogel citati kitajske klasike samostojno, bo treba
ki je bil nedavno imenovan za profesorja praške umetniške akademije, je bil rojen 1855 v Cavtatu in je prišel, komaj dvanajst let star, v Ameriko. Na pariški akademiji se je učil pri profesorju Cabanelu. Kot dijak je že razstavil prvo sliko. Pozneje je slikal kraljico Natalijo in črnogorskega kneza z rodbino. Naselil se je v Parizu in slikal večinoma za Anglijo. Na raznih razstavah je dobil odlikovanja. Razstavljal je vsako leto vsaj po dve novi večji sliki. Od leta 1893. je bival v Zagrebu, kjer je slikal največ portrete. Tu je ustanovil tudi „Društvo hrvaških umetnikov", kateremu je bil dalj časa predsednik. V Dubrovniku je slikal dekoracije v gledališču, v Belgradu rajno kraljevo   dvojico.    Letos  je razstavil   svoje   slike na
DONSKI KOZAKI
bržkone še truda več let. Če Bog da zdravja in časa, morda še kaj poslovenim." — Obljuba velja!
Staroslovenščina. Vatroslav Jagič je izdal „Kirchenslavische Glossen saec. XI. XII.", kjer odtiskuje z natančnimi faksimili znamenit kodeks dunajske dvorne knjižnice francoskega izvira s staroslovensko-staročeškiiri pripisi.
Kat. tiskovno društvo so osnovali Hrvatje. Na čelu mu stoje nadbiskup dr. Posilovič, škofje dr. Strossmaver, dr. Maurovič, Drohobeckv, Krapac, Voršak, poslanec Bresztvenski in prior Seigerschmied. Društvo bo izdajalo tudi nov dnevnik.
Vlaho Bukovac — profesor na umetniški akademiji v Pragi. Hrvaški slikar Vlaho Bukovac,
Dunaju, in pred nekaj meseci ga je povabil srbski kralj Peter L, naj ga pride slikat. V tem času ga je došel častni poziv na stolico praške akademije.
O Črni gori je izšla nedavno knjiga: „Černa Hora. Fvsikalne-geograficka črta s uvodem histo-rickym." Spisal jo je Bohuslav Ho rak. V uvodu pisatelj razmotriva, odkod izvira ime „ Črna gora" ter trdi, da je bilo to najprej samo ime katunske nahije, ki je obraščena s temnim gozdom.
Število bolgarskih listov. L. 1903 je izhajalo na Bolga skem 111 listov. Najstarejši politični list je »Državen vestnik"; izhaja že 25 let. Najstarejši list za leposlovje je „Periodičesko spisanie na bolg. Knjižovno Družestvo."