LETO Ll, št. 12      PTUJ, 26. marec 1998    CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Primož Peterka
Slovenskega junaka v tem trenutku ni bih težko izbrati, saj seje
določil kar sam. Primož Peterka je namreč z izjemnimi nastopi na
skakalnicah po Evropi v zadnjem delu sezone stopnjeval formo in
rezultate ter s kančkom sreče, ki je v vrhunskem športu tudi eden
pomembnih dejavnikov, posebej pa še v smučarskih skokih (vre-
me!), drugič zapored osvojil svetovni pokal.
Pot med zvezde športa je bila strma, pred njo in vmes pa garanje
na treningih in tekmovanjih, kar brez talenta in pravega značaja
ne bi bilo dovolj. Primož Peterka se je dokazal in že^ na začetku
vpisal med najboljše slovenske športnike vseh časov. Če sodimo po
njegovem pristopu k skakanju, ki je sedaj posel z veliko medijsko
pozornostjo, bo v tem še kar nekaj časa, pa čeprav bo sedaj vsaka
sezona težja od dosedanjih. Breme naslovov in popularnosti pač
zahteva svoje.
Primož Peterka je rojen 28. februarja 1979, prebiva v Prikmici
pri Moravčah in je član skakalnega kluba Triglav Telling. Ska-
kalno in športno javnost je dokončno opozoril nase z dvema zma-
gama na tekmah za svetovni pokal v Zakopanih in Falunu v sezo-
ni 1995/96. V naslednji sezoni je presenetil s sedmimi zmagami in
uvrstitvami na stopničke, ki jih je bilo kar 14, ter s skupno zmago
pred Nemcem Dietherjem Thomo. V minuli sezoni je po nekoliko
slabšem prvem delu, slabšem za zmagovalca svetovnega pokala, si-
cer pa kljub temu med najboljšimi - tudi na olimpiadi v Naganu, v
drugem delu dosegel štiri zmage, sicer pa 10 uvrstitev med prve tri.
Torej je Primož Peterka v treh sezonah in do 19. leta dosegel 13
zmag na tekmah za svetovni pokal in 29 uvrstitev na stopničke za
najboljše. Tudi majhni so
lahko uspešni, če le hočejo
in za to vložijo ogromno
volje in dela, kajne?
Tudi ptiči so težko čakali prvo spomladansko hrano.
Foto: Jože Bračič
KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO
Sodobno poiigalništvo
ali baibarsivo?
Nedolgo tega so slovenskogoriški in haloški griči na veliko goreli, bili so v dimu
in spominjali na požigalništvo, s katerim so včasih pridobivali rodovitne površine.
Kljub opozorilom pristojnih državnih služb o veliki požarni ogroženosti in prepo-
vedi odprtega ognja so ognjeni zublji na veliko požirali suho travo, grmičevje in
marsikje tudi drevje. Gorelo je kot v času protiturških taborov, ko so z ognjem
opozarjali na nevarnost krivovercev z Jutrovega.
Seveda so te primerjave zgolj
ilustrativne, pa vendarle bi radi
zapisali, da je treba spomla-
dansko sežiganje obravnavati
večplastno, negativne posledice
namreč sploh niso tako zane-
marljive, kot se zdi na prvi
pogled. Bilogi, gozdarji, kmetijci
in ekologi že vedo, kaj se dogaja
z živim delom narave, ki doživlja
žalostno usodo.
Nedavno so na požiganje in
kurjenje opozorili tudi člani
vodstva lenarškega lovskogojit-
venega bazena, ki združuje lovs-
ke družine iz Osrednjih Slovens-
kih goric. Zaradi sežiganja so
jim trajno uničili nekaj dragoce-
nih remiz za poljsko divjad, v
katerih je našlo varno zavetje ve-
liko drugih živali, drobnih živih
bitij in mikroorganizmov. Vse to
sestavlja naravno verigo in zato
bi bilo vendarle prav, če bi
dvakrat premislili in šele nato
prižgali vžigalico. Posledice so-
dobnega požigalništva so lahko
trajne, dolgoročno pa ne prispe-
vajo k lepšemu ali morebiti celo
urejenemu videzu krajine. Naro-
be, žalostno je sredi poletja opa-
zovati suha in ožgana drevesa, ki
štrlijo iz novozaraslega robi-
dovja. Gozdarji namreč vedo po-
vedati, kako je z zatiranjem ple-
velov. Sodobno požigalništvo je
torej svojevrstno barbarstvo nad
naravo, ki je tudi sicer hudo pri-
zadeta in obremenjena. Marsikaj
bi lahko rešili drugače, prijazne-
je in bolj človeško. Narava je
namreč trajna dobrina, s katero
je treba umno gospodariti, zlasti
za prihodnje rodove. Letošnja
opozorila glede sežiganja torej
niso kdo ve kaj zalegla, morda bo
tudi z nekoliko učinkovitejšim
ekološkim osveščanjem že pri-
hodnje leto bolje.
Do prihodnje pomladi je še
daleč in torej dovolj časa, da pri
sebi razmislimo, kakšne so lahko
posledice nespametnega početja
v naravnem olcolju. Jutri namreč
lahko tudi nas zaboli glava. Zato
pamet v roke, da ne bo spet pre-
pozno in da ne bomo spet razme-
tavali denarja za opravljanje pos-
ledic lastnih neumnosti in pre-
komernega hlastanja po materi-
alnih dobrinah narave. Vse ima
svoje meje, ali ne?
M. Toš
Posledice nepremišljenjega kurjenja v naravi so morali
odpravljati tudi gasilci. Foto: F. Vindiš
2
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
AKTUALNO
PTUJ / O STEČAJU AGISOVE TOVARNE ORODIJ IN STROJEV
^šl zaposleni čalrafo
na poplačilo terjatev
Stečaji so v ptujski občini v letili 1990-93 najbolj prizadeli
kovinskopredelovalno industrijo, nekoč paradnega konja
ptujske industrije in gospodarstva. Na srečo se to obdobje
več ni ponovilo v takem obsegu, sicer bi število nezaposle-
nih na Ptujskem, kije že eno najvišjih v Sloveniji, bilo prav
na vrhu. Začelo se je s stečajem Iskre Delte Biromatike, ki
je v letu 1990 zaposlovala 320 delavcev. Zaradi stečajev je v
letu 1993 v ptujski občini skupno izgubilo delo 227 dela-
vcev, med njimi tudi 80 delavcev Agisove Tovarne orodij in
strojev. Podjetje je šlo v stečaj zaradi zastarele tehnologije
in ker ni imelo kupcev.
Kljub optimističnim napove-
dim ob stečaju, kako se bo v
obstoječih prostorih nadaljeval
koncept razvoja orodij, ki ga
bodo dopolnili z izdelavo zah-
tevnih orodij in priprav, do tega
ni prišlo. Do prodaje najprej
premičnega in nato nepre-
mičnega premoženja je prišlo
zaradi pritiskov s strani delavcev
in pozneje tudi sodišča, da se
čimprej poplačajo terjatve upni-
kov, prednostno pa delavcev, ki
so ostali brez vsega. Stečajni up-
ravitelj Darko Vran pravi, da je
bila v začetku njegova vizija, da
bi se Tovarna orodij in strojev v
celoti prodala, s stroji in objekti
vred. S prodajo strojev pa so iz-
gubljali tudi delo in naročila. Na-
jemnik, ki je sicer kupil nekatere
stroje in imel prostore v najemu,
se tako kot pred njim Tovarna
orodij in strojev nahaja v stečaju.
Predmet stečajne mase so posta-
li stroji, ki so bili prej v stečajni
masi Tovarne orodij in strojev.
Trenutno je ta stečaj v tako
imenovani fazi mirovanja.
Stečajni upravitelj odvetnik Dar-
ko Vran že od 5. septembra
lanskega leta ne prejema več
nagrade, ki je bila po njegovi
izjavi manjša od nagrade, ki sta
jo še septembra lani prejemala
dva delavca, ki sta do takrat še
delala. Ob stečaju je bilo v To-
varni orodij in strojev zaposle-
nih 80 delavcev. Ti so prijavili za
skoraj 40 milijonov tolarjev terja-
tev z obrestmi vred. V ta znesek
so zajeti vsi prejemki, ki po za-
konu pripadajo delavcem.
Skupnih terjatev vseh upnikov
pa je bilo za nekaj več kot 104 in
pol milijona tolarjev, pri tem pa
so bili delavci največji upniki.
Drugi večji upniki so: KBM,
Elektro Ptuj, država zaradi
davkov in prispevkov. Sklad za
razvoj (sedaj Slovenska razvojna
družba) in Agis - krovno
podjetje. Poplačilo dela de-
lavskih terjatev je bilo opravlje-
no 12. aprila 1996. Bivši zapos-
leni so dobili po tri zajamčene
plače z obrestmi vred, kar je po
zakonu o stečaju strošek, ki po-
meni prednostno poplačilo. V
povprečju so prejeli po 130 tisoč
tolarjev. Skupno poplačilo pa je
takrat znašalo 15 milijonov, os-
talo je še dolg. Od drugih upni-
kov doslej niso poplačali še no-
benega. Na vprašanje, ali dela-
vci lahko še kaj pričakujejo, je
Darko Vran povedal, da na vsak
način, vprašanje pa je koliko.
Vse je odvisno o tega, kako bo v
sporu glede delitve kupnine od
prodaje nepremičnega pre-
moženja odločilo sodišče. Gre
za za 560 tisoč mark kupnine, ki
je sedaj naložena pri banki in se
obrestuje. Nepremično pre-
moženje sta Darko Vran in di-
rektor krovnega podjetja Anton
Čoki prodajala skupaj. Sodišče
na prvi stopnji ni odločilo v nji-
hovo korist. Sedaj je njihova pri-
tožba v odločanju na višjem
sodišču. To naj bi odločilo, ali se
bo med vse upnike delilo 60 mi-
lijonov tolarjev po enakem
odstotku ali okrog 16 milijonov.
Na žiro računu je trenutno še
okrog 9 milijonov iz naslova
prodaje premičnega pre-
moženja. Po mnenju Antona
Cokla si stečajni upravitelj lasti
premoženje, ki ni v lasti Tovarne
orodij in strojev, ampak je nje-
gova last samo 14 odstotkov ne-
premičnega premoženja, 86 od-
stotkov pa je last krovnega pod-
jetja. Stečajni upravitelj Darko
Vran pričakuje, da bo pritožba
na višjem sodišču hitro rešena,
saj naj bi bile stečajne zadeve po
zakonu nujne in naj bi jih
sodišča reševala prednostno.
Prva tožba je bila v reševanju
nekaj let. Kot že rečeno, je stečaj
Agis TOS v fazi mirovanja oziro-
ma zamrznitve, saj ni več dela-
vcev in tudi ne več dela, ki so
vezana na stečajni postopek.
Čaka se samo še na delitev, brez
te pa se stečaj ne more zaključiti.
Bivše delavce pa predvsem
muči vprašanje o tožbi in pri-
tožbi, če je nesporno dokazano,
da niso bili lastniki nepre-
mičnega premoženja v celoti,
kot kažejo podatki registrskega
sodišča. Tako se jih po ne-
potrebnem pusti čakati v nego-
tovosti, ki je iz dneva v dan
hujša. Mnenja so celo, da
stečajni upravitelj ne dela v nji-
hovo dobro, ker gre za ne-
potrebno zavlačevanje stečajne-
ga postopka. Že tako in tako so
bili oškodovani pri prejšnjih
prodajah Agisovega pre-
moženja, ki ga je večina poma-
gala ustvarjati, na koncu pa so
izviseli. Vprašujejo tudi, kaj bo z
njihovimi zadolžnicami, ki so jih
prejemali za premalo izplačane
osebne dohodke, kdaj bodo
postale denar. Direktor Agis,
d.o.o., je v zvezi s tem povedal,
da se Agis, d.o.o., nahaja v pos-
topku preoblikovanja v del-
niško družbo. Do tega naj bi
prišlo v kratkem (v začetku
februarja je bilo rečeno, da bo
do tega prišlo v roku enega me-
seca). Zatem pa se bo začel pos-
topek privatizacije, v katerem
bodo lahko sodelovali vsi bivši
zaposleni z neizplačanimi
osebnimi dohodki. O tem jih
bodo pravočasno obvestili pre-
ko sredstev javnega obveščanja.
MG
LOKALNA SAMOUPRAVA / V SLOVENIJI 36 REFERENDUMOV
Predlogi iz Sfovensfc/A
goric in Haloz pogoreli
KOORDINACIJSKI ODBOR HALOŠKIH IN SLOVENSKOGORIŠKIH KRAJE.
VNIH SKUPNOSTI ČAKA NA URADNE OBJAVE DOKUMENTOV O RAZPU
SU REFERENDUMOV ZA USTANOVITEV NOVIH OBČIN • RAZMIŠUAJO
O USTAVNI PRITOŽBI, SAJ NISO BILI V ENAKOPRAVNEM POLOŽAJU
v nedeljo, 19- aprila, bo v Sloveniji 36 referendumov za us-
tanovitev novih občin, je odločil državni zbor, ki ni ugodil
vsem predlogom in pobudam. Na ptujskem območju bodo
ljudje odločali o ustanovitvi novih občin Hajdina in Marko-
vci, ostaU paket bodočih občin pa je še dobro zavit v ovojni
papir, ki se ga poslancem očitno ni ljubilo pretrgati. Koali-
cijskim, seveda, opozicija je predloge iz Haloz in Slovens-
kih goric podprla, tako kot je tudi obljubila (z manjšo
izjemno ZLSD, ki je edina opozorila na materialni vidik de-
lovanja novih občin - morda bi le bilo bolje, če bi jasno ve-
deli, kakšno bo financiranje novih občin).
Po toči zvoniti je običajno pre-
pozno, pravi stari pregovor, ki
hkrati vedno znova opozarja, da
se nobena juha ne poje tako
vroča, kot se skuha. Haloške in
slovenskogoriške krajevne
skupnosti so v naporih, da bi v
državnem zboru vendarle uspeli
s podporo koalicijskih strank,
gladko pogorele, ostajajo pač v
obstoječih občinskih okvirih,
brez svojih občin. To ne sme biti
tragedija, šlo je pač za napore,
da bi jim država omogočila
preizkus demokratične volje lju-
di, ki bi na referendumih pove-
dali, ali so za nove občine ali ne.
Nikjer namreč ni pisalo, da bi
ljudje predloge za nove občine
na referendumih tudi podprli.
To so člani koordinacijskega od-
bora od vsega začetka delovanja
tudi poudarjali in odklanjali
obtožbe, da jim gre za stolčke in
županske fotelje. O njih zdaj
lahko samo sanjajo, čez štiri leta
bo nova priložnost, pravijo
zlobneži in dodajajo, da so po-
budniki očitno preveč računali
na obljube poslancev, zlasti iz
SLS. Ta jih je najbolj pustila na
cedilu, seveda pa tudi LDS, ki je
v primeru Ljutomera in Prek-
murja očitno storila drugače in
ljudem omogočila, da gredo na
referendume za nove občine.
Čeprav ne želimo komentirati
odločitev, se vendarle vsiljuje
pomislek,    da    so    izvoljeni
predstavniki ljudstva ravnali ne-
korektno, saj bi lahko nekaterim
absurdnim predlogom (ki so še
kako oddaljeni od zakonskega
izpolnjevanja kriterijev za usta-
novitev novih občin) dodali še
nekaj takšnih, ki so s potrjenimi
tako rekoč identični in ki imajo
celo več realnih možnosti za
preživetje. A ne, politična trgovi-
na je opravila svoje, fevdalizaci-
ja Slovenije je zdaj pač takšna,
kot je, morda bo 36 novih občin
(če bo do njih sploh prišlo)
novo breme za davkoplačeval-
ce. Treba bo namreč preživeti.
In prav na preživetje in finan-
ciranje je večkrat opozarjal mi-
nister za lokalno samoupravo
mag. Božo Grafenauer. Zanimi-
vo je, da je celo javno priznal, da
so zdaj na boljšem manjše
občine. Zakon o financiranju
občin ne bo tako kmalu sprejet,
torej ugodnosti manjšim ostaja-
jo. Zaradi tega so na primer tudi
na lenarškem delu tako močno
(a povsem neuspešno) lobirali,
da bi dobili priložnost. Sklicevali
so se tudi na odločbe ustavnega
sodičša, ki je krajevnim skup-
nostim Benedikt, Cerkvenjak in
Sveta Trojica odgovorilo, da
mora država njihov problem
rečiti do letočnjih lokalnih voli-
tev (leta 1994 so namreč izglaso-
vali občine, niso jih pa dobili,
zato so se pritožili). Vse je šlo po
zlu, pravijo nasprotniki delitve
sedanje občine Lenart in prizna-
vajo nekatere kritike, da so za-
postavljali enakomernejši razvoj
občine. Že letošnji proraiun uva-
ja rahlo spremembo (najbrž bolj
taktično ali pa tudi namerno in
pošteno drugačno gledanje na
razvoj podeželja) in tudi sicer so
se bojcia iz delitvenih zahtev ak-
tualni oblastniki marsikaj
naučili. Ljudje pa bodo še vedno
primerjali sosednje manjše
občine Juršinci, Sveti Jurij ob
Ščvnici, Duplek in Destrnik-
Tmovska vas, ki se v primerjavi
z Lenartom razvijajo bistveno
hitreje.
V prihodnji številki Tednika
bomo objavili prve konkretne
odmeve, tudi iz krajevnih skup-
nosti Vitomarci, Podlehnik,
Žetale, Destrnik in Trnovska
vas, celovito informacijo o na-
daljnjih ukrepih pa naj bi na tis-
kovni konferenci sporočili tudi
člani koordinacijskega odbora,
ki ga vodi Milan Gumzar od
Benedikta. Ta je bil po odločit-
vah državnega zbora vidno ne-
jevoljen zlasti zaradi nemo-
gočega odnosa poslancev, ki
uporabljajo dvojne kriterije (in
tudi ne držijo obljube, saj bi si-
cer v komisiji za lokalno sa-
moupravo lahko podprli kakšen
predlog tudi iz Slovenskih goric,
a so poslanci SLS in LDS ostali
pri svojem). Milan Gumzar nam
je povedal, da ga je poslanec SLS
iz Lenarta Janez Kramberger ob-
vestil, da njegov amandma ni
dobil podpore , več pa ne. Obe-
ta se zanimiv razplet, saj smo
slišali, da naj bi nekatere le-
narške krajevne skupnosti pre-
majhno odločnost poslanca
Krambergerja upoštevale pri
letošnjih županskih volitvah - Ja-
nez Kramberger je namreč eden
od kandidatov za župana Lenar-
ta. Zato bomo prihodnjič objavi-
li še njegovo videnje razpleta
okoli ustanavljanja novih občin,
ki jih zdaj v Slovenskih goricah
in Halozah pač ne bo. Bilo bi pa
vendarle zanimivo, kako bi se
ljudje odločili na referendumih
za nove občine.Vsi bi mirneje
spali, tako pa se očitki lahko
stopnjujejo, politizacija pa na-
elektri že sicer močno spolitizi-
rano lokalno ozračje.
M. Toš
LENART / REGIJSKO POSVETOVANJE OBRTNIH ZBORNIC SV SLOVENIJE

LENARSKEGA POSVETOVANJA SE JE POLEG VODSTVA OBRTNE ZBORNICE UDELEŽIL TUDI MINISTER ZA MALO GOS-
PODARSTVO IN TURIZEM JANKO RAZGORŠEK, KI JE ZANIKAL NAMIGOVANJA, DA STA NJEGOVO MINISTRSTVO IN
OBRTNA ZBORNICA V SPORU
Lenarška območna obrtna zbornica je pripravila regijsko'
posvetovanje obrtnih zbornic severovzhodne Slovenije, na
katerem so načeli nekaj aktualnih problemov glede zaščite;
malih delodajalcev, o preprečevanju dela na črno, delov-
nopravni zakonodaji, pokojninski reformi, o zaščiti upni-|
kov ter o zakonu o izvršbi in zavarovanju. Minister za malo
gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki so mu ude-;
leženci brez dlake na jeziku povedali precej krepkih na i
račun vlade in parlamenta, je v Lenartu odločno zanikal:
natolcevanja o sporu med ministrstvom in obrtno zbornico.;
Povedal je, da dobro sodelujejo in da ima njegov resor toli-i
ko nalog, da jih v enem mandatu ni mogoče rešiti. |
Minister Razgoršek je dejal, da
je v vladi posluh za problemati-
ko obrtništva in podjetništva in
da so vse zahteve o nujnih ukre-
pih na področju obrti in podjet-
ništva povsem utemeljene. Po-
sebej je poudaril, da mora biti
malo gospodarstvo v svojih zah-
tevah realno in da je povsem up-
ravičena bojazen pred zaposlo-
vanjem novih delavcev zaradi
ekonomske nestabilnosti. Krut
ukrep zoper samostojne podjet-
nike je zlasti blokada žiro
računov, preveč je administri-
ranja, večkrat pa obrtnikom in
podjetnikom grenijo življenje
upravne enote. O zaščiti upni-
kov se v Sloveniji govori že se-
dem let, nujne so hitrejše in
enostavne izvršbe in večja poli-
tična volja v parlamentu, ki naj
hitreje sprejema ustrezno zako-
nodajo. Najbolj se zamujanje
pozna pri sprejemanju zakona o
pospeševanju turizma, ki čaka
na obravnavo in na katerega je
vloženih več kot 120 amandma-
jev. Minister Razgoršek je tudi
dejal, da bo večje razvojne pro-
jekte podpiral sklad za razvoj
malega gospodarstva na nacio-
nalni ravni, veliko pa so za pos-
peševanje razvoja malega gos-
podarstva že storile občine.
Zavzel se je za učinkovito pro-
mocijo, za ustanovitev garan-
cijskih skladov in tesnejše sode-
lovanje med obrtno zbornico in
ministrstvom.
Miha Grah z obrtne zbornice
je opozoril na vedno nova
popuščanja vlade sindikatu in
dejal, da bo delodajalcem počasi
prekipelo. Probleme je namreč
treba reševati obojestransko, ve-
lik problem je zaposlovanje in
delo na črno, ki se je razpaslo in
zoper katerega se ne ukrepa.
Menil je tudi, da se SLS doslej za
obrtništvo še ni dovolj konkret-
no zavzela in da upajo, da bodo
poslanci SLS dajali odslej več
pobud za razvoj malega gospo-
darstva. Tudi Stanislav Kramber-
ger iz upravnega odbora Obrtne
zbornice Slovenije je bil kritičen
do države in vlade. Pristavil je,
da bi bili številni problemi že
zdavnaj urejeni, če bi bilo več
politične volje. V parlamentu že
sedem let trajajo igre brez meja,
za polom številnih podjetij so
sokrivi tudi sindikati, ni več
mogoče ponavljati zahtev o
zaščiti upnikov. Vsak tolar,
vložen v malo gospodarstvo, bo
državi prinesel pet novih tolar-
jev, zato naj se ne ponavljajo na-
pake Tarna in drugih velikih sis-
temov, ki so požrli veliko denar-
ja davkoplačevalcev. Če ne bo
volje in posluha za razreševanje
najbolj perečih problemov, bo
treba oditi na barikade, je še de-
jal Stanislav Kramberger.
V razpravi so nekateri ministru
očitali pomanjkanje časa za po-
govore in predlagali, da naj med
njimi dalj časa ostanejo vsaj sve-
tovalci, saj jim imajo obrtniki in
podjetniki veliko povedati. Le-
narški podžupan Ivan Vogrin pa
je poudaril, da je v ministrstvih
preveč ljudi, ki niso nikoli delali
v gospodarstvu, in da je tudi
med poslanci 90 odstotkov
takšnih, ki nimajo pojma o tem,
kako se ustvarja nova vrednost.
Podjetnikov ne zanima dolgo-
vezno besedičenje, zanimajo jih
roki, do kdaj bodo problemi
rešeni. Tudi po njegovem je na-
jbolj pereča zaščita malih delo-
dajalcev, tudi pri zaposlovanju
smo daleč od Evrope, državne
in paradržavne ustanove delajo
s 30-odstotno zmogljivostjo, Slo-
venija ima desetkrat preveč
državnih ustanov, ki so same
sebi namen. Slišali smo tudi veli-
ko ocen, da je osrednji problem
vsebinsko slaba zakonodaja,
upada tudi število samozaposle-
nih, brezposelnost nasploh
narašča, torej se spet manjša šte-
vilo davkoplačevalcev.
Posvetovanje je bilo koristno,
kmalu bodo objavili tudi po-
sebne sklepe in stališča, z njimi
pa bo Obrtna zbornica Slovenije
seznanila pristojne službe, obis-
kali pa naj bi tudi predsednika
državnega zbora Janeza Po-
dobnika in se z njim pogovarjali
o razlogih za zamude pri spreje-
manju zakonodaje s področja
obrti.
M. Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
qa je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izda a RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik). Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarit, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
o-041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; -b (062)
771-261, 779-371. 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel.!faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Manbor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z cfne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za Izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
wwvv. radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
3
POJIOČilMO, KOMENTIKAMO
DOLG m NAJEMHINAH $E NE ZMANJŠUJE
Kljub vsem prizadevanjem se skupni znesek dolga pri najemni- j
nah v mestni občini Ptuj ne zmanjšuje in se stalno giblje okrog I
40 milijonov tolarjev. Omenjeni dolg, ki se iz dneva v dan še \
povečuje, je ustvarilo okrog deset najemnikov, proti katerim \
tečeta vzporedno dva postopka: za izterjavo in izpraznitev loka- i
lov. V prejšnjem tednu je postal pravnomočen prvi sklep za izdajo
naloga za izpraznitev lokala, ki ga je izdalo okrajno sodišče v Ptu-
ju in ki mu je prejšnji torek sledila tudi izvršba. Izpraznili so lokal
v Cankarjevi ulici 6 v Ptuju. Pred tem so se kar nekaj časa trudili,
da so z najemnikom sklenili dogovor o obročnem odplačevanju
dolga, a se ga ni držal. Sicer pa je bilo takšnih dogovorov v
prejšnjem letu kar nekaj in večina najemnikov jih je spoštovala. V I
mestni občini Ptuj so povedali, da imajo trenutno napisanih tri- j
najst zahtevkov za izpraznitev lokalov, ki doleti vsakega tistega
najemnika, ki za najemnino dolguje več kot milijon tolarjev. Ne- j
kaj jih je že na sodišču, ostali so pri odvetniku. V mestni občini I
Ptuj pričakujejo, da se bodo po pn/i izvršbi - v kratkem jim bodo I
sledile druge - razmere pri plačevanju najemnin le spremenile, i
Izpraznitev lokala je le del postopka, ki ga izvajajo proti neplačni- i
kom, drugi del je izterjava dolga, ki je prav tako težavna kot sama i
izpraznitev lokala.
ZANIMANJE ZA ZBORNiČNO SVETOVANJE
Vokviru decentralizacije dela Gospodarske zbornice Slovenije |
- Območne zbornice Maribor oziroma njenega približevanja ■
storitev članicam je 1 8. marca v prostorih mestne občine Ptuj po- :
tekalo prvo zbornično svetovanje v okviru informativnih dnevov za :
člane Območne gospodarske zbornice Maribor z območja up- ij
ravnih enot Ptuj in Ormož, na katerem sta s strani zbornice sode- il
lovala Ivan Majer, samostojni svetovalec, in Martina Dubravka- j
Breznik, namestnica direktorja Območne zbornice Maribor. Gle- il
de na to, da je šlo za prvo svetovanje, je bil obisk nadvse zado- ;;
voljiv. Podjetniki so se med drugim zanimali za pridobitev licence l\
za prevoze v cestnem proemtu, kako izterjati dolg hrvaškega ||
kupca in tudi kako poiskati poslovne partnerje v tujini. '}
UUBUANSKA BANKA j
Nova Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav sta 18. marca j
podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju ;
no področju ustanavljanja, financiranje in upravljanja družb, |i
trženja nekaterih zavarovalniških produktov prek bančne mreže iJ
NLB in nekaterih bančnih produktov prek zavarovalniške mreže ;l
ter mreže agentov Zavarovalnice Triglav. j
MARKOVČANI V tIGNANM \
29. marca bo v italijanskem Lignanu karneval, ki se ga bodo ;l
udeležili tudi člani markovske folklorne skupine pod vodstvom ji
profesorja Milana Gabrovca. Predstavili se bodo kopjoši, rusa, ;!
vile, kurenti, piceki in medvedi ter karnevalska skupina GIZ Poe- ji
tovio vivat (maske znaka ptujskega kurentovanja), ki tudi orga- l|
nizira obisk karnevala. Ta je prav tako kot ptujsko kurentovanje j|
vključen v program evropskega združenja karnevalskih mest. Pri- \'
hodnje leto bo karnevalska skupina iz Lignana nastopila na i'
ptujskem kurentovanju.
DAN ŽENSK IN MATERINSKI DAN V !
MARKOVCIH
Vprimestni četrti Markovci, v naseljih Markovci, Borovci, Prven-
ci, Bukovci in v Novi vasi, so prejšnjo soboto pripravili prosla-
ve dneva žensk in materinskega dneva, ki so ga povezali z boga- ;i
timi kulturnimi programi in družabnimi srečanji. |i
PTUJČANI PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE |i
2. aprila bo pri predsedniku države Milanu Kučanu že tradicio- Il
nalen sprejem za zmagovolce v lanski akciji Turistične zveze j!
Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Kot je znano, je j;
Ptuj tudi lani zmagal med turističnimi kraji. Sprejema se bodo il
udeležili župan mestne občine Miroslav Luci, tajnica Evelin Mako- ;|
ter Jabločnik in predsednik TD Ptuj Albin Pišek. ;|
STROKOVNO SREČANJE OB SVETOVNEM i
DNEVU ZDRAVJA [
Letošnji sedmi april - svetovni dan zdravja - je posvečen varne- I
mu materinstvu. Njegovo geslo je Nosečnost je nekaj po- I
sebnega - poskrbimo, da bo tudi varna. Promocija zdravja mater j
in otrok je osrednje določilo ustave Svetovne zdravstvene organi- j
zacije, ki so jo države članice sprejele leta 1946. Na sam praz- j
ničen dan bo v Ptuju strokovno srečanje na temo svetovnega dne- j
va zdravja, na katerem bo kot predavateljica sodelovala Eva Hro- j
vat-Kuhar, dipl. psihologinja, psihoterapevtka in avtorica pri- I
ročnika Izziv poroda.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je informativna oddaja z več prispevki. Perutnina
Ptuj je pričela v začetku marca obnovo restavracije in mesnice
na Novem trgu, OS Ljudski vrt je praznovala. Zeleni Ptuja so po-
delili drevesne sadike, priletele so štorklje, Mercator je organiziral
tradicionalni ples z modno revijo. Kot glasbeni gost se v tokratni
oddaji z novo pevko Nino PrigI predstavlja ansambel Ptujskih pet.
Pripravila: MG
PTUJ / NADALJEVANJE 39. SEJE MESTNEGA SVETA

Kot je bilo pričakovati, Je bila osrednja točka dnevnega
reda 39. seje sveta mestne občine osnutek odloka o pro-
računu mestne občine v tem letu, ki skupaj z zadolževan-
jem v višini 160 milijonov izkazuje nekaj nad tri milijarde
772 milijonov prihodkov. Pred sejo, ki je potekala v dveh
delih (svetniki so skupaj o trinajstih točkah dnevnega
reda razpravljali skoraj petnajst ur), so se z vsebino os-
nutka odloka proračuna podrobneje seznanili v vseh pos-
lanskih skupinah in odborih mestnega sveta ter tudi sta-
tutarno-pravni komisiji. Po drugem delu razprave, ki je
bila opravljena 20. marca, so osnutek odloka s predlogi in
pripombami iz razprave sprejeli.
Tudi v nadaljevanju 39. seje, ki
je bila 20. marca, so si ptujski
mestni svetniki in svetnice vzeli
največ časa za obravnavo osnut-
ka odloka o proračunu za letos,
ki skupaj z zadolževanjem v
višini 160 milijonov izkazuje ne-
kaj manj kot tri milijarde 773
milijonov tolarjev skupnih pri-
hodkov. Postavka pod točko en-
ajst proračuna - turizem - pa je,
zdi se, eno najzanimivejših
področij za razpravo, vsaj za
ptujske svetnike. Po planu za le-
tos bo za te namene šlo 29 mili-
jonov 975 tisoč tolarjev, od tega
za GIZ Poetovio Vivat, za posa-
mezne projekte in delovanje
TlC-a 21 milijonov 555 tisoč to-
larjev ali 3,13 odstotka več kot
lansko leto. Nekateri v GIZ-u še
vedno vidijo nebodigatreba or-
ganizacijo, čeprav jo prinaša tudi
novi zakon o pospeševanju turiz-
ma, ko bo še kako pomembno,
da bo mestna občina Ptuj dobila
status turističnega območja in
znotraj tega lokalne turistične
organizacije, če se bo želela in-
tenzivno turistično razvijati in
tudi pridobivati sredstva za ta
razvoj. Po dodatnih obrazložit-
vah, sodeloval je tudi direktor
GIZ-a Poetovio Vivat Branko
Brumen, so se ptujski mestni
svetniki tudi seznanili s podat-
kom, da v zadnjih treh letih
mestna občina za dejavnost TIC-
a oziroma GIZ-a ni nikoli dajala
več kot 40 odstotkov, kot to
izhaja iz pogodbe iz leta 1994. V
letu 1995 je ta delež znašal 38,7
odstotka, v letu 1996 33,5 in v
lanskem letu 31,5 odstotka. Rok
za pogodbeno sofinanciranje de-
javnosti GIZ-a se izteče 7. julija
letos, pred tem pa bo potrebno
preveriti možnosti za nadalje-
vanje pogodbe. Branko Brumen
je v petek tudi povedal, da je
letošnje ptujsko kurentovanje
uspelo in da prireditev po prvih
podatkih izkazuje pričakovani
dobiček. Prve rezultate letošnje
prireditve bo v ponedeljek
obravnaval nadzorni svet
združenja, zatem pa jih bodo do-
bili v vpogled tudi mestni svet-
niki.
Poleg GIZ Poetovio vivat so v
okviru turizma razpravo
spodbudile tudi druge postavke,
ki so zajete pod "ostale aktivnos-
ti". Za razstavo "Dobrote slo-
venskih kmetij" naj bi proračun
namenil več kot 2,2 milijona to-
larjev, avtorja za film o Ptuju pa
bi po mnenju nekaterih morali
iskati v okviru javnega natečaja.
Nekaj jih je bilo tudi mnenja, da
bi se celotna postavka "turizem"
morala izvajati v okviru GIZ-a
Poetovio vivat, če je že bil usta-
novljen za promocijo Ptuja. V
proračunskem omejevanju de-
narja zanj pa po vsej verjetnosti
tudi tiči vzrok, da se ne uvel-
javlja tako, kot je bilo pričakova-
ti. Sicer pa se bodo s to točko
dnevnega reda mestni svetniki
in svetnice že v kratkem srečali,
ko bo beseda o turizmu in v zve-
zi s tem tudi o dosedanjem ures-
ničevanju strategije razvoja tu-
rizma v Ptuju.
Precej je v petek v proračunski
razpravi ptujske mestne svetnike
in svetnice zaposlovalo tudi
področje stanovanjske dejavnos-
ti, zlasti še ker nimajo verodos-
tojnih podatkov o porabi teh
sredstev. Prepričani so, da bi si
občina morala pridobiti ustrezni
nadzor nad tem. Zanimivo pa je,
da so brez razprave in posebnih
vprašanj obšli postavko 40 mili-
jonov tolarjev, ki je zajeta v
programu izvajanja vzdrževanja,
obnove poslovnih prostorov in
objektov ter drugih aktivnosti v
letu 1998, s katero je mestna
občina soudeležena pri gradnji
mladinskih prenočišč in prosto-
rov Centra interesnih dejavnos-
ti. Tudi postavka vzdrževalna
dela, ki jih ni mogoče predvide-
ti, čeprav gre za kar visoko šte-
vilko 31 in pol milijonov tolar-
jev, jih ni posebej zanimala. Pri
poslovnih prostorih pa je bila
beseda znova o dolžnikih, prav
tako pa tudi o tem, da bo verjet-
no le treba spremeniti politiko
na tem področju, če bodo lokali
ostajali prazni. Svetnik SLS
Slavko Brglez pa je izrazil
ogorčenje zaradi tega, ker se je
doslej tako malo naredilo pri
projektu kulturno-kongresne
dvorane. Predvsem je njegova
želja, da enkrat sliši tudi župa-
novo mnenje o tem projektu.
Vodja oddelka za okolje in pros-
tor ter gospodarsko infi-astruk-
turo mestne občine Stanislav
Napast je povedal, da je za
gradnjo kulturno-kongresnega
centra predvidena lokacija ob
Potrčevi, kjer je sedaj parkirišče,
mestno dvorano pa naj bi uredili
na desnem bregu Drave, s čimer
bo občina rešila problem po-
manjkanja ustreznega prostora
za velike ptujske prireditve, kot
je kurentovanje, in ki naj bi ime-
la okrog 4000 sedežev. To naj bi
bil koncesijski objekt.
Po vrsti predlogov in pripomb
na osnutek proračuna za letos, je
sedaj na potezi občinska uprava.
ki mora le-te proučiti in jih gle-
de na možnosti vnesti v besedilo
predloga. Najtežje bo tam, kjer
gre za nove postavke, ker
odvečnega denarja ni. Ptujski
mestni svetniki in svetnice so na
39. seji dali tudi pozitivno
mnenje h kandidaturi Božene
Bratuž za ravnateljico Vzgojno-
varstvenega zavoda Ptuj, ker
izpolnjuje vse razpisne pogoje.
Potrdili pa so tudi prvotni pro-
jekt podhoda pod železniško
progo, ki je bil predstavljen na
38. seji, sklep o imenovanju
skupnega predstavnika v dena-
cionalizacijskih postopkih,
soglašali pa so tudi s sklenitvijo
najemne pogodbe za najem
poslovnih prostorov za op-
ravljanje zobozdravstvene de-
javnosti v zgradbi Breg 6/a v
Majšperku skupaj s pogoji, ki so
jih za najem opredelih v
Zdravstvenem domu Ptuj.
MG
GOVORI SE ...
DA se je nedavno na občnem
M^caru neke lovske družine vse
skupaj spremenilo v predvolilni
zbor SLS - Slovenske Lovske
Stranke. Stranke torej, ki lovi v
državi najboljše pozicije.
... DA nam novi zakon o varnosti
cestnega prometa grozi z osem-
najstimi kazenskimi točkami. V
našem življenju bosta torej odslej
dva mejnika: z osemrmjstimi leti
lahko začnemo avto voziti, z
osimnajsirmi točkami pa to pra-
vico izgubimo.
... DA so se sicer Slovenci že dos-
lej, razen res redkih izjem, držali
pravila: Ne pij, kadar voziš.
Pred tem pa to tako in tako ni
prepovedano, tudi z novim za-
konom ne.
... DA nas bodo odslej policisti
ustavljali po ameriško, kar s sire-
no in plavo lučjo. Takrat velja
lovsko pravilo za varovanje pred
medvedom: vrzi se na tla in se de-
laj, da si mrtev.
... DA se je še ena od občin, ki so
pravkar shodile, odločila za
gradnjo občinske upravne
zgradbe. Gradbinci pa že komaj
čakajo na uspele referendume in
nove občine.
... DA se lahko področja občin
spreminjajo samo vsaka štiri leta.
Tako lahko z računsko operacijo
predvidimo, da se bodo okoli leta
2.010 začele občinske vasi znova
združevati.
4
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
KULTURA, IIOBRAŽeVANSE
PTUJ / NEDELJSKE MATINEJE V POKRAJINSKEM MUZEJU
Upodobhve lovstdh frof^ i §mdu Vurberg
v Pokrajinskem muzeju Ptuj že dve leti prirejamo nedeljske
matineje. Med obiskovalci so se priljubile, zato nadaljujemo
tovrstne predstavitve muzejskega gradiva. Nedeljske matineje
niso čisto prave, predvsem pa niso velike razstave. INjihov na-
men je vzbuditi zanimanje za posamezne sklope muzejskega
gradiva, ki javnosti doslej niso bili znani ali pa smo muzealci
o njih odkrili kaj novega. V letu 1998 bo prva nedeljska mati-
neja na ptujskem gradu na sporedu 29. marca ob 11. uri.
Predstavili bomo upodobitve vurberških lovskih trofej Iz 17.
stoletja in lovski rog. Naše druženje bodo obogatili rogisti
Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Lovci in člani Rotary kluba
Ptuj bodo poskrbeli za lovsko malico, izkupiček pa namenili
za ohranitev staleža poljske divjadi.
Od gradu Vurberg so po bom-
bnem napadu leta 1945 ostale le
ruševine, del obzidja in stolp.
Med drugo vojno je bila na gra-
du nacistična politična šola in še
prej okrevališče ruskega Rdeče-
ga križa. Leta 1907 so Herber-
steini grad ponovno kupili, po-
tem ko je bil v njihovi lasti sko-
raj celo 17. stoletje. Na začetku
20. stoletja so bile grajske sobane
še vedno opremljene z inventar-
jem iz 17. stoletja. Tega so Her-
bersteini skoraj v celoti prenesli
na ptujski grad, kjer je še danes
in ga je mogoče občudovati v
grajskih zbirkah.
Slike z gradu Vurberg so na
Slovenskem, kjer so bili gradovi
večinoma izropani, nekaj po-
sebnega. Kar 102 sliki iz 17. sto-
letja, ki jih hrani ptujski muzej,
še vedno nosita oznako vur-
berškega gradu. Med temi dra-
gocenostmi se zaokroža nekaj
imenitnih celot. Najbolj znane
so turkerije, zanimivi pa so tudi
plemiški portreti, upodobitve
konj, upodobitve plemenitih de-
janj in več supraport. Med podo-
bami pa je tudi šest slik, ki
predstavljajo    lovske    trofeje.
Najstarejša je upodobitev bobra
iz leta 1643, z letnico 1693 je da-
tirana podoba srednjega Žagarja,
naslikani pa so še kvakač ali
ponočna caplja, togoinik, sever-
ni slapnik in tihožitje z mrtvimi
pticami (vrste ptic je določil or-
nitolog dr. Borut Štumberger).
Podobe lovskih trofej so zani-
mive. Pripovedujejo nam o po-
membnem delu plemiškega
življenja, ko je bil lov potreba in
zabava, pa tudi o loviščih v oko-
lici Vurberga. V porečje Drave
so se naselile močvirske ptice in
bobri. Bobrov ob Dravi že dolgo
ni več, pa tudi vrste ptic so se
razredčile, saj spremenjene eko-
loške razmere niso ugodne za
njihov obstoj.
Najimenitnejša med slikami je
podoba bobra. Napis na sliki po-
jasnjuje, da so leta 1643 pod Vur-
bergom uplenili 86 funtov
težkega bobra, kar je bila izjem-
no velika žival. Bobrišče pod
gradom je vurberško lovišče pos-
tavljalo na posebno mesto. Po-
tem ko je prenehala turška ne-
varnost, so utrjeni grad Vurberg
tako kot mnoge druge spremeni-
li v lovski grad. Lovskih gradov
je bilo veliko, a vurberški je bil
zaradi bobrov nekaj prav po-
sebnega. Se sredi 18. stoletja je
bila vurberškim posestnikom
Lovski rog, iz družinske zapuščine poklonil Dušan
Peček. Foto Boris Farič
Bober, o.pl.,1643, z gradu Vurberg.    foto Bine Kovačič
dovoljena ekskluzivna pravica
lova na bobre in tudi v inventar-
nem popisu iz leta 1780 (hranijo
ga v Zgodovinskem arhivu Ptuj),
so še zabeležene pasti za bobre.
Graščaki so se z bobri postavljali
pred svojimi gosti, kmetje pa z
njihovo prisotnostjo v porečju
Drave niso bili zadovoljni.
Kmetje so smeli sekati les v
manj vrednih poplavnih gozdo-
vih, tam pa so drevje podirali
tudi bobri. Za kmete so bili
bobri škodljivci, za plemiče pa
poslastica, ki se ji niso bili
pripravljeni odreči. Ohranjen je
podatek, da so kmetje leta 1667
pobili grofa Georga Gntherja
Herbersteina     prav     zaradi
bobrov. Zgodba sicer ni povsem
dokazana, o poboju pa priča tudi
zapis na rodbinskem rodovniku.
Predstavitev slik s podobami
lovskih trofej iz 17. stoletja
združujemo s prikazom lovskega
roga in dveh piščalk za klicanje
jereba, ki jih je muzeju iz
družinske zapuščine poklonil
gospod Dušan Peček. Lovski ro-
govi so namenjeni urejenemu
vodenju skupnega lova in pogo-
na. Vodja gonjačev s trobljenjem
naznani začetek lova, čas malice,
konec lova in pozdrav lovini. S
piščalko iz mačje ali zajčje kosti
pa lovec oponaša petje jereba ali
jerebice, da prikliče žival.
Marleta CIgleneikI
i.:|.]:ii:<.iv.i:u'ii[cf.^N:i[^.^
Sončni slikanici
za hladne dni
Pomlad si je nadela zimska
oblačila, zato vam svetujem pra-
vi poletni zgodbici, ki izpuhtevata
visoko poletno vročino. Morda
boste ob branju laže dočakali
toplejše dni in vam bo vsaj na vi-
dez prijetno toplo. Obe slikanici,
prvo pravljično in drugo poučno-
pravljično, je izdala založba
Kres,' ki skrbi za odlične knjižne
prevode in je že bila večkrat
predstavljena v Tednikov! knji-
garnici.
RADOVEDNI AMIR je zabavna
in duhovita zgodbica o kamel-
jem mladičku, ki ga radovednost
in želja po svobodi odpeljeta
daleč stran od mame. Mama je
malemu Amirju neštetokrat pri-
povedovala o brezskrbnem, svo-
bodnem kameljem življenju,
brez obveznega naprezanja pri
nomadih. Noč ima svojo moč in
Amirju so zvezde tako vznemirlji-
vo mežikale, da je moral skusiti
svobodo. Tako se je Amir odpra-
vil proti mestu, a kmalu ga je pre-
magala utrujenost in je zadremal
ter sanjal o šopu sladkih datljev.
Ob zori ga je prebudil osliček, ki
je vlekel voz, poln bakrene poso-
de. Ta je cingljala in ropotala po
kotanjasti cesti, da je paralo
ušesa. Amir se je do mestne
tržnice pridružil osličku, ta je
odložil tovor in skupaj sta jo
mahnila v svobodo. A mestnega
vrveža nevajeni Amir se je kmalu
zapletel v avtomobilsko nezgo-
do. Brezglavo je bežal pred jez-
nim tovornjakarjem in se ustavil
na majhnem trgu, kjer je ob pis-
kanju piščali plesala kobra.
Kobra je Amirju modrovala:
»Sssamo da ssse prikažejo ljud-
je, in zbogom sssvoboda!« Amir
se je napotil iz mesta in pot ga je
peljala skozi puščavo. Lačnega
in žejnega ga je opazila puščavs-
ka lisica, a ni mu mogla pomaga-
ti: Amir je na prostem in sam
preživel pravi peščeni vihar. Do-
volj se je naužil svobode in zvez-
da na nočnem nebu - njegova
zvezda ga je vodila do
domačega nomadskega zavetja.
• Zgodbico, ki jo preveva lju-
bezen in razumevanje za otroške
skušnjave, je napisala Edith Tha-
bet, Silvio Neuerdorf pa jo je zelo
privlačno in zabavno ilustriral.
Slikanica velikega formata je
odličen pogled v življenje pod
vročim nebom in širi otroška
obzorja. Hkrati je knjiga tudi
odlično oblikovana in pritegne
tudi z izbranim tiskom. Knjigo
Radovedni Amir je prevedel Uroš
Kalčič, kakor tudi naslednjo no-
vost:
NO\lCE IZ
DEŽELE
SONČNIH
OPEKLIN
je tretja slikanica iz poučne se-
rije za najmlajše bralce izpod pe-
resa Anne Russeimann. Avtorica
je naše bralce navdušila že s
knjigama Novice z aleje rniečnih
zobkov  in   Novice   z  vlaka
Trebušaka. Prva skozi pravljično
pripoved prepričuje mlade o po-
membnosti ustne higiene, druga
pa razjasnjuje nujnost zdrave in
uravnotežene prehrane. Anna
Russeimann je prava mojstrica v
podajanju poučne teme, tako da
mladi bralci nehote osvojijo po-
membna znanja o človeškem te-
lesu. Novice iz dežele sončnih
opeklin poučujejo o varovanju
pred sončnimi opeklinami.
Človeško telo je v tej knjigi prika-
zano kot zemljevid, kjer domuje-
jo Združeni narodi kožnih dežel.
Kratko besedilo je natisnjeno z
velikimi tiskanimi črkami, Štefan
Schulz pa je tekst sooblikoval z
nazornimi in dinamičnimi ilustra-
cijami. S pomočjo te knjige bos-
te malčke gotovo prepričali o nu-
jnosti poletnega zaščitnega
pokrivala in tudi kreme za
sončenje mu ne bodo v nadlego.
Ulian a Kle menili
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 12.
Nase rofsfno leto 1948
To je bilo veliko presenečenje
ne le za domačo, temveč tudi za
tujo javnost. Domači funkcio-
narji so se hvalili z izjemno
sposobnostjo naše varnostne
službe, ki zna biti učinkovitejša
od sovjetske. Vmes so bile tudi
trditve, da bo tudi ta proces po-
magal odpreti oči "tovarišu Sta-
linu" in nas bo nehal obtoževa-
ti, da "Titova klika podpira
fašizem".
Dejstvo je, da po tem procesu
v Zagrebu iz zahodnih držav
niso več pošiljali v takratno
našo državo organiziranih di-
verzantskih skupin; tu in tam
je sicer prišel še kak posamez-
nik, vendar le za kratek čas, hit-
ro se je znašel v rokah organov
državne varnosti, bil v spopadu
z njimi usmrčen ali pa mu je us-
pelo pobegniti nazaj k tistim, ki
so ga poslali. Najpogosteje so
prihajali razni kurirji, ki so pri-
našali propagandno gradivo.
Taki so se cesto oglašali pri raz-
nih sorodnikih emigrantov, ker
so računali, da bodo pri njih
dobili pomoč, vendar so se
večkrat ušteli, saj so prav take
ljudi varnostni organi imeli po-
sebej pod nadzorom.
Podobni procesi, kot je bil
proti Slanovi skupini v Ptuju,
so bili tudi v več drugih mestih
po Sloveniji. Najpomembnejši
je bil proces proti "banditski
skupini, ki jo je vodil Sernec",
tako so takrat o tem pisali v čas-
nikih s poudarkom, da je bila ta
skupina "sestavljena iz bivših
esesovcev, žandarjev, belogar-
distov, ustašev in gestapovskih
agentov". Take procese je znala
propaganda takrat dobro izko-
ristiti in ljudem dokazovati, da
"teroristični banditi, ki delajo v
interesu imperialistov, pri nas
ne uspevajo". Zadnja taka sku-
pina na našem območju, odkri-
ta konec leta 1948, je bila v
Gerečji vasi. Nekaj jih je v spo-
padu padlo, ujeti in njihovi po-
dporniki pa so bili obsojeni na
javni obravnavi v Ptuju.
S tem, ko so zahodne
obveščevalne službe nekako
"razbremenile" službe državne
varnosti, se je ta lahko bolj pos-
vetila novim "notranjim
sovražnikom", ki naj bi jih or-
ganizirali in spodbujali v Mos-
kvi. Za protiuslugo pa naj bi ju-
goslovansko vodstvo nehalo
podpirati grško osvobodilno gi-
banje, ki so ga vodili komunis-
ti. To je jugoslovanskemu
vodstvu olajšalo tudi dejstvo,
da se je KP Grčije skupno z ge-
neralom Markusom, vodjem
grškega odporniškega gibanja,
izreklo za resolucijo IB in
začelo kritizirati KPJ. Te in po-
dobne zakulisne igre v prvih
mesecih javnosti sploh niso
bile znane, le v časnikih je bilo
več poročil o skrbi za grške ot-
roke, ki so se nahajali v Jugosla-
viji kot evakuiranci z območij,
kjer so potekali boji, izostala pa
so poročila o "uspehih" grške
osvobodilne vojske.
Kljub tem dogajanjem v
ozadju je jugoslovanska var-
nostna služba še naprej "vodila
boj proti banditizmu", iskala še
neodkrite gestapovske agente,
ki jih spretno vpregajo v svoj
voz "imperialistične
obveščevalne službe", podpirajo
pa domači "izkoriščevalski ele-
menti", komunistična politika
pa je rohnela tudi proti "re-
akcionarni duhovščini". Vse to
je ljudi begalo, zlati še na
podeželju, kjer si niso znali
predstavljati, v čem se kaže
"besno sovraštvo protiljudske
duhovščine do nove ljudske
oblasti".
NASTAJANJE
VSEBINE PRVE
ŠTEVILKE
NAŠEGA DELA
Navedel sem že, da je bil za
urednika okrajnega glasila
imenovan Drago Zupančič, po-
verjenik za prosveto v ptujskem
okraju. To poverjeništvo je no-
silo tudi glavno breme priprav
tako pri zbiranju gradiva kot
pri iskanju sodelavcev. Glavno
besedo pri vsem pa je imela
Mija Stefe, referentka za
ljudsko prosveto, ki je bila tudi
sekretar celice KP na poverje-
ništvu. Kako je potekalo delo
pri rojevanju vsebine za prvo
številko okrajnega glasila, zgo-
vorno kaže zapisnik sestanka te
celice, ki je bil v ponedeljek, 12.
julija 1948. Na tem sestanku so
bili navzoči: Mija Štefe, Drago
Zupančič, Ljubo Koler, Polde
Dežman, Zora Hedžet in Silva
Perner. Povedano jim je bilo,
da bo v soboto, 17. julija, izšla
prva številka Našega dela, ki ga
bo treba še isti dan razpečati po
vsem okraju. V začetku bo izha-
jal 14-dnevno, pozneje pa bo
postal tednik. Posamezna šte-
vilka bo stala 2 din.
Drago Zupančič kot urednik
in pisec več prispevkov ter
sooblikovalec in lektor vseh
drugih prispevkov je po vrsti
prebral posamezne sestavke.
Navzoči člani so o vsakem ses-
tavku povedali svoje mnenje, ga
po svojem "političnem poslu-
hu" ocenili, povedali, kaj je tre-
ba dodati, kaj črtati, kaj sploh
ni primerno za objavo in po-
dobno. Pri vsem tem je imela
glavno besedo sekretarka Mija
in njena ocena je bila do-
končna.
Prav gotovo so še prej vsebino
premlevali v agitpropu na ko-
miteju, vendar o tem ni najti
nobenega zapisa, živečih prič v
Ptuju pa tudi ni, zato
podrobnosti ni moč ugotoviti.
Lojzka Stropnik, ki je takrat
delala v sekretariatu okrajnega
odbora OF, se je pred leti spo-
minjala približno z naslednjimi
besedami: "Res je, da je Naše
delo pripravljalo kot glasilo
okrajnega odbora OF, toda
sekretariat OF je bil v bistvu le
transmisija OK KPS. Pri
pripravi gradiva za prvo števil-
ko je sodelovalo več ljudi v
okraju, ne le tisti, ki so z začet-
nicami podpisani pod posa-
meznimi prispevki. V glavnem
so bili to ljudje, ki so delali pri
pripravi programa predkong-
resne aktivnosti. Vera, da je ne-
podpisan uvodnik v prvi števil-
ki v imenu okrajnega odbora
OF napisal Drago Zupančič. V
glavnem pa je vsa vsebina pos-
kušala prikazati najpo-
membnjše delo, opravljeno
pred kongresom."
Prav nič pa še ni smelo biti
napisanega o moračem vzdušju
med člani okrajnega poli-
tičnega aktiva. Vso pozornost
javnosti so poskušali usmerjati
v pričakovanje, da bo na V.
kongresu KPJ vse pojasnjeno
in da bomo potem lahko še
odločneje "vodili boj za socia-
lizem". -
PRVI
RAZNAŠALCI
NAŠEGA DELA
Po številnih težavah in zaple-
tih tako glede vsebine kot sode-
lavcev in raznih tehničnih na-
log je v soboto, 17. julija 1948,
izšla prva številka Našega dela
na formatu 34 x 24 cm. Natisni-
la ga je Mariborska tiskarna,
ki naš Tednik tiska še danes in
tako tudi skupaj z nami slavi
zlati jubilej.
Glasilo je izšlo v 2000 izvodih
in po predhodnem dogovoru je
časnik moral še isti dan med
bralce. V okraju so mobilizirali
vsa razpoložljiva prevozna
sredstva - od navadnih
dvokoles do tovornih vozil, le v
izjemnih primerih je bil na
razpolago tudi osebni avtomo-
bil, skhcali so okrajni politični
aktiv, ki je moral na teren in
določene izvode glasila prepel-
jati na vse krajevne ljudske od-
bore in mestna odbora Ormož
in Ptuj ter na sedežu vseh 70
kmetijskih zadrug v okraju.
Povsod so naročali, da morajo
glasilo še isti dan razdeliti med
krajevne nosilce funkcij in dru-
ge zainteresirane ljudi. To na-
logo so povsod v glavnem opra-
vili, vendar so marsikje še nas-
lednji teden ležali kupi neraz-
deljenega časnika.
Aktivisti so sicer bili ponos-
ni, da je začelo izhajati okrajno
glasilo OF, nad vsebino pa niso
bili posebno navdušeni, še
manj pa drugi politično nezain-
teresirani bralci. Predvsem je
bralce zanimalo, ali je kaj napi-
sanega iz njihovega kraja, od-
bora, zadruge in društva ali o
njem. Kakšni so bili odmevi, je
delno moč ugotoviti iz zapisni-
kov sestankov partijskih celic,
kjer je bila te vrste administra-
cija najbolj uveljavljena. Nekaj
izvlečkov:
rEDNIK - Čemek, 26. marec 1998
5
KULTUR/^ IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / 10. KAPITELJ SLOVENSKE MINORITSKE PROVINCE
lifovi pnmmional je pater Slavko Stermsek
"Nobene vodstvene službe ne sprejemamo v smislu svojega
povišanja, kajti provincial je minister, kar pomeni
služabnik, ki bratom služi," je po tretji seji desetega redne-
ga kapitlja v sredo, 11. marca, er v minoritskem samostanu
v Ptuju povedal dosedanji provincial minoritskega reda
svetega Frančiška Asiškega pater Janez Kurbus.
Kapitelj, ki so ga pričeli v pone-
deljek, 9. marca, in na katerem so
pregledali celotno življenje provi-
nce, je doslej potekal vsaka tri,
odslej pa štiri leta. Zbor skoraj po-
lovice slovenskih Frančiškovih
manjših bratov, ki mu je prvi dan
predsedoval generalni asistent za
srednjo Evropo pater Leo Beck,
drugi dan pa je njegovo mesto
zasedel minister general, ki ima se-
dež v Rimu, pater Agostino Gar-
din, je za glavnega predstojnika iz-
volil patra Slavka Stermška, dose-
danjega magistra novincev, pov-
sod poznanega po njegovi sprošče-
nosti in dobri volji, po vzornem
bratskem življenju, sicer pa večlet-
nega "kandidata za provinciala",
kot se je v svoji prijetni naravi dos-
lej vselej rad pošalil. Po izvolitvi
pa je povedal, da ga čaka resno
delo.
V sredo zvečer je bil v minorits-
kem samostanu v gosteh tudi žu-
pan mestne občine Ptuj in pod-
predsednik DZ Miroslav Luci s
soprogo. Ta se je najprej zahvalil
dosedanjemu provincialu za izre-
dno dobro sodelovanje, kar se, kot
je poudaril, na Ptuju čuti. Povedal
je, da imajo minoriti za Ptuj velik
pomen, da so bili pravi impulz za
njegov razvoj na izobraževalnem,
kulturnem' in vsesplošnem
področju. V upanju, da bodo to
vlogo zadržali, je svoj nagovor
sklenil nič kaj obetavno, saj je po-
vedal, da trenutna slovenska poli-
tika Cerkvi ni naklonjena, omenil
pa je tudi trenutno nenaklonjenost
politike za Ptuj pomembnemu
projektu graditve minoritske cer-
kve. V trudu intenzivnega skupne-
ga načrtovanja, da vrnejo prostore
v minoritskem samostanu tistim,
ki so bili njihovi lastniki, pa je po-
vedal, da so bili uspešni.
Vsi dosedanji provinciali (od leve): p. Janez Kurbus,
p. Martin VIdovič, p. Slavko Stermeš, p. Maks
Klajnšek in p. Tarzicij Kolenko.        Foto: Langerholc
Pater Slavko Stermsek,
novoizvoljeni minister
provincial
Slovenska minoritska provinca,
ki je od leta 1972 samostojna,
danes šteje 49 bratov, ki delujejo v
enajstih slovenskih župnijah, dva
sta misionarja (v Libanonu pater
Martin Kmetec in v Zambiji pa-
ter Miha Drevenšek), poleg tega
pa delujejo tudi med zamejskimi
Slovenci na avstrijskem Koroš-
kem, kjer v Rožu zagotavljajo slo-
vensko besedo, delujejo pa tudi v
Gradcu, kjer pomagajo avstrijskim
sobratom, ki nimajo dovolj duhov-
nih poklicev. Ninoriti delujejo v
60 deželah sveta, v 57 provincah
jih je okoli 4500.
Novi minister provincial pater
Slavko Stermsek se je iz župnije sv.
Vida v Vidmu pri Ptuju, kjer je na-
zadnje kot gvardian skupnosti po-
leg noviciata opravljal še podru-
žnico svete Družine na Selih, že
preselil na sedež province na
Zaloško cesto v Ljubljano. Star je
47 let. Od leta 1978 je devet let
služboval v župniji svetega Jurija v
Ptuju, nato šest let v samostanu
svetega Frančiška v Piranu, od leta
93 je bil magister v lastnem novici-
atu v Vidmu pri Ptuju. Znanje in
izkušnje o vzgoji si je precej časa
pridobival tudi v tujini. Izvoljen je
bil v drugem krogu, ko je dobil ab-
solutno večino glasov. Novi pro-
vincial si je že takoj prvi dan po iz-
volitvi izbral ožje sodelavce v
vodstvu province: za vikarja patra
Tarzicija Kolenka, za tajnika patra
Milana Kosa, ki mu je službo po-
daljšal, za definitorja patra Marti-
na Gašpariča in Janeza Šamperla,
za kapitularnega kustosa pa patra
Emila Križana. Prve prestavitve
bratov minoritov bo opravil šele v
maju.
Frenk Muzek
SVETI TOMAŽ / TRIJE DOGODKI V ENEM
Foto ionožcvsko
zmir /e slovela •••
Četrtošolci osnovne šole pri Sv. Tomažu so s svojo mentori-
co Alenko Čurin Janžekovič pripravili zanimivo razstavo,
ki so jo predstavili tudi svojim staršem. Ukvarjali so se s
projektom s področja turizma, s katerim bodo sodelovali
tudi na natečaju Turizmu pomaga lastna glava, ki ga
pripravlja turistična zveza Slovenije. Namen akcije je vzgo-
jiti turistični podmladek in ozaveščati ljudi, da je naša
dežela turistično premalo izkoriščena. Otroci pri Tomažu
doslej niso imeli posebnega vzgleda, saj v kraju ni delovalo
turistično društvo. Po prireditvi so ga ustanovili, prvi
predsednik pa je postal Vinko Megla.
V svoji nalogi so otroci opazovali
svoj kraj in ugotovili, kaj imajo na
voljo, kaj je primerno za turistično
ponudbo in kaj problematično.
Predlagali so dva možna termina
za krajevni praznik: rojstni dan F.
K. Meška 28. oktober ali 3. julij,
ko goduje cekveni pairon. Opozo-
rili so na kulturne spomenike -
Meškovo rojstno hišo, staro os-
novno šolo iz leta 1828 sredi piir-
ge, ki bi po mnenju Alenke Čurin
Janžekovič morala služiti kulturni
dejavnosti. Predlagala je, da bi
zgradbo namenili za center šolskih
in obšolskih dejavnosti. V svojem
delu so opozorili na domače umet-
nike - Ivana Lukačiča, ki ustvarja
umetnine iz lesa, in Stanka Kosi-
ja, ki je prenovil freske že v marsi-
kateri cerkvi. Pokazali so tudi na
urejenost in neurejenost središča
vasi, na zgodovino, polpozabljene
anekdote in vaško himno, ki jo je
spisal učitelj Jože Majcen. Vaška
himna nosi naslov Fara tomazevska
zmir je slovela... in v številnih kiti-
cah niza posamezne zaselke in kra-
je ter njihove posebnosti.
Tomazevska fara obsega 17 vasi in
ima 2300 prebivalcev, ki živijo v
610 gospodinjstvih.
Otroci so razstavili tudi kopico
starih fotografij, ki jih je primak-
nil fotograf Hozyan. Med njimi sta
bili tudi fotografiji dveh županov,
ki izvirata od Tomaža - dr. Lucija
in dr. Bratuša -, ko sta bila še krat-
kohlačnika. Razstavili so tudi
vaške grbe, ki so jih uporabljali na
gostijah, a nihče prav ne ve, kako
so nastali. Nekateri kraji imajo
prav smešne grbe: Lahonci imajo
"klobaso na ploti", Ključarovci
suho južino, Pršetinci pa "tele v
kopaji". Otroci so si omislili tudi
nekaj domačih receptov, ki bi jih
lahko ponudili turistom, še pose-
bej so priporočali koruzjačo.
Po odprtju razstave pa je v
vaškem domu potekala kulturna
prireditev z enakim naslovom, na
kateri so se predstavili učenci os-
novne šole in člani kulturnega
društva F. K. Meško Sv. Tomaž.
Marian TOŠ / 9
Sokolsko društvo Lenart
Bolj kot to ]e zanimiva ocena
vodstva šole o tem, da je te-
narška meščanska šola odigra-
la pomembno vlogo in se je
lepo uveljavila. Pomenila je
ugodnost za domačine, saj so
bile najbližje tovrstne šole v
Mariboru in Ljutomeru, pa tudi
na Ptuju, ki je bil Lenartu v tem
času relativno blizu. Šolo so
obiskovali diiaki socialno šib-
kejših slojev, otroci premožnih
Lenarčanov so namreč obisko-
vali gimnazije.
Usoda šoie je torej v letih
pred začetkom 2. svetovne vo-
jne postala precej vprašljiva,
barski upravi so predlagali, naj
šolo kot meščar-.sko šolo kme-
tijskega tipa ohrani^^. Slušatelji
meščanske šoie iz Lenarta so
bili tudi med dejavnimi telova-
dci lenarškega Sokola, kar ni
zanemarljivo, saj je vodstvo
Sokola večkrat opozarjalo, da
imajo premalo članov iz t.i. "in-
teligenčnih krogov".
Leta 1925 so začeli v društvu
tudi strelsko dejavnost, sprva
zgolj za zabavo, ieta 1938 pa je
postala vadba streljanja ses-
tavni del vzgojnega dela
moškega dela članov Sokols-
kega društva Lenart, zelo je
bila razvita orodna telovadba,
ta se je še posebej razmahnila,
ko je za krajši čas prišel v
društvo znani slovenski telova-
dec in olimpijec Leon Štukelj
(ta je bil leta 1927 nameščen za
sodnika v Lenartu). Ime! je bo-
gato znanje, žal pa malo dobrih
telovadcev, ki so le stežka sle-
dili zahtevnim vajam izkušene-
ga telovadca Štuklja. Leta 1933
so ustanovili "mladinski odsek"
in v okviru njega nato še mla-
dinsko knjižnico, ki je štela 200
knjig (med njimi jih je veliko
služilo za pouk). Lotili so se
tudi vadbe smučanja in leta
1934 ustanovili "smučarski od-
sek". Imeli so tudi kolesarje, ki
so se po Slovenskih goricah
vozili s kolesi zlasti ob koncih
tedna.
Telovadna orodja so postaja-
la zastarela, prostori za telo-
vadbo pretesni, zato so se lotili
urejanja prostorov za večje
nastope. 1931. teta so postavili
na letnem telovadišču moder-
no konstrukcijo za drog, kroge,
lestve, plezala in plezalno vn/.
To jim je leta 1934 kupila
državna železarna iz Vareša.
Vse od ureditve telovadnih
prostorov kmalu po končani 1.
svetovni vojni in ustanovitvi
nove Jugoslovanske države je
društvo prirejalo nastope oz.
"akademije", ki so bile vselej
dobro obiskane. Posebno
privlačne so postale po letu
1928. ko so oddelki lenarškega
Sokola nastopali z različnimi
češkimi sestavinami in se
predstaviti s programi domačih
trenerjev. Ogledali so si jih tudi
obiskovalci iz okoliških krajev,
celo iz Maribora.
Poleg tega je društvo prirejalo
še številne kulturne in zabavne
Člani Sokoiskega društva Lenart s svojim praporom
prireditve, veselice, pustovan-
ja, nastope, zlete in izlete. Niso
pa pozabili tudi na izobraževal-
no delo, na tečaje in podobne
prireditve. Prireditve in nastope
so prirejali tudi izven Lenarta,
kot gostje pa so sodelovali po
bližnji okolici. Nastop so člani
lenarškega Sokola običajno
združili z izletom. Cilj takšnega
delovanja je bil pntegniti med
Sokole tudi čimveč kmečkih
fantov in deklet, ki se seveda v
Sokol niso množično
vključevali. Leta 1921 so člani
sodelovali na pokrajinskem so-
kolskem zletu v Osijeku, leta
1924 pa na zletu v Zagrebu. Bili
so tudi v Skopju, Pragi in Beo-
gradu. Na pokrajinskem so-
kolskem zletu 1927. leta v
Ljubljani je sodelovalo 114 čla-
nov (verjetno pripadnikov ali
phstašev). Na tekmovanja so
običajno pošiljali dobro
pripravljene tekmovalce. Ti so
na okrožnih tekmovanjih zma-
govati, saj jim nasprotniki iz
okoliških krajev niso biti doras-
li, izjema so biti najmlajši, ki so
pogosto gladko premagali
vrstnike iz Lenarta.
V tem pregledu dejavnosti
Sokoiskega društva Lenart (ta
se bolj ali manj nanaša na
obdobje od ustanovitve pa do
uvedbe šestojanuarske diktatu-
re kralja Aleksandra) ne more-
mo mimo že omenjene kultur-
no-prosvetne vloge. Takoj po
ustanovitvi leta 1908 so se člani
lenarškega Sokola začeli ude-
leževati aktivnsoti lenarške
"ČITALNICE", saj sami niso
imeli lastnega prosvetnega od-
seka. Začeli so igrati preproste
enodejanke, običajno naivne in
šaljive vsebine, in to na zelo
skromnih, slabo opremljenih
odrih, pred 1. svetovno vojno
tudi govorov, ki so vzpodbujali
oz. krepili slovensko narodno
zavest. Kronist je zapisal, da so
se na veliko jezo lenarških
nemškutarjev v letih 1912 in
1913 "orile v trgu navdušujoče
slovenske pesmi". Leta 1913 je
društvo izven okrilja čitalnice
pripravilo samostojno gleda-
liško predstavo na skrajni na-
rodnostni meji, pri Sv. Ani v
Slovenskih goricah^^. Prosvet-
no delo društva je pred prvo
svetovno vojno vključevalo ve-
liko govorov, kratkih predavanj
ipd., širili pa so tudi slovenske
knjige in Časopise. Prosvetno
delo so okrepili takoj po
končani 1. svetovni vojni in
nastanku nove države, leta
1919 so že začeli delitev na
posamezna področja, kot so
dramsko, knjižnica, glasbeni
odsek ipd. V ietih 1920-1930 so
imeli precej nagovorov in tudi
predavanj. Najbogatejše je bilo
delo na dramskem področju.
Ljubiteljsko igranje na amaters-
kih odrskih deskah je bila
nasploh ena od oblik kulturne
ustvarjalnosti, tudi nasprotne-
ga tabora, to je Orlov.
OPOMBE:
23 Kronika OŠ Lenart
24 Kronika OŠ Lenart in Slo-
venski gospodar
25 Isti vir
26 Sokolsko društvo Lenart
27 Isti vir in Teply, str. 506
28 Zbornik Cerkvenjak in M.
Toš: Oris NOB v občini Lenart
29 Kronika OŠ Lenart in Teply
str. 507
30 Dr. Alojz Kraigher (1877-
1959) je bil v letih 1907-1914
Okrajni zdravnik pri Sv. Trojici.
Kakšna je družba, ki jo je do-
dobra spoznal v tem delu Slo-
venskih goric, je povedal tudi v
pismu Ivanu Cankarju, ko ga je
10. marca 1910 vabil na
večmesečno bivanje k Trojici.
Zapisat mu je tole: "Saj bi bilo
dobro, da bi kdo od socialistov
malo preštudiral obmejne raz-
mere. Teh ne poznajo niti ro-
doljubi po poklicu, kaj šele mi
drugi. Narodnostni program
tvoje stranke je gotovo idealen;
a ne gre samo zanj, gre tudi za
taktiko. In v tej pač ne vidim no-
benega smotrnega dela. Pridi
in poglej! In če te ne bo zase
sram ob tej narodnostni mizeriji
na Sp. Štajerskem in
Koroškem, se grem obešat."
(Pisma Ivana Cankarja II..
Ljubljana 1948)
6
Četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
PO NAŠIM KRAJIH
SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH
Haloški tiHaišperk s podobami mesta
Naselje Majšperk je težko doživeti že ob priliodu vanj. Ko j
se pripeljemo po strmi cesti s Ptujske Gore, smo nenadoma:
v Majšperku, ne da bi se tega prav zavedli. Nekaj kmetij na^
desni, cerkev in križišče so pravzaprav tisto, kar pove, da;
naj bi bil tu center razmeroma velikega haloškega naselja.]
Majšperk danes bolj kot na vas spominja na trg ali manjše'
mesto. Prvi vtis na obiskovalca naredijo visoki stanovanjski;
bloki, in če se zapeljemo skozi naselje, ugotovimo, da ima^
bencinski servis, kar nekaj trgovin, v naselju Breg pa nekaj:
industrijskih in drugih gospodarkih objektov. <
Že daleč pred naseljem
Majpšerk obiskovalce na vseh
vpadnicah pozdravijo velike
table, ki izrekajo dobrodošlico v
občini Majšperk. Osrednje na-
selje šteje po podatkih krajevne-
ga leksikona okoli 670 prebival-
cev. Očitno je, da se je naselje
pred poplavljajočo Dravinjo stis-
nilo na bližnjo haloško vzpetino.
Višje ležeče in od Dravinje varne
lege je izkoristilo tudi naselje
Breg na desnem bregu, ob cesti
proti Stopercam.
Skozi osrednji del naselja vodi
lepa, pred kratkim obnovljena
asfaltna cesta s pločniki na obeh
straneh, izven središča pa se ces-
ta, predvsem tista proti Tržcu,
hitro spremeni v nekaj precej
luknjastega. V času najinega
obiska je dajal Majšperk vtis na-
selja, kjer prevladujejo mladi, saj
odraslih skoraj nisva videli. Zan-
je, za mlade torej, tudi lepo
skrbijo, saj imajo ob stano-
vanjskih blokih urejene
površine z igrali. Večje število
mladih je v središče seveda zva-
bila osnovna šola, ki je kombina-
cija stare, malce načete, in no-
vejše zgradbe. Sicer je vse v sre-
dišču Majšperka dokaj novo ali
pa vsaj tako dobro vzdrževano.
Najstarejša zgradba je zagotovo
cerkev, ki ima korenine v
začetku tisočletja, sedanja
zgradba pa je nastala leta 1639.
Medtem ko ostali del malce trpi
zaradi zoba časa in kliče po
obnovi, je cerkveni zvonik lepo
in na novo prepleskan, po-
sebnost je njegova kritina iz
skrilavcev.
Pokopališče je ob cesti, ki vodi
iz Majšperka proti Makolam.
Prvotno pokopališče, stisnjeno
na majhni ravnini pod vzpetino,
je postalo očitno premajhno, saj
so ga pred leti razširili še pod
cesto. Oba dela pokopališča sta
ograjena z zimzelenimi grmov-
nicami, gornji del pa je od ceste
ločen z lično ograjo, kombinaci-
jo betona in železa.
V središču Majšperka težko
najdemo stavbo, ki bi bila neure-
jena, pa tudi sicer je v kraju vse
na svojem mestu. Stanovanjski
bloki bodo v bližnji prihodnosti
potrebovali novo, morda svet-
lejšo fasado, saj so v središču
pogleda vsakega obiskovalca.
Naselje Breg je, kot že omenje-
no, bolj industrijsko. Ob priho-
du očara pogled na lepo
obnovljen dvorec na desni stra-
ni, nekoliko pa razočara podoba
industrijskih poslopij tovarne na
levi, ki je zagotovo posledica ne-
davne gospodarske agonije. Kaj
je središče naselja Breg, bi težko
določili, kaže pa, da se življenje
koncentrira ob trgovskem pos-
lopju, ki je za sosede dobilo še
zdravstveno postajo, vrtec in le-
karno. Naprej proti Stopercam je
še nekaj zasebnih gospodarskih
objektov, ki so v glavnem vzorno
urejeni, pa tudi nekaj lepih sta-
novanjskih hiš. Pravzaprav je v
obeh omenjenih centrih težko
na prvi pogled opaziti kaj, kar bi
na obiskovalca naredilo negati-
ven vtis.
KAIPA
BLIŽNJA
OKOLICA
Razumljivo je, da ljudje v
strnjenih naseljih nimajo veliko
možnosti, da bi smeti in drugo
navlako enostavno odvrgli, saj so
na očeh sosedov. Kar mikalo
naju je torej, da se zapeljeva še
malce izven obeh središč. Na-
jprej po lepi, široki asfaltni cesti
Na vpadnicah v občino
vas pozdravijo table z
dobrodošlico
na višje ležeči del Lešja. Tudi
zgoraj je prelepo, kar očarljiva
narava in sicer redke, a lepe
domačije. Toda vsaka lepota ima
svoj greh. Ob vzpenjajoči se cesti
je v ob lepem ovinku "priročna"
kotanja, kjer se je mogoče na la-
hek in neviden način znebiti
dotrajanega štedilnika, TV ekra-
na in podobne navlake. Ko je fo-
tografski aparat požiral neprije-
ten prizor, je domačin dodal
opozorilo: "Priti bi morali ta-
krat, ko je tu še polno svinjskih
kož." Fuj! Ob koncu naselja
Breg, po eni od cest, ki vodijo v
hribe, sva prišla do potočka, ki
kaže svojo neurniško moč v
višini po grmovju izobešene
plastike, ki jo prinesejo njegove
podivjane vode. Potok pa je po
mišljenju nekoga tudi tisti, ki bo
Prijeten pogled na začetek naselja Breg z obnovljenim dvorcem
pospravil avtomobilske karoseri-
je. V nedrjih potoka tako nastaja
pravo avtomobilsko pokopa-
lišče. Še enkrat fuj!
KRATICA
ANKETA
Marija Kopše iz Makol: "V
Majšperk hodim občasno v
službo. Sicer mi je tukaj kar
všeč, menim le, da bi bilo
potrebno center naselja Breg
malo bolj urediti. Predvsem me
moti neurejeno parkiranje in
kupi gradbenega materiala tukaj
v središču."
Aleš Verdenik z Brega: "Kar
všeč mi je tu, kjer živim. Ureje-
nost središča Majšperka in Brega
je v redu. Morda bi lahko nekoli-
ko bolje uredili ceste. Pabrego-
vih delajo asfalt, v ravnini pa ga
ne vzdržujejo. Lahko bi imeli
tudi kino, ki so ga ukinili pred
kakimi petimi leti."
Anton Zajšek iz Skrbelj:
"Življenje tu ni najboljše, smo
pač v Halozah. Trgovin in gos-
tiln imamo zadosti, moti pa me
nesnaga v Dravinji in drugih po-
tokih. Sedaj, ko imamo v
Majšperku občino, je sicer neko-
liko boljše, če hočeš kaj urediti,
pa moraš še vedno na Ptuj;
včasih je poti še več kot prej."
Tatlona Mohorko
Jože Braiii
Na osnovi vsega, kar sva
videla v Majšperku in njego-
vi okolici, sva po tehtnem
premisleku središču velike
haloške občine prisodila
oceno 7,65.
Marija Kopše
Aleš Verdenik
A^'tomobilsko pokopališče v potoku
Gneča na starem pokopališču
Anton Zajšek
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
7
REPORTAŽE
VIDEM / ČETRTA SPOMLADANSKA AKCIJA ZELENIH VIDMA
dhm še ena ialufia
četrta akcija Zeleniii Vidina, Id so na prvi pomladni dan -
letos je bil ta snežno obarvan - pred novo občinsko
zgradbo ob Dravinji občanom delili brezplačne sadike
avtohtonih drevesnih vrst, je bila uspešna. Letos je akcija
med občani naletela na dober odmev, saj je po sadike
prišlo blizu sto ljudi, ki so želeli, da bi bila z novimi sadi-
kami okolica še bolj zelena. Zeleni Vidma so občanom
razdelili sadike smreke, bora, divje češnje, breze, občini
pa podarili še eno vrbo žalujko, kajti lanska se je ob
gradnji občinske zgradbe žal posušila.
Predsednik Zelenih Vidma
mag. Ivan Božičko je bil tudi le-
tos zadovoljen s potekom akcije,
predvsem pa z odzivom ljudi, ki
so podprli četrto spomladansko
akcijo in tako pokazali, da jim ni
vseeno za naravno okolico. V šti-
rih letih so tako ljudem razdelili
4 tisoč najrazličnejših dvoletnih
sadik: macesna, hrasta, javora,
smreke, bora, divje češnje (po tej
so letos še posebej spraševali),
breze in črne jelše. 100 dreves-
nih sadik črne jelše in 10 sadik
divje češnje so podarili terenske-
mu odboru Tržeč, ki bo sadike
zasadil na obrežju reke Polskave,
zraven pa so jim priložili še pri-
poved o dveh potočkih, ki sta se
srečala na ravnini pred staro vot-
lo vrbo. Tradicionalna akcija na
prvi pomladni dan je sovpadala
tudi z 22. marcem, svetovnim
dnevom voda, zato so Zeleni
prisluhnili in podprli prizade-
vanje krajanov Tržca. Ob novi
občinski zgradbi pa sta mag.
Ivan Božičko in župan Franc
Kirbiš posadila novo vrbo žalu-
jko in v koreninski prostor do-
dala še posvetilo Zelenih Vidma.
r. Mofiorlre
Povpraševanje po brezplačnih drevesnih sadikah je bilo letos presenetljivo.
Foto: TM
PTUJ / IZVRŠILNI ODBOR ZLD O DOGAJANJIH V LOVSTVU
Kdo iMfeflfa enotnost?
DELITEV LOVIŠČ BI BILA PROTIPRAVNA, OBSTOJEČA ORGANIZIRANOST LOVSTVA JE DOBRA
• O PTUJSKIH LOVSKIH TEŽAVAH KMALU NA MINISTRSTVIH ZA NOTRANJE ZADEVE IN
KMETIJSTVO • ALI RES GROZIJO KONFLIKTI MED ČLANI DRUŽIN IN NOVIH DRUŠTEV?
Na četrtkovi seji izvršilnega in nadzornega odbora Zveze j
lovskih družin Ptuj, ki sta se je udeležila tudi predstavni-;
ka Lovske zveze Slovenije Milan Jenčič in magister
Dušan Dougan, so govorili o problematiki lovstva na^
ptujsko-ormoškem področju. Načeli so zlasti delovanje^
novoustanovljenih Lovskih društev v Gorišnici, Dornavi in!
Vitomarcih, ki zahtevajo delitev obstoječih lovišč. Tega pa
veljavna zakonodaja ne dopušča, zato je vodstvo ptujsko-i
ormoške zveze lovskih družin znova zahtevalo spoštovanje,
pravnega reda in zakonitosti. Menijo namreč, da je sedan-
ja organiziranost dobra in da lovske družine korektno op-'
ravljajo svoje dolžnosti.
Vnovič so poudarili, da gre v
teh primerih za veliko politizaci-
jo lovstva in da problematika do-
biva širše dimenzije, ki se lahko
kmalu pokažejo na drugih
območij Slovenije. Zato so terjali
ustrezno pravno pomoč Lovske
zveze Slovenije, saj bi lahko
ptujska dogajanja resno načela
prepotrebno enotnost lovske or-
ganizacije. Predsednik pravno-
statutarne komisije pri slovenski
lovski zvezi mag.Dušan Dou-
gan je opozoril na veljavno zako-
nodajo, ki ne omogoča delitve
lovišč, in menil, da pravni
položaj novo ustanovljenih lovs-
kih društev ni enak položaju
lovskih družin, ki imajo lovišča
in z njimi upravljajo. Pravno
bodo te primere proučili in z nji-
mi   seznanili   ministrstvi   za
notranje zadeve in kmetijstvo.
Predsednik izvršnega odbora
Lovske zveze Slovenije Milan
Jenčič pa je na Ptuju poudaril,
da lovska zveza ne podpira neza-
konitih odvzemov lovišč in da
bo s to problematiko seznanil
pristojne državne službe. Menil
je tudi, da gre za politizacijo in
vpliv lokalne politike, kar za go-
jitvena prizadevanja lovske orga-
nizacije ni dobro. Opozoril je
tudi na nevarnost, da se zadeve
zaostrijo in privedejo celo do
konfliktnih situacij med člani
društev in družin. Nekaj prime-
rov zaostrovanja je že bilo, zlasti
na območju Juršincev. Tam so
doživeli več primerov podiranja
visokih prež in poškodovanja
lovskih objektov, večkrat pa so
bili lovci moteni pri lovu. Kljub
kazenskim ovadbam se doslej ni
zgodilo še nič.
Predsednik ptujsko-ormoške
ZLD mag. Emilijan Trafela je
povedal, da so LZS že obvestili o
vsem dogajanju in da zato
pričakujejo pomoč pravne služ-
be. Poudaril je še, da so odločno
proti kakršnemukoli zaostro-
vanju razmer in proti nastajanju
konflikotv, zato naj velja pravni
red. Po njegovem ni nikakršnih
razlogov za razbijanje lovske or-
ganizacije. Zadeve okoli zaostro-
vanja odnosov med novimi lovs-
kimi društvi in lovskimi druži-
nami po njegovem dobivajo epi-
log in se lahko bistveno spreme-
nijo, če bi obveljale napovedi
članov novih društev, da bodo s
16. majem že lovili. Spregovoril
je tudi o izdajanju dovoljenj za
nabave lovskega orožja, pri
čemer bi morala veljati zakonska
določila na ravni države. Po nje-
govem gre za politizacijo in izsil-
jevanje, tega pa ZLD Ptuj-
Ormož ne more dopustiti, saj de-
lajo zakonito.
Mag. Dušan Dougan je glede
ustanavljanja novih lovišč, kar
zahtevajo nova lovska društva,
povedal, da je treba v upravnem
postopku najprej ugotoviti, ali
so razlogi, da se sedanjim up-
ravljalcem lovišča odvzamejo in
nato dodelijo novim. Pravni
položaj po njegovem očitno ni
jasen niti upravnim enotam, saj
status lovskega društva ni enak
pravnemu položaju lovske druži-
ne, ki ima lovišče in z njim gos-
podari. Pravno-statutarna komi-
sija bo celotno dokumentacijo o
ptujskih lovskih zgodah temelji-
to proučila in si pridobila pravna
mnenja. Predsednik izvršnega
odbora Lovske zveze Slovenije
Milan Jenčič pa je povedal, da bo
s problematiko takoj seznanil
ministra za notranje zadeve Mir-
ka Bandlja in ministra za kme-
tijstvo Cirila Smrkolja. Povedal
je še, da je Lovska zveza Sloveni-
je pri pravnih zadevah dokaj
nemočna, tudi v ptujskem pri-
meru gre za politična ozadja,
poskuša se razbiti lovska organi-
zacija, zato bo lovstvo lahko
uspešno samo, če bo dovolj
trdno in enotno. Opozoril je na
nevarnost, da bi se razmere za-
ostrile in privedle do kon-
fliktnih situacij, zato pričakuje
odziv pristojnih državnih or-
ganov. Lovska zveza ne podpira
nezakonitih odvzemov lovišč,
tudi pri sprejemanju nove zako-
nodaje je treba ohraniti vse
dobre elemente obstoječe,
ekonomski interesi ne smejo
prevladati nad ekološkimi. Zdi
se mu tudi, da bo pri sprejeman-
ju nove lovske zakonodaje velik
vpliv lokalne politike.
Zadeve torej niso tako enos-
tavne, z njimi se bo očitno
ukvarjala precejšnja množica
pristojnih služb, lovstvo pa lah-
ko z zaostrovanjem razmer dobi
nove primesi politizacije
občutljivega področja.
M. Toš
Podrta preža Iz LD Juršinci. Bo kdo odgovarjal za prekršek?
8
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
KULTURA^ aOBRAMEVAHME
VIDEM PRI PTUJU / PRAZNOVALI ČETRTI DAN SOLE
Šolsko življenje se je po letu 1994, ko so na prvi pomladni
dan odprli vrata nove, tako težko pričakovane in želene
šole, tudi v OŠ Videm posodobilo. Ta dan so si videmski
učenci in delavci izbrali za svoj dan šole; v minulem tednu
pa so ga praznovali četrtič.
Ravnateljica OŠ Videm Mari-
ja Šmigoc je ob prazniku dejala:
»Dan šole je običajno nekak me-
jnik v zgodovini šole. Tako je
tudi pri nas. To je dan, ko smo se
vselili v novo stavbo. Sedaj je za
nami že nekaj let dela v novih
prostorih in letos bomo upihnil
četrto svečko. Še vedno so v nas
sreča, veselje in obenem delovni
zagon, da dokažemo, da smo si
novo šolo zaslužili. Trudimo se
na vseh področjih in upamo, da
nam uspeva, saj to dokazujejo
uspehi naših učencev. Našim ot-
rokom želimo omogočiti čim več
na prehodu v tretje tisočletje.«
Letošnji dan šole je bil športno
obarvan, v znamenju košarke,
šolske košarkarske lige (ŠKL) in
timskega pouka na predmetni
stopnji. Videmčani namreč v
tem šolskem letu drugo leto so-
delujejo v državnem projektu
ŠKL, ki združuje 120 slovenskih
šol, od tega polovico osnovnih.
Na predmetni stopnji so se po
skupinah lotili temeljitega
proučevanja košarke, projekt sta
vodila Jože Šoštar in Gorazd
Cemila, učitelja športne vzgoje.
Učenci so ob pomoči mentorjev
pogledali zgodovinski razvoj
košarke, izvedeli vse o košar-
karski igri, igrišču in pravilih ter
spoznali, da se za prihodnost
košarke ni bati. Ugotovili so, da
je prehrana športnika in rekrea-
tivca zelo pomembna za uspešno
tekmo, košarke so se lotili tudi
po matematično, saj so statis-
tično obdelali ankete in zapisni-
ke tekem, pogledali so kakšna
pravila sodijo v športno
obnašanje, katera so najpogos-
tejša navijaška gesla, v angleščini
so zapisali vse najpomembnejše
o ameriški NBA ligi, sestavili so
anketo in za konec napisali še
košarkarsko himno OŠ Videm.
Vse to so obiskovalcem ob dnevu
šole predstavili v knjižici,
pripravili pa so še zanimivo
razstavo o ŠKL na šoli, za zakl-
juček praznika pa je bila košar-
karska tekma med učenci in
učenkami obeh 7. razredov,
predstavila pa se je tudi navijška
skupina Smrklje, ki jih vodi
Breda Pisar in so nepogrešljive
spremljevalke ekipe ŠKL na tek-
mah. Pri projektu, za katerega je
dala idejno zasnovo Marija Čer-
nila, je sodelovalo mnogo učitel-
jev videmske šole in strokovnih
sodelavcev, pomagali pa so spon-
zorji in tudi občina Videm.
T. Mohorko
Na šoli so izbrali šest najboljših košarkarjev
letošnje sezone ŠKL (eden izmed njih manjka na
fotografiji). Foto: TM
POUCANE / PREDSTAVILI NOVE NARODNE NOSE

Prvi marčevski sobotni večer v poljčanski osnovni šoli je po-
tekal v znamenju predstavitve novih narodnih noš iz sredine
18. stoletja. V preddverju je bila razstava fotografij posamez-
nih oblek, v večnamenskem prostoru, okrašenem s kozolcem,
starimi predmeti in drugim, kar je pričaralo "staro" vzdušje,
pa se je trlo ljudi, ki so prišli pogledati obleke izpred 250 let.
"Krivdo" zanje so pripisali freskarju Francetu Jelovšku iz
Ljubljane, ki je v letih 1752 in 1753 poslikal celotno notran-
jost božjepotne baročne cerkve na Sladko Gori. Na spodnjih
delih v cerkvi so poslikave romarjev, moških in žensk, ki so
doživeli različne nesreče ter zboleli za težkimi in neozdravlji-
>1mi boleznimi. Na osnovi teh slik je Branko Fuks s pomočjo
strokovnega sodelovanja etnologinje dr. Marije Makarovič,
drugih zvestih in dobrih sodelavcev ter donatorjev v petih le-
tih opravil raziskavo ljudskih oblačil takratnega časa. Za svo-
je delo je Branko Fuks ob predstavit\i noš prejel zlato Marol-
tovo značko, najvišje priznanje za dosežke na področju folk-
lorne deja>iiosti.
Pred petimi leti je projekt
izgledal skoraj neresnično, saj je
manjkalo predvsem blaga, iz ka-
terega bi izdelali avtentične na-
rodne noše. Moralo pa je biti la-
neno - "hodnično", kot mu po
domače rečejo v teh krajih, in
tudi konopljino. Z dr. Makaro-
vičevo je Branko Fuks po dol-
gem in počez prehodil Pohorje,
kjer imajo starejše gospodinje še
vedno na zalogi hodnične rjuhe.
Nekaj blaga jima je tako uspelo
dobiti, vendar ga je bilo za noše,
predvsem krila so bila široko
nabrana, odločno premalo. Ob
"nabiranju" lanenega blaga sta
Branko Fuks in dr. Makaro-
vičeva doživela marsikaj - od
gostoljubnosti, ko so ob
prisrčnem sprejemu ljudje radi
zamenjali staro robo za nove rju-
he, pa tudi bežati sta kdaj mora-
la, ko pač nista pristala na drago
zamenjavo. Končno so le izvede-
li za Ivana Slavička na
Hrvaškem, ki je imel veliko
hodničnega blaga, starega med
40 in 50 let, kar je končno zados-
tovalo za izdelavo vseh oblek.
Tudi čevlje in škornje je bilo
potrebno posebej izdelati, kar je
opravil čevljarski mojster iz Ma-
ribora. Vzporedno z oblekami
sta skrbela za glasbeno spremlja-
vo in seveda plese. Za glasbo je
priredbe pripravil prof. Drago
Kunej s SAZU, prirejena pa je za
instrumente iz tistega časa - kla-
rinet, violino, bobne in bas.
Celotno prireditev z naslovom
Romanje na Sladkor Goro je po-
vezoval Bojan Maroševič v vlo-
gi dedka, pomagala sta mu "vnu-
ka" Renato in Katarina. Odpra-
vili so se na romanje skozi
Lušečko vas do Ljubične in na
Sladko Goro. Med potjo so videli
in doživeli marsikaj zanimivega.
Tako je dedek vnukoma pripo-
vedoval, kako so svoj čas barvali
ali mužili blago za obleko, izve-
dela sta zgodbo o ljubičenski
Mariji, ki je pobegnila iz Poljčan
in se zatekla na LJUBIčensko
goro, ter poslušala pritrkovanje
ali trjančenje zvonov na Sladki
Gori. Ob koncu je dedek
predstavil še noše, ki so bile pra-
va paša za oči. Prijetne in ubrane
barve, lepi kroji, skratka naši
predniki so se pred 250 leti
pražnje resnično lepo oblačili.
Tudi zaplesali so na koncu, ven-
dar kot je povedal Branko Fuks,
že na začetkti, bodo te noše hra-
nili bolj na varnem, za resnično
svečane priložnosti, ob plesu pa
se bodo še naprej oblačili v
oblačila iz druge polovice 19.
stoletja, saj so narejena iz mate-
rialov, ki prenesejo tudi dru-
gačno pranje kot lepa in barvno
ubrana posebej ročno pobarvana
oblačila iz lanu in konoplje.
Vida Topolovec
Muzikantje v novih narodnih nošah so pod kozol-
cem zaigrali na violino, klarinet, kontrabas in bo-
ben. Foto: VT
PTUJ / VABILO NA VIKTORINOV VEČER
V gosteh slovenski
metnpolit dr. frmt Rode
v petek, 27. marca, bo ob 19. uri v reffektoriju minoritskega sa-
mostana na Ptuju gost Viktorinovega večera dr. Franc Rode. Na
temo "Slovenska Cerkev pred izzivi sodobnega časa" bo govoril
o stani?.! Slovenske katoliške Cerkve, ki se z vseslovensko sino-
do pripravila na vstop v tretje tisočletje. V duhu svojih mno-
govrstnih razprav in intervjujev bo govoril o zelo aktualni temi
Cerkev in družba, kjer bo mogoče zaslediti tudi sporočilo nje-
govega škofovskega vodila "Stati inu obstati**.
Dr. Rode je še kot študent teologije, predvsem pa kot profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in
urednik revije Znamenje ter kot tajnik papeškega sveta za kulturo pogosto obravnaval teme, po-
vezane s krščanskimi vrednotami, kulturo, ter položaj Cerkve in države. Posebno pozornost pa je
namenil razglabljanju o različnih političnih in ideoloških sistemih.
Njegove misli lahko najdemo v številnih njegovih knjigah, kot so: Živa verstva, Ošarjeno bivan-
je, Uvod v modemi ateizem, Kriterij krščanstva v pluralistični družbi, LEglise national et democ-
ratie. Mesec dni na rdečem otoku, Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem, Za čast dežele itd.
Še več pa je objavljal v različnih domačih in tujih revijah, še posebej v francoskih La Vue de Mon-
de in La Pense. Za njegovo prodorno besedo v francoskem svetu gaje francoski predsednik Jacques
Chirac odlikoval z redom državnega viteza za zasluge.
Viktorinovi večeri so med Ptujčani toplo sprejeta oblika druženja, ki z različnih zornih kotov os-
vetljuje ključna vprašanja današnjega časa. Takšen je tudi namen petkovega srečanja z nadško^
fom, za katerega bo glasbeni utrinek prispeval Mešam cerkveni pevski zbor sv. Marka niže Ptuja.
Zato prisrčno vabljeni vsi, ki si želijo oblikovati objektivnejši pogled na aktualno dogajanje na Slo-
venskem.
p. Slavko Krafnc
PTUJ^ eORIŠNICA / EKSKURZIJA ŠTUDENTOV ETNOLOGIJE

Pretekli četrtek so študentje četrtega letnika etnologije in
kulturne antropologije s Filozofske fakultete v Ljubljani
preživeli na Ptuju in v Gorišnici. Pod strokovnim
vodstvom profesorja dr. Vita Hazlerja, našega najvid-
nejšega strokovnjaka za etnološko nepremično kulturno
dediščino in velikega poznavalca dediščine v slovenskih
muzejih, so najprej obiskali Miheličevo galerijo na Ptuju,
kjer smo jih sprejeli skupaj s kolegico Stanko Gačnik,
kustodinjo galeristko, ter kolegom Andrejem Brencetom,
kustosom etnologom.
Namen njihovega obiska gale-
rije je bil v prvi vrsti povezan z
ogledom razstave fotografij Sto-
jana Kerblerja z naslovom Reto-
rika kurentove maske. Avtorja
razstave Stanka in Aleš Gačnik
sta predstavila najnovejši Ker-
blerjev fotografski opus kurenti,
posebna pozornost pa je bila na-
menjena tudi Stojanu Kerblerju
kot mojstru fotografije ter njego-
vemu fotografskemu odnosu do
dokumentiranja naše regional-
ne, zlasti ljudske kulture. Pogo-
vor se je v nadaljevanju odvijal
tudi v predstavitev nekaterih
večjih, zlasti interdisciplinarnih
razstav v Miheličevi galeriji, kot
so bile: Zbiram - torej sem / O
fenomenu zbirateljstva in pri-
vatnih zbiralcih. Mitologija
Zoharjevega kurenta. Riba Faro-
nika (France Mihelič). Ogled
Miheličeve galerije in pogovor
smo zaključili z razpravljanjem
o možnih poteh nadaljnjega raz-
voja galerije.
Na popotovanju skozi staro
mestno jedro smo si ogledali ne-
kaj primerov prenov stano-
vanjskih hiš, še zlasti pa smo se
kritično obregnili ob vsem
dobro poznane pivovarniške iz-
veske, ki neusmiljeno "ones-
nažujejo" podobo srednje-
veškega Ptuja, pa tudi številnih
drugih, prostorsko občutljivih
starih mestnih jeder v drugih
predelih Slovenije.
Naslednji postanek je bil v
prostorih Znanstvenorazisko-
valnega središča Bistra Ptuj, kjer
nas je gostoljubno sprejel direk-
tor mag. Štefan Celan. Seznanil
nas je s historiatom nastajanja te
institucije, z nekaterimi razisko-
valnimi projekti, ki že potekajo,
kot tudi s tistimi, katerim name-
ravajo nameniti prioriteno po-
zornost v naslednjih letih. V na-
daljevanju se je razvnela živahna
razprava o številnih možnostih
povezovanja naravoslovnih in
tehničnih znanosti z
družboslovjem in humanistiko,
navrgli pa smo tudi pobude o
različnih možnih oblikah sode-
lovanja med študenti in profe-
sorji z Oddelka za etnologijo in
kulturno antropologijo z ZRS
Bistra Ptuj ter Pokrajinskim
muzejem Ptuj. Po končanih po-
govorih je sledil ogled prenovlje-
nih prostorov starega magistra-
ta.
Naslednja destinacija je bil
ptujski grad, natančneje nova
stalna muzejska postavitev mask
z naslovom Zgodbe o tradicio-
nalnih pustnih maskah. Ker je
bila strokovna ekskurzija štu-
dentov načrtovana v okviru
predmeta etnološka muzeologija
in konzervatorstvo, smo ob ogle-
du razstave namenili veliko mi-
nutaže ne le maskam in karneva-
lom, temveč tudi številnim stro-
kovnim problemom in dilemam,
ki spremljajo in sooblikujejo po-
dobo takšne razstave. Dotaknili
smo se prenekaterih vprašanj, ki
odstirajo ambicije sodobne slo-
venske etnologije tako na
področju raziskovanja kot
predstavljanja dediščine v muze-
jih, pogovarjali pa smo se tudi o
sodobnih trendih v evropskem
muzealstvu in muzeologiji. Od
pričujoče razstave, ki po mnenju
številnih strokovnjakov
predstavlja velik prispevek tako
v slovenski etnologiji kot mu-
zealstvu, smo se "poslovili" v
"korantovi sobani" in to s
skladbo Nova doba glasbenika
Milka Lazarja.
Naše strokovno srečanje, ki je
bilo polno izmenjav na-
jrazličnejših informacij, smo
sklenili na Dominkovi domačiji
v Gorišnici, ki postaja vse opaz-
nejši simbol mlade občine ter
njenih prebivalcev. V njeno zgo-
dovino in prenovljeno "arhitek-
turno drobovje" nas je na zelo
ilustrativen in strokoven način
popeljal član odbora za prenovo
domačije Stanko Arnejčič,
odličen poznavalec ljudskega
stavbarstva. Z velikim zaniman-
jem smo prisluhnili njegovim
zgodbam o nekdanjih načinih
bivanja v takšnih hišah, o števil-
nih gradbeniških in statičnih te-
gobah, ki so spremljale različne
faze prenove tega prečudovitega
spomenika ljudskega sta-
vbarstva. Po temeljitem ogledu
zunanjosti in notranjosti objekta
in po seznanitvi z nekaterimi
njihovimi načrti smo v hladnem
večeru in pod vedrim ozvezdjem
sklenili naše strokovno srečanje.
Zadovoljni, vidno utrujeni in
premraženi.
In zakaj Vam sploh o vsem
tem pišem? Preprosto zato, da
Vas opozorim na pomembnost
medsebojnega informiranja,
kritičnega dialoga in povezo-
vanja. V času, ko se ljudje vse
bolj zapirajo v meje lastnega
znanja in domišljije, ko z
gradnjo lastnih zidov zastiramo
poglede sebi in drugim, ko
uživamo v lastni majhnosti in
neuspehih drugih, ko
nevoščljivosti dopuščamo, da
razjeda našo kreativnost in ino-
vativnost, so takšna srečanja
ne le dobrodošla, temvel
predvsem nujna! Pa naj gre za
strokovna srečanja in izmenja-
vo znanja med raziskovalci,
kulturnimi ustvarjalci, bankir-
ji, vinarji, frizerji itn. Naloga
vseh nas, ki sobivamo v tem
okolju, ki ga sooblikujemo, oh-
ranjamo in razvijamo, je, da
spodbujamo kreativnost in ino-
vativnost, da zaupamo in verja-
memo v osvežujoč in optimiz-
ma poln slogan: "Ptuj - znanos-
ti in znanju prijazno mesto!"
Aleš Gačnik
f EDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
9
KULTURA - IZOBRAŽEVANJE
pTUJ / PRED 9. RAZSTAVO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Priiavlienih rekordno število vMormv
pEVETA RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ BO OD 24. DO 27. APRILA • PRIJAVUENIH ČEZ 950 VZORCEV
0 LETOS PRVIČ OCENJEVANJE SUHEGA SADJA IN VINA
13. marca je potekel rok za pri-
javo za sodelovanje na letošnji 9.
razstavi Dobrote slovenskih kme-
tij, ki bo v minoritskem samosta-
nu v Ptuju. Novo v letošnji raz-
stavi je ocenjevanje suhega sadja
in vina. Predsednik organizacij-
skega odbora 9. razstave Peter
pribožič je povedal, da so izredno
zadovoljni z odzivom slovenskih
kmetic in kmetov, na razstavi pa
bodo sodelovale tudi kmetije za-
niejskih Slovencev iz avstrijske
Koroške.
Do roka so kmetije prijavile več
kot 956 vzorcev izdelkov iz žit,
nileka in mesa, suhega sadja,
žganja, olj in kisov. Najbolj je z
izdelki zastopana mariborska re-
gija, s tega območja je prijavlje-
nih 282 vzorcev izdelkov. Po po-
sameznih kategorijah pa so po-
datki naslednji: žitnih izdelkov je
414, mesnih 102, mlečnih 87, ki-
sov 44, olj 22, žganj 165, vin 72 in
suhega sadja 48 vzorcev. Večino
ocenjevanj bodo izvedli v Ptuju,
le olja in kise bodo ocenjevali na
biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Prvo ocenjevanje, in sicer žganj,
se je pričelo včeraj.
Od regij se bo letos predstavila
Ljubljana, ki bo prispevala tudi
bogat kulturni program. Peter
Pribožič je povedal, da bo podro-
ben program letošnje razstave
kmalu izdelan, razmišljajo pa še o
nekaterih dodatnih novostih, kot
na primer bogatejšo mestno do-
gajanje v času razstave, ki bi ga
bilo mogoče doseči tudi z razsta-
vo starih obrti. Pričakujejo tudi,
da bo bolj kot v prejšnjih letih z
razstavo zaživelo celo mesto, da
se bodo vanjo s programi
vključili tudi drugi dejavniki v
turistični ' ponudbi mesta.
Letošnjo državno razstavo Do-
brote slovenskih kmetij naj bi si
ogledalo 15 tisoč obiskovalcev.
Več kot v prejšnjih letih pa bo
mogoče kupiti tudi na stojnicah,
ki jih bodo postavile slovenske
kmetije in nekateri drugi. Od
kmetijskih šol se bo letos predsta-
vila le Kmetijska šola Ptuj, ker
ljubljanska regija takšne šole
nima. Zanimiv je tudi podatek,
da se za kipec kakovosti kot naj-
večje priznanje na razstavi Do-
brote slovenskih kmetij poteguje
kar 23 izdelkov. Kipec pripade
Leseno jabolko in huška, letošnji vstopnici razstave Do-
brote slovenskih kmetij. Foto: M. Ozmec
vsakemu izdelku, ki je trikrat za-
pored prejel zlato priznanje.
Vstopnica oziroma spominek
letošnje razstave bosta leseno ja-
bolko in lesena hruška, zanj pa je
dal idejo in jo tudi realiziral zna-
ni ptujski obrtnik Anton Pintar.
Z vstopnico je ponazorjena tudi
novost    letošnje    razstave
vključitev suhega sadja v ocenje-
vanje.
Tiskovna konferenca pred
letošnjo razstavo bo 15. aprila, ko
bodo tudi izvedli posvet o suhem
sadju.
MG
DORNAVA/ OBMOČNO SREČANJE
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Nastopili nah
i   mwo^ #  li i ~   ^
infofsi folkloristi
V soboto so v Dornavi na srečanju otrošliih foliilornih slcu-
pin, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Ptuj,
nastopili najmlajši folkloristi. Prišli so iz vrtcev, osnovnih
šol in posebej organiziranih folklornih podmladkov pri sicer
odraslih plesnih skupinah.
V Dornavi je nastopilo deset
folklornih skupin. Najprej so za-
plesali otroci ptujskih vrtcev, ki
jjh je za nastop pripravila Nežika
Sešo, sledile so šola Juršinci pod
vodstvom Darinke Žnidarič, šola
Zavrč pod vodstvom Danice Ze-
lenik, šola Kidričevo pod vodst-
vom Nežike Šešo, folklorna sku-
pina Klopotec iz Ptuja pod vodst-
vom Cvetke Glatz, skupina Kul-
turnega društva Destrnik pod
vodstvom Anice Toplak, skupina
Rožmarin Folklornega društva
Dolena pod vodstvom Francke
Petrovič, skupina iz šole Podleh-
nik pod vodstvom Romane Mere,
šola Cirkovce pod vodstvom Ma-
rije Jurtela in folklorna skupina
osnovne šole iz Dornave, ki jo
vodi Darinka Žnidarič.
Srečanje si je ogledala tudi stro-
kovna ocenjevalka Zveze kultur-
nih organizacij Nežika Lubej, ki
bo med nastopajočimi izbrala tis-
to skupino ali skupine, ki se bodo
udeležile medobmočnega
srečanja v Slovenj Gradcu. To bo
aprila, nato pa bo v maju v Mari-
boru še republiško srečanje
ouoških folklornih skupin.
MZ
Nastop mladih folkloristov iz Podlehnika. Foto Langerholc
PTUJ
Zgodovinski
arhiv odslej
pod državno
upravo
Slovenska vlada je spreme-
nila status slovenskih arhivov.
S posebnim sklepom je usta-
novila tudi Zgodovinski arhiv
Ruj kot javni zavod, katerega
ustanoviteljici sta bili doslej
občini Ormož in Ruj. Tako je
uzakonila dejansko ?tanje,
saj je tudi Zgodovinski arhiv
Ruj že več tet financiran iz
državnega proračuna. Rujski
arhiv bo v prifiodnjih tedniti
oblikoval svet zavoda, stro-
kovni svet arhiva, razpisano
pa bo tudi mesto direktorja.
Le-tega bo tako kot pri drugih
državnih zavodih na predlog
sveta zavoda imenoval pris-
tojni minister, torej minister za
kulturo.
MZ
MAJSPERK/ PREDSTAVITEV SOLE V
UUBUANI
PosMMmo
V Majšperku se osnovnošolci skupaj z učitelji v letošnjem
šolskem letu posvečajo zdravemu življenju, natančneje jabol-
kom in medu. Projekt o medu, ki nosi naslov Čebelji panj -
domača lekarna, je bil izbran za predstavitev na dnevih slo-
venskega izobraževanja v Ljubljani. Tam sta ga predstavili
mentorici Stanka Varžič in Kristina Žunkovič.
Pri majšperški osnovni šoli že
15 let stoji čebelnjak, za katerega
skrbijo pod vodstvom prekaljene-
Naslovnica knjižice recep-
tov za jedi iz medu
ga čebelarja Stanka Vedlina
učenci, ki so vključeni v čebelar-
ski krožek. Letos jih je osem in iz
12 panjev so pridobili tako rekoč
vse, kar je šola potrebovala za
projekt Čebelji panj - domača le-
karna. Učenci so se spoznali z
orodji čebelarjev, postopkom pri-
dobivanja medu, učili so se upo-
rabljati čebelji vosek, spoznali
uporabnost medu v zdravilstvu in
seveda v prehrani. Ob vsem tem
je nastala še lutkovna igrica o
čebelici Maji. Za vrhunec projek-
ta pa lahko vsekakor štejemo ku-
harsko knjižico z naslovom Pos-
ladkajmo se z dobrotami iz medu,
v kateri so natisnjeni domači re-
cepti, ki so jih učenci zbrali pri
svojih mamah in babicah. V
knjižici, ki je zaenkrat izšča v na-
kladi 150 izvodov, je zapisanih 54
receptov.
Milena Zupanič
MARKOVCI / REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
V znamenju jrčffel/ic
19. in 20. marca je potekala v telovadnici OS Markovci 39. re-
vija otroških pevskih zborov ZKO Ptuj, ki je pravzaprav
območnega značaja. Udeležilo se je je 13 pevskih zborov, zbo-
ri iz petih šol pa zaradi objektivnih kadrovskih težav ali bo-
lezni na letošnji reviji niso sodelovali. Šolska telovadnica se
je ponovno pokazala kot akustično zelo primeren prostor za
srečanja mladih pevcev, pa tudi zato ker so se ti med seboj
poslušali. Organizacijsko so revijo pripravili strokovna sode-
lavka Nevenka Gerl iz ptujske ZKO in delavci markovske
šole. Potek je bil brezhiben, dvorano pa so oba popoldneva
napolnili hvaležni poslušalci, večinoma starši, in kar je raz-
veseljivo - zborovodje.
Na prvem koncertu so nastopili
zbori:
- Otroški zbor JVVZ Ptuj pod
vodstvom vzgojiteljice Darinke
Barin-Turica. Zborček je ob
odlični klavirski spremljavi Met-
ke Žižek radoživo zapel tri
otroške pesmice. Upoštevajoč
dejstvo, da so to predšolski otroci
in da je delo z njimi specifično, je
nastop dobro uspel.
- Otroški zbor OŠ Hajdina z
zborovodko Marijo Meklav je po
zasedbi sicer majhen, vendar je s
svojim kultiviranim petjem in
dobro sestavljenim programom
(J.S. Bach in dve slovenski ljud-
ski) dokazal, da resno dela.
- Otroški zbor OŠ Destrnik,
Trnovska vas in Vitomarci pod
vodstvom Nataše Žemljic je bil
največji zbor na reviji (okoli 60
pevcev). Zapeli so pesmice J. Bi-
tenca, M. Pirnika in J. Ježa. Uvr-
stitev slednjih dveh sklada-
telj skih imen v program je že v
naprej pogumno dejanje, ki ga je
zbor z izvedbama tudi potrdil.
- Otroški zbor OŠ Leskovec
vodi Ida Potočnik. Tudi ta
zborček je bil po sestavi majhen
(19 pevcev), vendar je pri skladbi-
cah Dvoraka, Kričke in Lenčke
Kupper pokazal lepo dinamiko in
piano petje. Zbor je svoj nastop
popestril s skupino Orffovih glas-
bil in s tem nekoliko omilil mo-
notonijo klavirskih spremljav.
- Otroški zbor OŠ Žetale je pod
vodstvom Ankice Logar tudi
majhen po številu pevcev. Mladih
pevcev iz Haloz smo se vsi razve-
selili. Njihovo petje je bilo v es-
tetskih okvirih petja otroških
zborov, morda le misel, da je bil
program nekoliko prezahteven
(Jež, Habe in Groffe).
- Otroški zbor OŠ Cirkulane
pod vodstvom Irene Sabler je svoj
nastop pripravil dobro. Izbira
programa je bila skoraj idealna,
dobra pa je bila tudi mlada solist-
ka v zadnji pesmi (Prvošolka).
Zbor je lepo zvenel tudi v pianu.
- Otroški zbor OŠ Videm pri
Ptuju, ki ga že vrsto let vodi Son-
ja Winkler, se bo letos udeležil
revije v Zagorju ob Savi, ki bo 16.
aprila. Za svoj nastop v Markov-
cih je prijavil nekoliko zahtev-
nejši program, ki ga bodo mladi
pevci izvedli tudi v Zagorju (P.
Eben: Jutranjica, T. Habe: Trata
in G. Kretzschmar; Doktor Flo-
rijan). Izvedbe so bile muzikalno
izvedene, pred mladimi pevci pa
je še dovolj časa, da bo nastop na
republiški reviji še boljši.
- Kot zadnji na prvem koncertu
je nastopil otroški zbor OŠ Olge
Meglic Ptuj, ki ga prizadevno
vodi Magda Damiš. Tudi ta zbor
je pripravil zgleden in tehten pro-
gram (Chopin, Feld in Habe) in
ga ob skrbni dikciji tudi dobro iz-
vedel. Klavirska spremljava je
bila zaupana Tanji Kožar Stošič,
ki je na celotni reviji spremljala
še osem zborov.
Drugi koncert je uvedel zbor
šole gostiteljice, to je OŠ Markov-
ci, ki ga vodi Jerneja Bombek Go-
bec. Zbor je za nastop pripra-
vil prvo izvedbo skladbe V. Mi-
helčiča Fantiček in sinica ter
skladbici M. Lipovška in J. Ježa,
pri kateri je igrala domiselna za-
sedba Orffovih glasbil.
- Otroški zbor OŠ Boris Kidrič,
Kidričevo, pod vodstvom Liljane
Krošl se je predstavil s tipičnim
otroškim programom, ki ga je iz-
vedel vedro in s klenim tonom.
Najbolj je vžgala pesem iz risanke
Sneguljčica.
- Otroški zbor OŠ Majšperk
vodi Stanka Erjavec. Zbor je s
svojim naravnim tonom predsta-
vil skladbico R, Gobca in dve T.
Habeta. Zbor se odlikuje po dobri
dikciji.
- Otroški zbor OŠ dr. Franja
Žgeča, Domava, pod vodstvom
Metke Zagoršek nam je zapel tri
vedre pesmice ob izvrstni klavir-
ski spremljavi Lidije Žgeč. Zbor
je pokazal velik dinamični raz-
pon petja.
- Kot zadnji je nastopil otroški
zbor OŠ Gorišnica, ki ga že dolga
leta uspešno vodi Slavica Cvita-
nič. Zbor je prestavil pesmi skla-
dateljev Ježa in Mozarta ter s pe-
smico Tomaža Habeta Ko bom
velik zaključil vedro razpo-
loženje, ki je dva popoldneva pre-
vevalo markovsko šolo.
Revijo je strokovno spremljala
Manja Gošnik Vovk iz Velenja, ki
je na zaključnem pogovoru po-
hvalila raven revije in opozorila
na premajhno število ljudskih pe-
smi v programih zborov. Zboro-
vodkam je svetovala, naj več časa
posvetijo oblikovanju tona in de-
klamaciji besedila.
Tako je izzvenela še ena revija
mladih pevcev. Če odmislimo dva
avtorja pesmi, ki so ju zbori izva-
jali najpogosteje, to sta: pesnik
Jože Humer (11 pesmi) in sklada-
telj Tomaž Habe (8 pesmi), je za-
nimiva ugotovitev, da so revijo
pripravile in izpeljale same žen-
ske. Da je to res, naj poleg že
omenjenih zborovodk naštejem
še nekaj sodelavk: nepogrešljiva
Petra Langerholc Stropnik, cvet-
ličarka Hermina Horvat in mlada
napovedovalka Maruška Gerl.
Mf^a Gobec
Najštevilčnejši je bil združeni zbor treh šol iz občine Destrnik-Trnovska vas pod vodstvom
Nataše Žemljic. Foto: Langerholc
10
četrtek, 26. marec 1998 ■ TEDNIK
MASveri
Kremne rezine
Kremne rezine so priljubljena sladica starejše in mlajše ljudi.
S svojo hranilno in kalorično vrednostjo se približajo
manjšemu rednemu obroku in prav zaradi tega danes pripravl-
jajo različne inačice, ki so energijsko manj bogate.
Sprva smo pripravljali kremne
rezine iz listnatega ali maslene-
ga testa. To testo sem že enkrat
podrobno predstavila, tako da
tistim, ki ste pozabili njegovo
pripravo, priporočam, da polis-
tate po Tedniku ali da listnato
testo kupite. Vsem tistim, ki se
boste njegove priprave lotili, pa
priporočam, da ga pripravite ne-
koliko več, ga zamrznete in še
kasneje uporabite za pripravo
kremnih rezin ali slanega peci-
va, lahko pa tudi za tople uvod-
ne jedi, kot so maslene pastetke
z različnim ragujem.
Pripravljeno listnato testo raz-
valjamo v obliki pekača, ga pred
peko večkrat prebodemo z vili-
cami in navlažimo s hladno
vodo. Pečemo ga pri temperatu-
ri 220 do 250 C , odvisno od
moči vaše pečice. Spečemo dve
enakomerni plasti testa. Ena
nam služi za podlago, z drugo
kremne rezine pokrijemo oziro-
ma nam druga plast služi za
okras. Preden položimo zgornjo
plast testa na kremo in sladko
smetano, jo razrežemo na ena-
komerne kvadratke ali pravo-
kotnike in polagamo razrezano.
Najpomembnejši del kremnih
rezin je krema. Danes obstaja
več različnih receptov za pripra-
vo vanilijeve kreme za kremne
rezine. Najstarejša je ta, ki jo
pripravimo iz večje količine jajc
in zadostuje za 20 rezin. Pripra-
vimo jo iz litra mleka, 7 jajc, va-
nilijevega stroka, ki ga lahko za-
menjamo z vanilijevim sladkor-
jem, potrebujemo še ostro
moko, in sicer 18 dekagramov,
ter rum za okus. Kremo pripra-
vimo tako, da skuhamo 9 decili-
trov mleka, v katerega smo dali
vanilijev strok in četrtino slad-
korja. Vse rumenjake in drugo
četrtino sladkorja penasto
umešamo. Dodamo moko, ki
smo jo gladko razmešali z enim
decilitrom hladnega mleka,
nato prilijemo ostalo vrelo mle-
ko, temeljito premešamo in kre-
mo počasi kuhamo, da se zgosti.
Med kuhanjem jo neprestano
mešamo, da se ne prime in da ne
nastanejo grudice. Topli kremi
dodamo rum, mlačni ali skoraj
hladni kremi pa dodamo trd
sneg beljakov z ostalim sladkor-
jem. Se toplo kremo vlijemo na
pečeno listnato ali masleno tes-
to in za nekaj časa postavimo v
hladilnik. Kvaliteta kreme in
njena zgostitev je odvisna zra-
ven tega še od vlažnosti vaše
moke. Ce imate skrambo neko-
liko vlažno, dodajte vroči kremi
2 do 3 liste namočene in ožete
želatine. Če nimate želatine, si
lahko pomagate s čistim škro-
bom oziroma gustinom. Pravi-
loma bi lahko dodali tudi več
moke, vendar bi krema imela
nekoliko mokast okus, zato je
bolje, da izberete želatino ali
čisti škrob.
Kremo pa lahko pripravimo
tudi s pomočjo vanilijevega pu-
dinga, ki ga razrečimo s
pomočjo tolčene sladke smeta-
ne. Puding skuhamo po klasični
metodi, ga med hlajenjem
večkrat premešamo, da ne nas-
tane skorjica, in ohlajenemu do-
damo 2 decilitra tolčene sladke
smetane. Smetano sladkamo po
okusu. Pripravljeno kremo vsi-
pamo na pečeno testo, prekrije-
mo z drugo plastjo pečenega tes-
ta in vse skupaj postavimo v
pečico, da se krema temeljito
strdi. Če pripravljate kremo s
pomočjo pudinga, lahko izpus-
tite plast tolčene sladke smeta-
ne, kremo pa naložitte nekoliko
višje, tako da so po višini enako
visoke kot rezine s smetano. Se-
veda je količina pudinga in sme-
tane odvisna od pekača, v kate-
rem jih pripravljate, tako da
osnovno recep-
turo podvojite.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Kr¥oda}alci
10. MAREC - Petra Kopše, Rimska pt.
17, Ptuj, Pavel Rubin. Jastrebe! 9,
Franc Mar, Bresnica 21, Dantel
Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj, ivan
Slukan, 2g. Velovlek 23/a. Dušan Ber,
Podvinc! 85/a, Ivan Auer, Pobrežje
151/a, Rajko Fajt, Ul. Stanka BrenČiča
9, Ptuj, Franc Lovrenčič, Krčevina pri
Vurbergu, tvan Siameršek, Pestike 1/a,
Vlado Rozman, Markovci 9. Edvard
Hojski, Zg. Hajdina 145, Janko Žvegla,
Podgorci 5, Zvonko Žtbrat, Voikmerje-
va 5, Ptuj, Janko Cimerman, Šardinje
54/a, Gora2d Jurkovič, Ob železnici
13, Ptuj. Vladimir Voziič, Zamušani
4/a, Marjan Arnuš, Kicar 108/a, Miran
Koser, VIntarovci 53, Ziatko Gajšek,
Podlelinik 66/a.
12. MAREC - Roman Savič, Kukava
2/'a, Franc Rajšp, Destrnik 55, Ivan Ko-
lenifi, Finžgarjeva 19. Ruj, Janez Mere,
Gromova 2, Ptuj, A/liian Potrč, Žabjak
65, Justina Ttrafela, Gregorčičev dre-
vored, Ptuj, Wiian Bombek, Formin
28/a, Silva Simonič, Gomitci 7, Janez
Potočnik. Hrastovec 26, Franc Began,
Kraigherjeva 28, Ptuj, Stanislav Kosi,
Štuki 7/e, Milan Zajšek, Dobrina 69,
Mihael Bohanec, Zagorel 53, Zdenko
Šilak, Jadranska 11, Ptuj, Srečko Le-
tonja, Doiena 48, Vinko Toš, Vitomarci
7, Jožica Starčič, Markovci 26/a, Ja-
nez Pernek, Dravinjski Vrh 8/'a, Bojan
Vidovič, Baristovci 11/a, Slavica Jelen,
Kraigherjeva 22, Ptuj, Zdenka Godec,
Oraženci 21/d, Dagica Simonič, Gabr-
nik 3, Konrad Murko, Podvinci 133/b,
Marija Štumberger, Stojnci 20. Robert
Drevenšek, Kungota pri Ptuju 154, Re-
nata Perhač, Mestni Vrh 7, Milan Sta-
ter, Kicar 56, Zdravko Sok, Formin 1/a,
Milan Car, Industrijska ul. 5, Kidričevo,
Srečko Sitar, Lancova vas 58, Ivan
Vindiš, Janežovskj Vrh 21/c, Stanislav
Molnar, Krčevina 83, Anton Toš, Pod-
vinci 58, Marjan Feguš, Stanošina 17,
Kari Furek, Draženci B7/a, Srečko Na-
rat, Trnovec 21, Branko Unuk, Prepolje
72, Milan Strupar, Strmec 10, Božidar
Vasiijevič, Vrablova 20, Maribor, Anita
Korošec, Dragonja vas 31. Dražen
Kečkeš, S. Severja 15, Maribor, Janez
Meglic, Markovci 4/b, Boris Rajšp,
Limbuška 48, Limbuš, Bojan Topoln-
jak, Krčevina pri Ptuju 65, Roman
Kriznjak, Formin 39, Štefan Durkin.
Žmavčeva4/a. Maribor, Janez Šijanec
Jamna 12/a, Boris Bohi, Grajenščak
45, Ivan Grešnik, Anželova 20. Ptuj,
Franc Erman, Nova ul. 17, Spodnji Du-
plek, Alojz Bergant, Nebova 2/a, Mari-
bor, Peter Zalar. Tuškova 30/a, Mari-
bor, Bojan Bertalanič, K brodu 27, Ma-
ribor.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 165. NAD
Zairofi, družina In
duševno zdruvte
26, nadaljevanje
Nevrotično
pogojeni zakonski
konflikti - 8,nad,
Nevrotični zakon -
4, nad.
Prisilno
nevrotični zakon
Temeljni konflikt ljudi s
prisilno nevrotično strukturo
osebnosti se zaplete okoli
vprašanja, koliko in v kakšni
obliki smejo drugemu dati
njegovo avtonomijo oz. ohra-
niti svojo. Ker svoje avtono-
mije ne morejo doživeti zdra-
vo, razvijejo številne nevro-
tične poteze značaja. V bistvu
so ti ljudje pravo nasprotje lju-
dem s histerično strukturo
osebnosti.
Značilno je, da skušajo taki
ljudje vse ohraniti pri starem,
znanem in utrjenem. Iz strahu
pred kakoršnokoli spremembo
in novostjo se oklepajo enkrat
osvojenih in sprejetih stališč,
mnenj, izkušenj in navad, pa
tudi istih ljudi. To so zelo togi
ljudje, ki skušajo utirjeno pro-
glasiti za absolutno veljavno in
pravilno. O podjetnosti, spon-
tanosti, igrivosti pri njih ni
govora, saj mora biti pri njih
vse prej pretehtano, urejeno in
planirano. Nič čudnega torej,
da se izredno težko prilagajojo
novim situacijam. Redoljub-
nost, natančnost, vestnost in
varčnost teh ljudi je kar prislo-
vična in se lahko stopnjuje do
pravih ceremonialov in tako
imenovanih prisilnih dejanj in
misli (npr. kar naprej si mora-
jo umivati roke, preverjati, ali
so ugasnili kuhalnik, zaklenili
vrata ipd.). Tudi sicer se nji-
hovo življenje zaradi dograa-
tičnosti, principialnosti, for-
malizma in konzervatizma
vedno bolj spreminja v prisilo
in nesvobodo.
Še zlasti pa trpijo ljudje s
prisilno nevrotično strukturo
osebnosti zaradi svoje pretira-
ne stroge in toge vesti. Zaradi
nje stalno dvomijo ali ravnajo
prav. Poleg trajnih občutkov
krivde jih sili ta vest na vsa-
kem koraku tudi k popolnosti,
strahu pred napakami in stra-
hu, da bi se prepustili svojim
čustvom in nagonom; zato de-
lujejo navzven hlado in neživl-
jenjsko.
Po pravilu so ti ljudje zelo
ambiciozni,a malo kreativni.
Najbolj se boje zavesti o agre-
sivnih in seksualnih impulzih,
ki so v njih posebno močni in
pred reahzacijo katerih se s
svojo strukturo osebnosti
skušajo zavarovati s tem, da se
tako utesnjujejo, nekoristno
zapravljajo moči in čas, tako
da sploh ne pridejo do tega, da
bi "živeli".
Še več o tem pa naslednjič,
mag. Bo|an Sinko
PTUJ / Z LEBDENJEM DO SPROSTITVE

Rujska ekonomistka Dragica
Voda iz Klepove 57, ki se si-
cer ukvarja z davčnim sveto-
vanjem, je Rujčankam In
Rujčanom približala novo
storitev - dejavnost lebdenja
v posebni komori, ki prinaša
globoko sprostitev.
V Sloveniji so trenutno štiri
take komore, prva uradno regi-
strirana pa je ptujska. Sestavil jo
je ameriški zdravnik. V tujini jo
uporabljanje za zdravljenje raz-
ličnih zdravstvenih težav, bo-
lezni okostja, vezivnega tkiva,
notranjih organov, uravnoveša
delovanje obeh možganskih po-
lovic, primerna pa je tudi za
učenje po sprostitvi. Predvsem
pa je namenjena uživanju.
V komori je voda, ki je segreta
na 34,5 stopinj Celzija, v njej je
raztopljenih 400 kg grenke soli,
tako da utopitev ni mogoča.
Razmere so podobne tistim v
Mrtvem morju. Lebdenje traja
okrog 50 minut.
MG
Komora za lebdenje, ki prinaša globoko sprostitev.
Foto: M. Ozmec.
PiSE: ING. MIRAN GLUSIC /
V VRTU
*     V VRTU
V VRTU
V VRTU

Stopinje v pomladni vrt
Čeprav sta si, po vremenu sodeč, letos februar in marec
nekoliko zamenjala vlogi, je vendarle pomlad, najlepši
letni čas, tukaj. Z njenim prihodom pa je v vrtu potrebno
opraviti toliko opravil pri vzgoji in negi rastlinja, da je koristno izrabiti
vsako priložnost in stopinje usmeriti v vrt.
SADNI VRT dobiva v pomladanskem
času, ko vsako drevo vzbrsti in vzcveti,
najlepšo podobo. To pa je tudi čas, ko
se je potrebno še skrbneje posvečati
opravilom pri negi, prehranjevanju in
varstvu sadnih rastlin pred rastlinskimi
boleznimi in škodljivci. Čas za presajanje
sadnega drevja se izteka. Opraviti ga je
bilo potrebno v času, ko je bila rastlina
še v fazi zimskega mirovanja. Če imamo
sadno rastlino, ki jo iz kakršnih koli razlo-
gov moramo presaditi, to opravilo pre-
ložimo raje na naslednjo jesen. Presa-
janje sadnih dreves, ki so običajno že
odrasla, je v začetku vegetacije za kore-
nine toliko moteče, da je vkoreninjanje
malo mogoče. Sajenje sadnih sadik pa
je priporočljivo čimprej opraviti, da mla-
da sadika ne bi kasnila pri vkoreninjanju
in začetni rasti. Pri spomladanskem sa-
jenju je potrebno posebno pozornost
posvetiti oskrbi sadike z vlago. Korenine
pred sajenjem dobro namočimo v blatni
brozgi, zemljo ob sajenju dobro stisne-
mo in vtepemo h koreninam, sadilno
jamo pa'nato obilno zalijemo.
V jagodnjaku odstranimo suhe in
poškodovane liste z rozet jagodnih
grmov, nasad pa oplejemo in prerahlja-
mo. Rahljanje najbolje opravimo z vrtnim
rahljačem vrtavko, z njo namreč zemljo
zrahljamo med in pod koreninami, ne da
bi jih pri tem poškodovali, in dobro
vmešamo v tla kompostovko in rudnin-
ska gnojila, s katerimi smo jagodnjak
pognojili. V času, ko je pričelo sadno
drevje vegetacijo, se je iz zimskega mi-
rovanja prebudil tudi voluhar. Ta naj-
zahrbtnejši in najnevarnejši sadni
škodljivec prične že zelo zgodaj obnavl-
jati svoja gnezda. Letno se razmnoži v
šestih generacijah, zato postaja vse
požrešnejši. Bodimo pozorni na začetne
pojave tega škodljivca in ga pričnimo
pravočasno uničevati. Uničujemo ga
hkrati na več načinov, uporabimo pa tis-
te, s katerimi imamo največ dobrih
izkušenj.
V OKRASNEM VRTU so zaradi
letošnje zgodnje otoplitve že močno
vzbrstele vrtnice. Pri nekaterih vrstah in
sortah so že razviti poganjki. Ker kakšnih
občutnejših snežnih padavin, ki bi mlade
poganjke polomile, in pozne zimske po-
zebe tudi ni več pričakovati, vrtnice
obrežemo. Rez vrtnic se od drugega
okrasnega grmičevja razlikuje v tem, da
bi se zaradi bujnejšega razraščanja in
večjega cvetnega nastavka morale
močneje rezati. Grmič vrtnice naj ima 3
do 5 enako razporejenih krakov iz dobro
razvitih poganjkov. Nedorastle, šibke,
starikave, polomljene in poganjke, ki so
se v rasti usmerili v notranjost grmiča,
odrežemo tesno ob osnovi. Štrcijev ne
smemo puščati, ker ti strohnijo, trohno-
ba pa se širi dalje v zdrave dele panja
vrtnice. Na koliko brstov krajšamo po-
ganjke, je odvisno od sorte, vrste in
vzgojne oblike vrtnice. Za vrtnice je
značilno, da se izrazito odzivajo na rez:
bolj jih režemo, bolj jim spodbujamo
rast. Bujnim vrstam in sortam vrtnic po-
ganjke krajšamo na 5 do 7 brstov, šib-
kejšim pa na 2 do 4 brste. Rezno mesto
mora biti gladko in čisto, zato režemo z
ostrim orodjem. Vrtnica ima značilno de-
bel stržen, ki se s topimi škarjami
zmečka in scefra.
Kakšna bo trata med letom, je odvisno
od predpomladanskih opravil pri njeni
negi in od pravočasnega prvega odko-
sa. Trata je morala doslej biti skrbno pre-
grabljana in prerahljana z nožastimi
grabljami. Po njej potrosimo prvi obrok
rudninskega mešanega gnojila nitrofo-
skal z vsebnostjo 20% dušika, 3% fosfor-
ja, 5% kalija, 2% magnezija in 1% železa
v količini 40 g na kvadratni meter
površine. S prvo košnjo trate pohitimo,
da poravnamo višino rezi različno ras-
točih trav. Nekatere vrste šopastih trav
namreč prično hitreje vegetirati in tako
preraščajo počasnejše, pa tudi košnjo
otežujejo.
V ZELENJAVNEM VRTU naj bodo v
tem času vrtne gredice že pripravljene
za setev in sajenje zgodnejših vrst vrtnin.
Setev bomo opravili šele, ko se bodo tla
ogrela na potrebno kaliino toploto za po-
samezne posevke.
Precej toplote, ki jo tla med dnevom
sprejemajo od sonca, lahko ohranimo,
če jih preko noči, ko temperature pri tleh
padejo tudi pod zmrzišče, prekrijemo s
pajčevinasto zračno folijo, čeznjo pa še
postavimo tunel s plastično folijo. V tako
zavarovane grede lahko, medtem ko se
zemlja na gredicah seseda, sejemo te-
den ali štirinajst dni prej kot pa na odprte
nezavarovane gredice.
Posevke vrtnin oziroma seme je bolje
po setvi prekriti s tanko, centimeter do
dva debelo plastjo presejane kompos-
tovke, kot pa ga zagrebsti v tla. V ta na-
men si že pred setvijo pripravimo kom-
postovko, ki nam ne bo služila le za pre-
krivanje vrtnih posevkov, temveč tudi za
presajanje sobnih in balkonskih lončnic.
Kompostovko si pripravimo iz lansko
leto zbranega in preperelega komposta,
tako da kompost presejemo skozi mrežo
za sejanje, ostanek še grobega in ne-
strohnelega materiala pa uporabimo kot
podlago na dnu novega kompostnega
kupa, ki smo ga phčeli pripravljati iz or-
ganskih odpadkov ob spomladanskem
čiščenju vrta in pletvi ter negi vrtnega
rastlinja.
Razne solate (zimsko rjavko, nansen,
posavko), razne vrste radiča in špinače,
ki so prezimili na prostem brez prekrival,
sedaj okopljemo, oplejemo ter pognoji-
mo s presojano kompostovko in dogno-
jimo s prvim obrokom hitro delujočih
rudninskih gnojil. Nasade po potrebi za-
livamo, toda le s postano in na dnevno
zračno temperaturo ogreto vodo. Iz tako
negovanega posevka solatnic bomo
lahko pridelek pobirali mnogo prej, če
ga prekrijemo s plastičnim tunelom. Ker
pri plastičnih tunelih uporabljamo za pre-
krivalo nepropustno folijo, v sončnih
dneh poskrbimo za zračenje tunelov in
da bodo rastline suhe, s čimer pre-
prečujemo nastanek koreninske gnilo-
be.
Miran Glušič, ing.agr.
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
11
OD rOD IN TAM
PTUJ / GOSTJA ŽENSKEGA VEČERA: VERA KOZMIK
Pokoininska reforma in ženske
To je bila tema 11. ženskih večerov v Narodnem domu. Gostja
Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko, je v uvodu
poudarila, da vsi vemo, da je reforma pokojninskega sistema
nujna, ni pa nujno, da bo taka, kot izhaja iz Bele knjige.
Najpomembnejše spremembe,
ki bodo vplivale na položaj žensk,
so zlasti: povečevanje starosti,
izenačevanje delovne dobe, boni-
tete za materinstvo, visoki odbit-
ki za manjkajoča starostna leta ob
upokojitvi, prehitra dinamika
uveljavljanja sprememb.
Res je, da je ureditev upokoje-
vanja od države do države raz-
lična, vendar v večini evropskih
držav poznajo daljšo delovno
dobo in tudi višjo starost ob upo-
kojitvi in trend razvoja gre v
večini držav v smeri podaljševan-
ja delovne dobe. Vsaka država
ima seveda svoje posebnosti. Po-
membno pa je, da prebivalstvo
sprejme spremembe in da se le te
uvajajo s tako dinamiko, da so
ljudje z njimi seznanjeni že, ko
vstopajo v zavarovanje. Ni
mogoče oziroma ni pošteno celim
generacijam v nekaj kratkih letih
v celoti spremeniti pogojev zava-
rovanja in načrtovanja življenja
in delovne kariere.
Ko se odločamo o podaljševanju
starosti za upokojitev, ne more-
mo mimo dejstva, da so v Slove-
niji zaposlene ženske vsaj dvojno
obremenjene in je torej
vprašanje, ali bodo lahko oziroma
katere ženske bodo lahko delale
do 65. leta starosti. Če k temu do-
damo še dejstvo, da so ženske
okoli 30% slabše plačane za isto
delo kot moški, potem je ob viso-
kih odbitkih za manjkajočo sta-
rost pokojnina polovična. To pa
pelje v revščino velikega dela
upokojenih žensk.
Izenačevanje delovne dobe
škodoželjneži imenujejo udejan-
janje enakopravnosti spolov. Ne
gre za to. Načelno seveda ne more
biti ugovora na izenačevanje de-
lovne dobe. Vendar šele takrat,
ko bomo vzporedno uredili neka-
tera temeljna vprašanja delitve
dela v družini, enake obravnave
žensk in moških na trgu delovne
sile in večji dostopnosti žensk do
položajev odločanja. Gre za zakon
o starševstvu, ki bo pravičneje po-
razdelil družinske in starševske
dolžnosti in s tem omogočil
sprostitev ženske njene dvojne
obremenjenosti. Zato ne bo po-
trebno dajati bonitet za mate-
rinstvo, saj ženska in njena
družina potrebuje podporo
države takrat, ko ustvarja
družino. Materinstvo ni poklic in
ni poslanstvo, je izbira. Prav pa
je, da država priznava ženski od-
sotnost zaradi poroda. Ko pa gre
za odsotnost za nego in varstvo
otroka, pa naj prizna tistemu od
staršev, ki to opravlja. Pa ne le v
času po rojstvu, tudi ko je otrok
bolan. Sedaj je znano, da je
večina žensk v bolniškem staležu
največ zaradi nege bolnega otro-
ka. Tako dobiva nižjo plačo in ka-
sneje nižjo pokojnino in na trgu
delovne sile ni zaželena.
Zaskrbljujoči so predvideni vi-
soki odbitki v primeru, da zava-
rovanec ali zavarovanka ne
doseže polne starosti ob upokojit-
vi. Glede na težke delovne razme-
re nekaterih panog, v mnogih od
teh delajo pretežno ženske, na vsa
nesorazmerja v slovenski družbi,
je nemogoče pričakovati, da bi v
nekaj letih lahko dosegli tako
stanje, da bi lahko take določbe
zakona izvajali brez škode, zlasti
za ženske. Zato je potrebno raz-
misliti o upočasnitvi dinamike
uvajanja novosti, kot tudi o
znižanju predlagane višine let.
Kakršnekoli že bodo spremem-
be pokojninskega sistema, očitno
je, da bodo ceno sprememb
plačale ženske in mlade generaci-
je. Zato ženske hočemo sood-
ločati pri spremembah in
pričakujemo, da pri tem ne bomo
ovirane.
Anka Ostrman
OD TOD IN TAM
MOŠKANJCI • Letna
konferenca podružnice SLS
v soboto, 14. marca, so se člani in simpatizerji
SLS - podružnice Gorišnica - Cirkulane zbrali na let-
ni konferenci v Moškanjcih. Zaradi aktualnosti tre-
nutka in pomembnih gostov so napolnili dvorano
ter jim postavili številna vprašanja, ki zadevajo ne le
strankarski utrip, pač pa predvsem življenje in delo
v tem delu Slovenije. Udeležence so zanimale zlasti
aktivnosti pri namakanju kmetijskihi površin, voden-
je kmetijske politike, načrtovanje na področju cest-
nega in železniškega prometa skozi občino, pred-
stavljen je bil problem lovstva in lovske politike, be-
seda pa je bila še o vodenju dialoga in strpne politi-
ke za skupno dobro. V diskusiji je predstavnica
žensk opozorila, da so ženske kljub nenehnemu
poudarjanju enakosti in številnim komisijam še ved-
no postavljene v neenakovreden položaj tako na
delovnih mestih kot na drugih področjih življenja in
dela.
Udeleženci občnega zbora in ugledni gostje, med
katerimi sta bila kar dva ministra, pet poslancev,
dva državna svtnika, župani in druge pomembne
osebnosti javnega življenja, so se v prijetni družbi in
ob sproščeni besedi zadržali še pozno v noč.
I.Horvat
JIJROVSKI DOL •
25 let folklorne skupine
V nedeljo popoldne so s priložnostnim nastopom
počastili 25-letnico uspešnega delovanja folklorne
skupine KUD Ivana Cankarja. Ta je med najsta-
rejšimi na območju občine Lenart in neguje bogato
tradicijo plesnega izročila tega dela Slovenskih go-
ric. Jubilejno prireditev so popestrili še člani Jurov-
skega okteta, moški nonet Certus in ljudski pevci z
Zgornje Velke.
M. Toč
JURŠINCI • Občinski svet
potrdil osnutek proračuna
Svetniki občine Juršinci so na redni seji prejšnji
četrtek brez večjih pripomb sprejeli zaključni račun
občine za lansko leto, poleg tega pa po daljši raz-
pravi in z nekaj spremembami potrdili osnutek no-
vega proračuna. Ta naj bi znašal 196 milijonov to-
larjev. Sicer pa je juršinski občinski svet obravnaval
tudi poročili, ki sta jih pripravila odbor za kmetijstvo,
gozdarstvo in zadružništvo ter odbor za podjet-
ništvo, obrtništvo in turizem. Posebna točka na seji
sveta je bila obravnava predlogov odbora za šolst-
vo in šport, kajti še letos naj bi v občini Juršinci
položili temeljni kamen za šolski prizidek z večna-
mensko dvorano.
TM
GABRNIK •
Občni zbor GZ Juršinci
Gasilci in gasilke Gasilske zveze Juršinci se bodo
v soboto, 28. marca, zvečer zbrali na drugem
občnem zboru v gasilskem domu v Gabrniku. Preg-
ledali bodo poročila predsednika, poveljnika in
nadzornega odbora zveze za preteklo leto in izvolili
novo vodstvo, sprejeli pa bodo tudi program dela in
financ za letos. Na delovnem srečanju bodo
poskrbeli tudi za kulturni program in pogovor s
predstavniki zvez iz okoliških občin.
TM
GORIŠNICA • Občinski svet
danes o proračunu
Gorišniški občinski svet bo v tem mesecu zasedal
že drugič, in sicer ta četrtek ob 17. uri, ko bodo
svetniki še zadnjič vzeli v roke predlog novega pro-
računa v vrednosti dobrih 450 milijonov tolarjev in
ga potrdili. V nadaljevanju seje bodo govorili še o
javnih delih v okviru projekta Informacijski sistem
podjetništva in turizma na območju Haloz, nekaj
predlogov za razpravo pripravlja tudi komisija za
vzgojo, izobraževanje in šport, govorili pa bodo tudi
o delu in članih komisije za požarno varnost,
pomoč in civilno zaščito.
TM
DORNAVA # Varovanci zavo-
da na izobraževalnih dnevih
Na dnevih izobraževanja v Ljubljani so se predsta-
vili tudi varovanci Zavoda za vrstvo in usposabljanje
dr. Marijana Borštnarja iz Dornave. V četrtek so se
predstavili z razstavo svojih izdelkov, ki jih izdeluje-
jo v svojih delavnicah ter v prostem času. V petek
pa je plesno-dramska skupina uprizorila predstavo
na temo ples združuje in povezuje na videz še tako
različne. Predstava je bila koreografsko zelo domi-
selna in nosila veliko sporočilno vrednost.
MS
VIDEM PRI PTUJU / OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE
Gasilci in gasilke petih prostovoljnih gasilskih društev Vi-
dem, Tržeč, Sela, Podlehnik in Leskovec, ki skupaj tiorijo Ga-
silsko zvezo Videm, so se pred tednom dni zbrali na drugem
občnem zboru in pregledali delo na operativnem in preventiv-
nem področju. Poročilo o deluje bilo bogato in iz njega je raz-
vidno, da so gasilska društva v občini Videm izbrala pravo pot,
ko so se odločala za zvezo. Ta sedaj združuje 393 prosto-
voljnih gasilcev, od tega 106 članic. Zveza ima svoje prostore
in občanom nudi tudi svetovanje, dobro pa sodelujejo z vodst-
vom občine.
V lanskem letu so za delovanje
zveze in investicije dobili iz pro-
računa dobrih 5,1 milijona tolar-
jev. Na občnem zboru so za pred-
sednika zveze znova potrdili do-
sedanjega predsednika mag. Jane-
za Merca in za poveljnika zveze
znova Janka Kozela, ob letošnji
130-letnici aktivnega delovanja
gasilstva na Slovenskem pa se
lahko GZ Videm kot edina po-
hvali z najmodernejšim siste-
mom daljinskega obveščanja.
Potem ko so nazadnje v GZ Vi-
dem pristopili tudi člani PGD
Podlehnik, je zveza od lani po-
polna. Predsednik GZ mag. Janez
Mere je v svojem poročilu med
drugim omenil, prvi dan gasilcev
GZ Videm v Podlehniku, ko so
pripravili tudi srečanje vetera-
nov, pokazali gasilsko vajo in raz-
stavili gasilsko tehniko. Uspešni
so bili tudi pri pripravi občinske-
ga tekmovanja, tri desetine PGD
Tržeč in Podlehnik pa so šle na
državno tekmovanje. V lanskem
letu je bilo na območju zveze kar
17 požarov.
Poveljnik PGD Tržeč Anton
Jus je posebej poudaril, da so vsa
društva v zvezi resnično veliko
delala in da so člani precej svoje-
ga časa posvetili izobraževanju.
Menil je, da če bi občane vprašali,
kako so zadovoljni z gasilci, bi
prav gotovo povedali, da so z nji-
hovim delom zadovoljni. V pri-
hodnje bo potrebno več pozor-
nosti posvetiti spomladanskemu
času in požarni ogroženosti.
Delo GZ Videm, predvsem pa
urejen sistem daljinskega alarmi-
ranja je pohvalil tudi Darko
Koželj, predstavnik GZ Sloveni-
je. Omenil je nekaj sprememb, ki
se obetajo slovenskemu gasilstvu
ob 130-letnici aktivnega delovan-
ja.
Predstavniki GZ Videm so ob
koncu sprejeli obsežen plan dela
za letos. Med drugim bodo okre-
pili delo z mladimi v osnovnih
šolah, kjer naj bi ustanovili gasil-
ske krožke, pripravilipa bodo
tudi predavanja in demonstracije
na šolah. Drugi dan gasilcev bo
najverjetneje junija, združen s
praznovanjem jubileja PGD Le-
skovec.
Na občnem zboru so podelili še
priznanja: Antonu Jusu za
uspešno opravljen tečaj za povelj-
nika PGD, mag. Janezu Mercu za
uspešno opravljeno izobraževanje
za gasilskega predavatelja in Ro-
bertu Krajncu, nekdanjemu po-
veljniku PGD Videm, za delo-
vanje v organih zveze in poveljst-
vu.
Tatjana Mohorko
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / DRUGI OBČNI ZBOR
GASILSKE ZVEZE
iMos 1. obunski dan gasilwr
v petek, 13. marca, so se na občnem zboru v gasilskem domu
v Desencih zbrali člani predsedstva, poveljstva in delegati ga-
silske zveze Destrnik - Trnovska vas ter gostje, med njimi član
predsedstva GZ Slovenije Drago Colnarič, župan občine
Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič, poveljnik poveljstva
podravske regije Štefan Vidovič, Stanko Meglic iz ptujske
uprave ministrstva za obrambo in predstavniki drugih gasil-
skih zvez.
Po krajšem kulturnem progra-
mu, ki so ga pripravili Destrniški
nonet ter Tatjana in Nina, je o
delu zveze poročal podpredsed-
nik zveze Franc Simeonov, ki je
po odstopu predsednika Danila
Muršca v lanskem letu opravljal
naloge predsednika zveze.
V program dela za letos so si za-
pisali kot prioriteto pripravo po-
godbe o opravljanju javne gasil-
ske službe med Gasilsko zvezo,
društvi in županom. Potrebno je
urediti prostore in s tem pogoje
za delovanje zveze, skupaj z
vodstvi PGD bodo pregledali
smernice požarnega inšpektorata
RS in določili roke za odpravo
pomanjkljivosti. Organizirali
bodo srečanje veteranov in pros-
lavo ob 1. dnevu gasilca GZ
Destrnik - Trnovska vas. Pripra-
vili pa bodo tudi program aktiv-
nosti za mesec požarne varnosti.
Osnovna skrb GZ pa bo enoten
sistem razvoja gasilskih enot in
skrb za njihov tehnični in ka-
drovski razvoj.
Izvolili so tudi novo vodstvo.
Predsednik GZ Destrnik -
Trnovska vas je postal Alojz Fe-
konja, podpredsednik Franc Si-
meonov, poveljnik Marjan IrgI,
podpoveljnik pa Manfred Jakop.
Ob koncu so zaslužnim članom
podelili priznanja.
Zmago Šalamun
SLOVENSKA BISTRICA / 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Kljub razmeroma dolgemu dnevnemu reda, obsegal je kar se-
demnajst točk, je 27. seja slovenjebistriškega občinskega sve-
ta minila brez večjih pretresov. Sprejeli so letošnji občinski
proračun, burno pa je bilo pri strategiji razvoja javnega zavo-
da Zdravstveni dom Slovenska Bistrica.
Svemiki so se nekaj časa zadržali
pri vprašanjih, pobudah ter odgo-
vorih nanje. Svetniki je zanimalo,
zakaj so slovenjebistriške šolske
naložbe pri ministrstvu za šolstvo
in šport prijavljene v paketu in ne
posamično, zakaj naj bi se gradila
telovadnica in širila šola na
Spodnji Polskavi, kjer ni prirastka
otrok, in ne na Zgornji Polskavi,
kjer je otrok dovolj. Postavljeno je
bilo tudi vprašanje gradnje
pločnika ob ulici Pohorskega ba-
taljona in kdaj bodo na njej
končno odpravili ozko grlo, pa o
napeljavi plina v mestu Slovenska
Bistrica in o pločniku proti osnov-
ni šoli Poljčane.
V nadaljevanju so brez pripomb
sprejeli zaključni račun proračima
za leto 1997, nadzorni odbor pa bo
o njem poročal na eni prihodnjih
sej. Prav tako so soglasno sprejeli
letošnji občinski proračun, kjer je
v bilanci prihodkov in odhodkov
planiranih 2 milijardi 165 milijo-
nov tolarjev. Soglasno in brez
večjih pripomb je bil sprejet tudi
odlok o ustanovitvi Zavoda za
šport občine Slovenska Bistrica,
odlok o ustanovitvi režijskega
obrata za gospodarjenje s stavbni-
mi zemljišči ter o ustanovitvi raz-
vojno informacijskega centra, ki
ga bosta sestavljala sedanji lokalni
pospeševalni center in turis-
tičnoinformativni center. Idejo o
združitvi so nekateri svetniki poz-
dravili, saj tako pričakujejo več
podjetniško-ttuističnih pobud kot
doslej.
Nekaj več besed je bilo glede po-
delitve koncesije o oglaševanju, ki
so jo svetniki sicer sprejeli, vendar
so menili, da bodo o pred letom
dni sprejetem odloku o plakatiran-
ju po vsej verjemosti v občinskem
svetu še govoriti. Potrdili so tudi
lastninjenje Komimalno-stano-
vanjskega podjetja Slovenska Bi-
strica, kjer ima občina 57-odstotni
delež, preostalih 43 odstotkov pa si
bodo v sorazmernih deležih razde-
lili odškodninski, kapitalski in
sklad za razvoj, zaposleni z no-
tranjim odkupom ter solasmiki z
notranjo razdelitvijo.
BiuTia je bila razprava glede stra-
tegije razvoja javnega zavoda
Zdravstveni dom Slovenska Bi-
strica, kjer je stanje vse prej kot
rožnato. Dr. Miran Arbeiter, di-
rektor ZD ter član občinskega sve-
ta, je s številnimi argumenti in pri-
merjavami z drugimi občinami za-
govarjal strategijo ohranjanja
zdravstvenega doma. Povedal je,
da v Ormožu niso izdali nobene
koncesije na primarni zdravstveni
ravni, na Vrhniki so zdravstvo
povsem sprivatizirali, v Postoji pa
je zaradi privatizacije zdavstveni
dom propadel. Svetnica Maja
Blažič-Težak je pri tem menila,
da je do obravnavane strategije
prišlo žal pet let prepozno, vendar
o uspešnosti revizije že podeljenih
koncesijskih pogodb iskreno dvo-
mi. Občinski svetniki so strategijo
razvoja ZD Slovenska Bistrica so-
glasno podprli, pri tem pa začasno
zamrznili podeljevanje koncesij na
primarni zdravstveni ravni.
Zeleno luč so svemiki dali pred-
logu za adaptacijo podstrešja v
poljčanskem domu ostarelih, kjer
bi tako pridobili prepotrebne eno-
in dvoposteljne sobe. Sprejet je bil
tudi sklep, da se v mestu Slovenska
Bistrica zgradi dom starejših
občanov za okoli 120 varovancev,
kjer bi 30 odstotkov vrednosti
naložbe prispevala občina.
Precej besed pa tudi časa so pora-
bili tudi pri določitvi vrednosti
točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča v letu
1998, ki ostaja enaka kot doslej -
0,25 tolarjev za kvadratni meter.
Vida Topolovec
TURNISCE / OBČNI ZBOR DU
Proti predlogom
pokojninske reformni
Člani društva upokojencev
TiuTiišče so se v soboto zbrali
na 6. rednem občnem zboru. Na
seji so razrešili dosedanjega
predsednika in za novega izvo-
lili Konrada Letiča.
Zaradi aktualnosti dogodkov v
zvezi z napovedano pokojninsko
reformo so povabili podpredsed-
nika Zveze društev upokojencev
Mirka Bernharda, da prisotnim
razloži predloge in stališča do
pokojninske reforme, predlagane
s tako imenovano belo knjigo.
Člani društva so se strinjali z
mnenjem, da se upokojencem ne
smejo z nobeno reformo jemati
težko pridobljene in prislužene
pravice, še posebej ne tako, da se
zmanjšujejo sredstva, namenjena
za pokojnine. Zato so zavzeli od-
klonilno stališče do predlogov
reforme.
Po končanem uradnem delu so
pozdravili najstarejšo upokojen-
ko društ\'a, nato pa popili ko-
zarček za zdravje.
Franc Vindiš
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
13
PO NAŠIH KRAJIH
ORMOŽ / KAKO PREŽIVETI V ČEVLJARSTVU
Qb drvgl obhtnki Imtnm blagovni/ znamka
pred časom je v Ormožu deloval obrat tovarne Peko, ki ga je vodil Dušan Koprivnik. Ker je
peko zašel v hude težave, seje želel ormoškega obrata rešiti in kazalo je, da bo čez 150 delavcev
ostalo brez zaposlitve. Dušan Koprivnik seje takrat opogumil in pričel na lastno pest. Od Peka
je najel stroje, prostore pa od Tovarne sladkorja in tako z večjimi in manjšimi težavami praz-
nuje letos podjetje O Moda 33 že drugi rojstni dan.
V začetku obratovanja so bili
zelo navezani na sodelovanje s Pe-
kom, ki jih je oskrboval z delom.
Ko pa se je kriza v Peku še bolj za-
ostrila, so se tesneje navezali na
planiko. V predlanskem decem-
bru pa je v podjetju še zagorelo in
planika jim je priskočila na
pomoč in posodila potrebne stro-
je. A že čez mesec dni so ostali
brez dela delavci v Planiki. V
takšnem nezavidljivem položaju
je bila takrat celotna slovenska
čevljarska industrija. O Moda 33
je lansko leto pričela s hudo izgu-
bo in ni ji kazalo nič drugega, kot
da se preusmeri na zunanja
tržišča. To jim je uspelo in sedaj
za različne poslovne partnerje iz-
delajo okrog 2500 parov zgornjih
delov obutve na dan in tudi 400
parov gotove obutve. Podjetje je
usmerjeno v izdelavo polizdelkov,
kar obsega okrog 90 odstotkov ce-
lotne proizvodnje.
Po lanski krizi so jih vključili v
projekt reševanja slovenske obut-
vene industrije, ki so ga predstavi-
li v aprilu in je takoj zaživel. Ob
pomoči države so nabavili del
potrebne strojne opreme. Najprej
je bilo slišati, da bo garancijo za
kredite nudila občina, vendar ker
to ni bilo možno, Koprivniku ni
preostalo drugega, kot da je ponu-
dil lastna jamstva in hipoteko.
Danes so vsi stroji že v lasti firme,
75 odstotkov pa je tudi že odp-
lačanih.
Za podjetje je sodelovanje s tuji-
mi podjetji izjemno važno. Julija
lani so pričeli sodelovati s prizna-
nim nemškim proizvajalcem
ženske modne obutve Gabor. Se-
veda sodelovanje s tujci ni vedno
le uspešno in za njimi je tudi že
kakšna slaba izkušnja s tujimi
partnerji.
Poleg lastnih strojev so si za cilj
postavili tudi izdelavo lastne bla-
govne znamke. V letošnjem letu
so jo poslali na trg. Specializirali
so se za moško in žensko obutev iz
zelo dobrih naravnih materialov.
Seveda gre zaenkrat za zelo omeje-
ne količine, saj jim finančna
sredstva ne omogočajo večjih se-
rij, pa tudi slovensko tržišče je
majhno, v tujini pa so neznani.
Kmalu bodo trem linijam šivalni-
ce v tovarni dodali še eno, ker so
se dogovorili za skupni posel z Al-
pino.
Kljub temu da so prvi krog v
boju za preživetje firme dobili, jih
še vedno pestijo težave. Tako kot
vse izvoznike jih zavirajo negibni
tečaj tolarja in visoka cena dela
pri nas. Zaposleni v podjetju ima-
jo minimalne plače, pa vendar z
vsemi dajatvami, prevozom na
delo, malicami in regresi stane de-
lavec delodajalca slabih 1000
mark na mesec. Na Slovaškem
mora delodajalec odšteti le 260
mark. Jasno, da potem lahko
ponudi tudi cenejšo izdelavo. Pre-
veliki prispevki državi in nesti-
mulativen tečaj tolarja zavirata
konkurenčnost naših podjetij na
tujih trgih. Koprivnik je povedal.
V dveh izmenah dela v O Modi 33 147 zaposlenih, večinoma žensk
da so lahko naši delavci tudi za 20
odstotkov bolj storilni kot Slo-
vaški, pa se račun vseeno ne izide.
Ostra konkurenca so v zadnjem
času postale tudi države nekdanje
Jugoslavije - Bosna, Srbija, kjer iz-
delujejo podobno kvaliteto kot pri
nas, pa so za polovico cenejši in
pri tem še zaslužijo.
V bodoče nameravajo v O Modi
33 izboljšati kvaliteto svojih izdel-
kov, saj se zgodi, da jim tuji
partnerji pošiljko tudi vrnejo, in
če jo vrnejo, je seveda ne plačajo
in denarja ni, ker je bilo delo
površno opravljeno. Vedno bolj to
upoštevajo tudi zaposleni, saj je
jasno, da bodo le s kvaliteto lahko
obdržali delo. V podjetju je 147
zaposlenih, pri čemer je režija
krepko pod 10 odstotki zaposle-
nih. Trudijo se posodobiti proiz-
vodnjo, zato študirajo tehnologi-
jo, ki jo tuji partnerji dajo na
vpogled. Naslednja pomembna
odločitev, ki je pred podjetjem, pa
je, kaj storiti s poslovnimi prosto-
ri. Prostori so last TSO in so bili
prvotno zgrajeni za skladišče se-
men in zaščitnih sredstev. Temu
primerna je tudi izolacija in
stroški ogrevanja.
vki
MARIBOR / PRVA VEČJA NALOŽBA
EMONE-MERKURJA PO TREH LETIH
Vei kot 90 milijonov za
oltnovo Supermarlieta
v trgovskem podjetju Emona - Merkur Ptuj so v lanskem
letu zabeležili realni padec vrednosti prodaje. Poleg tega je
bilo poslovanje v letu 1997 dodatno obremenjeno zaradi li-
kvidacije Emone VPS in umika lastnih delnic v višini 2,4 mi-
lijona mark.
Kot je v začetku tedna povedal direktor Marjan Ostroško, lah-
ko na boljše rezultate poslovanje računajo šele v tem letu. S
poslovanjem v lanskem letu se je skupščina seznanila 6. mar-
ca, ko je bil izvoljen tudi novi 6-članski nadzorni svet, ki se je na
prvi seji sestal 20. marca.
Prvič po treh letih pa so izvedli tudi obsežnejšo investicijo: v
posodobitev Supermarketa Maribor so vložili čez 90 milijonov
tolarjev. Posodobljeno samopostrežno trgovino neto prodajne
površine 1100 m^ s popolnoma novim konceptom bodo predali
namenu jutri, gostinski lokal v velikosti 350 m^ pa predvidoma
25. aprila. Največji del posodobljene trgovine zavzemajo živila,
sledi galanterija, poseben oddelek za prehrano živali, posebno
skrb pa so namenili ponudbi sadja, zelenjave in delikatesnih iz-
delkov ter izbiri daril. Pri vhodu v Supermarket je ponovno
odprta tudi cvetličarna, kot je to bilo že nekoč.
MG
SODINCI / ZLATA POROKA
Zlatoparoiema Lah
v soboto sta se ponovno poročila zakonca Lah, Rudolf in Eli-i
zabeta, rojena Trunk, iz Sodincev 43. Pred 50 leti je bila poro- i
ka zaradi odhoda k vojakom bolj na hitro kot ne, letos pa so si;
otroci vzeli čas in staršema pripravili pravo poroko s čez 100 i
povabljenimi. '
Zlatoporočenca Lah.
Po poroki sta mladoporočenca
kupila manjšo hiško in se s trdim
delom prebijala skozi življenje.
Rudolf je bil zidar in je delal pri
komunali in železnici. Elizabeta
pa je skrbela za dom in tega dela je
bilo veliko, saj se jima je rodilo
kar osem otrok. Da so se lažje
preživeli, je pomagala pri delu
okoliškim kmetom. S posebno
Foto Laura
skrbjo in pridnim delom jima je
uspelo otroke pripeljati do kruha
in danes so jima v veselje štiri
vnukinje in šest vnukov. Poleg
družine pa ju pokonci drži delo.
Rudolf je izjemno aktiven v na-
jrazličnejših društvih, poleg tega
pa pri svojih 73 letih opravlja še
delo pokopiča v Podgorcih.
vki
TRZEC / NOVA SAMOPOSTREŽNA
PRODAJALNA
Sodobna ponudba
v tednu dni je gradbena ekipa Mercatorja SVS preuredila
nekdanjo klasično prodajalno v Tržcu v moderno, s samopos-
trežnim načinom prodaje. Zunanjost in notrajnost prodajalne
je dobila sodoben videz, povečala se je prodajna površina, pa ^
tudi ponudba.
Prenovljena samopostrežna pro-
dajalna meri 60 kvadratnih met-
rov in je za petino večja od
prejšnje, količina artiklov pa se je
povečala za okoli 30 odstotkov.
Obnova prodajalne je veljala okoli
4 milijone tolarjev, odprta je ves
dan, v njej pa so zaposlene tri pro-
dajalke.   Slovesne   otvoritve   v
ponedeljek so se udeležili pred-
stavniki uprave Mercatorja SVS,
med njimi glavni direktor Stanis-
lav Brodnjak in direktor malo-
prodaje Anton Klasinc, kje in ka-
ko se bo oskrboval del občanov
občine Videm, pa je prišel pogle-
dat tudi župan Franc Kirbiš.
JB
Prodajna "ekipa" prodajalne v Tržcu - z leve: Julijana
Emeršič, poslovodkinja Marija Golob in Marija Galinec.
14
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
OD TOD f M TAM
SLOV. BISTRICA / NA.OBISKU MINISTER ANTON ROP
Vse ieiji satMni
peleiai v obilni
Slika na področju sociale v občini Slovenska Bistrica je po-
dobna kot v drugih občinah Podravja, je bilo slišati na
srečanju predstavnikov občine, Centra za socialno delo.
Urada za delo. Zavoda za zaposlovanje in direktorice doma
ostarelih v Poljčanah z mag. Antonom Ropom, ministrom za
delo, družino in socialne zadeve, ki je bil minulo sredo na
obisku v Slovenski Bistrici.
Kljub mnogim težavam, na
primer 2700 iskalcev zaposlitve,
velik odstotek starejših od 65 let
(zaradi česar morajo v občini
čedalje intenzivneje razmišljati
o novih zmogljivostih doma sta-
rejših občanov v Poljčanah ter
graditvi doma s podobno vsebi-
no v samem mestu Slovenska Bi-
strica), več kot 7000 prejemni-
kov otroškega dodatka ter še ve-
liko drugega, je občina v lan-
skem letu od države dobile kar
celih 10 milijonov tolarjev manj
denarja za potrebe sociale, kar
zanjo pomeni veliko finančno
breme.
Omeniti je še potrebno, da se
pri Centru za socialno delo ob
vsem drugem srečujejo tako s
kadrovskimi kot prostorskimi
problemi. Podobno stanje je tudi
pri Uradu za delo, zato bo za
oboje potrebno najti skupne
prostore na novi lokaciji. Glede
javnih del pa je bilo povedano,
da si prizadevajo vanje vključiti
najmanj deset odstokov iskalcev
zaposlitve.
Po srečanju s predstavniki
občine ter raznih občinskih soci-
alnih institucij je bil mag. Anton
Rop minulo sredo še gost šestega
bistriškega zimskega večera v
restavraciji GIT Murko v Slo-
venski Bistrici.
PTUJ /ZE DESETA AKCIJA ZELENIH OB PRIHODU POMLADI
In ekoloških problemov
v SUBI URI RAZDELILI TISOČ DVESTO DREVESNIH SADIK IN GRMOVNIC
Zeleni Ptuja so letos že desetič
zapored spomnili na prihod
pomladi. Pred Mercatorjevo
Blagovnico so izvedli tradicio-
nalno akcijo delitve avtohtonih
drevesnih sadik javora, doba,
hrasta, divje češnje, smreke in
tradicionalne lipe. Letos so v ak-
cijo vključili tudi grmovnice za
katere je bilo prav tako veliko
zanimanje.
Akcija, ki so jo izpeljali s
pomočjo Raziskovalnega
društva Zlatovranka, Mestne
občine Ptuj in Komunalnega
podjetja Ptuj, je več kot dobro
uspela, kar potrjuje, da se je med
Ptujčani dodobra zasidrala. Med
akcijo so izvedli tudi anketo, ki
kaže, da je med tistimi, ki so pre-
jeli sadike, polovica novih, tis-
tim, ki so že sodelovali v akciji,
pa posajene sadike dobro uspe-
vajo.
Naj ob tej priložnosti omeni-
mo, da so Zeleni Ptuja tudi v mi-
nulem letu izvedli vrsto tradi-
cionalnih okoljevarstvenih akcij
s poudarkom na osveščanju, pa
tudi ekološke raziskovalne in
izobraževalne projekte: delitev
sadik na prvi pomladni dan, de-
litev humusa ob dnevu Zemlje,
okrogla miza na temo uvajanja
ekoloških standardov in prido-
bivanju ISO standarda za ptuj-
ska podjetja in obrtnike, razisko-
valni tabor Drava '97, pomoč pri
ustanovitvi Ptujske kolesarske
mreže, akcija Zeleni telefon.
šolanje strokovnega kadra, ki je
vključen v ustanovitev in delo
energetske pisarne na Ptuju.
"V dosedanjih akcijah delitve
sadik ob prihodu pomladi smo
razdelili okrog 18 tisoč dreve-
snih sadik, grmovnic in zdravil-
nih zelišč. To je skupni prispe-
vek tistih, ki v tej akciji sodelu-
jemo, k želenemu naravnemu
ravnovesju. Vemo, da je eden od
glavnih ciljev te akcije tudi, opo-
zoriti in opozarjati, da je potreb-
no naravi tudi vračati in ne od
nje samo jemati," je povedal
predsednik Zelenih Ptuja prof
Vlado Čuš.
Simon Starček
PTUJ / LETNA KONFERENCA DRUŠTVA DIABETIKOV
Za nadonalni nairt oskAe
slncfllrofiiift bolnikov
V Narodnem domu v Ptuju je bila prejšnjo soboto letna kon-
ferenca Društva diabetikov Ptuj, ki so se je ob 150 članih
udeležili tudi zdravstveni delavci oziroma vsi tisti, ki sodelu-
jejo v zdravljenju sladkorne bolezni. Že drugič pa je med
sladkorne bolnike s ptujskega in ormoškega območja prišel
predsednik Zveze društev diabetikov Jože Snoj in med dru-
gim povedal, da izdelava in začetek izvajanja nacionalnega
načrta za kakovostno oskrbo sladkornih bolnikov v Sloveni-
ji, katerega zdravstveni del je stroka predlagala že pred leti,
ostaja ena glavnih in prednostnih nalog zveze. Govoril je tudi
o nujnosti podpore stroki, saj drug brez drugega ne morejo.
Sladkorna bolezen je v porastu,
zato se mora temu primerno od-
zivati tudi zdravstena stroka.
Jože Snoj je ptujsko-ormoške
sladkorne bolnike povabil, da se
polnoštevilno udeležijo medna-
rodnega športnega in rekreacij-
skega srečanja sladkornih bolni-
kov, ki bo 6. junija na Otočcu.
V zdravstvenem predavanju je
diabetologinja dr. Marta Simo-
nič govorila o vlogi insulina pri
zdravljenju sladkorne bolezni
tipa 2, ki jo ima po podatkih iz
1995. leta 70 tisoč od skupno 85
tisoč sladkornih bolnikov. Pri
tem je poskušala še posebej vpli-
vati na vse bolnike s sladkorno
boleznijo tipa 2, ki se neradi
odločajo za zdravljenje z insuli-
nom, naj se ga ne bojijo, ker
predstavlja preventivo pred poz-
nimi zapleti ter zagotavlja daljše
in kvalitetnejše življenje.
Predsednica Društva diabeti-
kov Ptuj, ki je bilo kot humani-
tarno društvo ustanovljeno pred
24 leti, Marija Velikonja je v
skrbno pripravljenem poročilu
predstavila glavnino delovanja v
lanskem letu, pri tem pa posebej
izpostavila naloge, ki jih čakajo
na rekreativnem področju. Re-
kreacija ob dieti in izbranem
načinu zdravljenja namreč po-
membno prispeva k urejenosti
sladkorne bolezni. Že v soboto
pa je pozvala k iskanju možnih
kandidatov, ki bodo društvo vo-
dili v bodoče, zdajšnjemu vodst-
vu mandat poteče prihodnje
leto.
Lani so predstavniki društva
obiskali ostarele in socialno
ogrožene člane, prav tako pa tudi
člane, ki jesen življenja preživl-
jajo v domu upokojencev. Vodst-
vo društva pa je obiskalo tudi
dva župana novih občin na Ptuj-
skem in jim predstavilo njegovo
delo. Čeprav se društvo trudi, da
bi v svoje vrste pritegnilo čim
več sladkornih bolnikov s ptuj-
sko-ormoškega območja, jih je
po zdajšnjih podatkih vključena
le četrtina. Na letni konferenci
so se za zavzeto delo posebej za-
hvalili predsednici Mariji Veli-
konja, tajnici Rozaliji Vučak in
tudi blagajničarki Julčki Slana.
Od 3. do 10. maja se bodo neka-
teri člani društva udeležili šole
za diabetike na Otočcu. Sklep
konference pa je bil tudi, da se
poskuša vplivati na to, da bi bila
cena hrane za diabetike takšna,
kot je za drugo hrano.
V kulturnem programu
letošnje konference so sodelovali
učenci zasebne glasbene šole
Nocturno iz Dornave in ljudske
pevke iz Skorbe.
MG
ORMOŽ / OBČNI ZBOR SKD
Jeseni bof/si za odstotek
Na občnem zboru občinskega odbora krščan-
skih demokratov Ormož se je zbralo precejšnje
število članov in gostov. Po posameznih krajev-
nih skupnostih so pred tem že potekali krajevni
zbori, na katerih so se člani stranke podrobno
ukvarjali s krajevno problematiko. Na občni
zbor občinskega odbora so bili deligirani po trije
delegati iz vsake krajevne skupnosti. Vabljeni so
bili seveda tudi vsi drugi člani, ie da niso imeli
pravice glasovati. Zbora se je udeležil poslanec
Vincencij Demšar, član izvršnega odbora Janez
Gajšek, ptujski podžupan Ivan Jurkovič in pred-
sednik občinskega sveta Gorišnica Stanko
Vojsk.
Prisotne je s pesmijo pozdravil miklavževski ok-
tet, nastopile pa so tudi ljudske pevke od Sv.
Tomaža, ki so zapele nekaj starih pesmi. Najsta-
rejša članica stranke Erna Meško, ki je te dni na-
polnila 87 let, pa je ob tej priložnosti interpretirala
nekaj svojih pesmi.
Težišče razprave je bilo na gospodarskem in poli-
tičnem razvoju občine Ormož. Pogovarjali so se o
proračunu, bodočih investicijah, razvoju novih
občin in drugi lokalni problematiki. Na goste so
seveda naslovili številna vprašanja, še posebej o de-
nacionalizaciji in lastninjenju. Najpomembnejši
sklep občnega zbora pa je bil, da morajo krščanski
demokrati na jesenskih lokalnih volitvah doseči
vsaj za odstotek boljši rezultat kot pred štirimi leti.
Liste kandidatov, ki bodo kandidirali na volitvah,
imajo krščanski demokrati že pripravljene, vendar
konkretnih imen zaenkrat še ne želijo izdati.
vki
GORIŠNICA, SL. BISTRICA / KVIZ MlADi IN KMETIJSTVO
Zmagali dijaki Kmetijske šole Ptuj
Minuli petek so v Gorišnici na kvizu Mladi in
kmetijstvo merile moči v znaniu ekipe dijakov
s petih koncev ptujskega območja. Zmagala je
ekipa občine Kidričevo, drugi so bili dijaki
Kmetijske šole Ptuj. Že naslednji dan je naj-
boljše ekipe čakalo regijsko tekmovanje na
Zgornji Polskavi, kjer sta kviz organizirala
Društvo podeželske mladine Zgornja Polskava
in Kmetijska svetovalna služba, enota Sloven-
ska Bistrica, pomerilo pa se je osem ekip.
Tudi na Zgornji Polskavi so imeli srečno roko
pri izbiri vprašanj Ptujčani, dijaki Kmetijske
šole, in so postali zmagovalci regijskega kviza,
druga pa je bila ekipa mladih iz občine Ki-
dričevo. Ptujsko ekipo so sestavljali: Alenka Pe-
trovič, Helena Valič in Peter Kekec in že 4.
aprila se bodo odpravili na državno tekmovanje
v kvizu Mladi in kmetijstvo v Laško. Letošnje
teme kviza so: Priporočila za ekološko kmeto-
vanje v Sloveniji, Varno delo pri sečnji dreves.
Zadružništvo v Sloveniji ter Slovensko kmetijst-
vo in Evropska unija.
T. Mohorko
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI     SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Obtoževalii
Pred nekaj dnevi je v Delu izšlo
nenavadno "javno pismo", v kate-
ren> se nekdanja poslanka SLS
Metka Kamer-Lukač opravičuje,
ker je v odboru državnega zbora
za nadzor proračuna in javnih fi-
nanc leta 1996 ob obravnavi pos-
lovnega poročila Stanovanjskega
sklada Republike Slovenije zahte-
vala tudi kriminalističen pregled
poslovanja sklada. Metka Karner
Lukač, ki je bila tudi predsednica
odbora za nadzor proračuna in jav-
nih financ, je svoj predlog o "krimi-
nalistični preiskavi" pospremila tudi
z zagotovilom, da se bo "javno
opravičila v primeru, če kriminalis-
tična služba ne bo ugotovila nobe-
ne nepravilnosti".
OPRAVIČILO
NEKDANJE
POSLANKE
Zdaj Metka Karner-Lukač v jav-
nem pismu direktorju Stanovanj-
skega sklada piše: "Seznanil si me
z mnenjem kriminalistične službe
Ministrstva za notranje zadeve iz
januarja 1997, ki za preteklo ob-
dobje ugotavlja, da v poslovanju
Stanovanjskega sklada ni bilo stor-
jenih kaznivih dejanj. To me zelo
veseli, še zlasti pa je pomembno,
da se je zadeva zaključila in da v
javnosti ne more biti več dvomov v
tvoje poslovanje. S tem je nastopil
tudi pogoj za realizacijo moje
obljube, ki sem ti jo dala na pred-
zadnji seji odbora za nadzor pro-
računa in drugih javnih financ v
letu 1996, katerega predsednica
sem bila. Poročilo agencije za
plačilni promet, nadziranje in infor-
miranje o poslovanju Stanovanj-
skega sklada je takrat odbor
obravnaval tretjič in na moj predlog
sprejel sklep, da kriminalistična
služba pregleda poslovanje skla-
da. Verjetno te je sklep odbora pri-
zadel, vendar je moja funkcija
takšno ravnanje zahtevala. Javno
se ti opravičujem za moj predlog
sklepa! Nikoli nisem izjavila, da s
sredstvi sklada nisi ravnal kot do-
ber gospodar, vendar sem pre-
pričana, da bi Stanovanjski sklad
lahko še hitreje dajal sredstva za
stanovanjska posojila, še zlasti, ker
te je zakon omejeval pri ekonom-
skih naložbah. Trdno verjamem,
da zaradi sklepa parlamentarnega
odbora ni prizadeto tvoje dobro
ime in da boš svoje velike sposob-
nosti na ekonomsko-finančnem
področju in vestnost pri delu še na-
dalje dokazoval. Predvsem bi
lahko veliko doprinesel v našem
gospodarstvu, da ne bo izgubljalo
kapitala in delovnih mest zaradi
slabih poslovnih odločitev. Želim ti
veliko uspehov pri ustanavljanju
stanovanjske hranilnice in zagotav-
ljanju še cenejših stanovanjskih
kreditov, zlasti za mladino!"
V načelu je seveda lepo in prav,
da se nekdo, ki je bil v zmoti, opra-
viči, še zlasti če je takšno njegovo
dejanje lahko škodilo ugledu kon-
kretne osebnosti ali podjetja. V pri-
meru Metke Karner-Lukač in Sta-
novanjskega sklada je zahteva po
"kriminalistični preiskavi" (vsaj delu
javnosti) že sugerirala možnost, da
je v poslovanju sklada nekaj hudo
narobe. S tega vidika je škoda, da
Metka Karner-Lukač v sedanjem
javnem pismu ni pojasnila, kako in
zakaj se je sploh odločila, da je
predlagala takšen sklep. Opredeli-
tev za "kriminalistično preiskavo" bi
bila opravičljiva in razumljiva, če bi
v javnosti prevladoval splošen (in
površen) vtis o neurejenem in pro-
blematičnem poslovanju Stano-
vanjskega sklada in bi potemta-
kem preiskava lahko takšen vtis
samo potrdila ali ovrgla. Drugače
pa se zdi (ob očitnem pomanjkan-
ju  argumentov za "obtožnico")
angažiranje "kriminalistov" pre-
nagljeno, prenapeto in problema-
tično dejanje.
ŠKODA ZARADI
'AFER
Predvsem bi morali upoštevati,
da je Sloveniji že preveč na hitro
skonstruiranih "zadev" in "afer"
povzročilo več škode kot koristi.
Pred leti bombastično spočeta af-
era Hit, ki jo je sprožil predsednik
SLS Marjan Podobnik, ni
povzročila samo (potrebnega)
razčiščevanja posameznih spornih
vprašanj, ampak tudi resen zastoj
v razvoju igralništva na Sloven-
skem, ki sicer predstavlja eno iz-
med najbolj propulzivnih dejavnos-
ti in ustvarja tretjino vsega sloven-
skega turističnega dohodka. Šele
zdaj, po nekaj letih, se tej dejav-
nosti obetajo nove razvojne
možnosti, vendar pa se nihče re-
sno ne sprašuje, kaj smo v teh letih
zamudili in predvsem, ali je bilo to
potrebno.
Zelo čudno se zdaj sučejo tudi
stvari v zvezi z domnevnim neza-
konitim financiranjem Slovenske
ljudske stranke s strani Leka, kar
pa tako Lek kot SLS negirata,
čeprav tako tisti, ki obtožujejo, kot
tisti, ki se branijo, zagotavljajo, da
imajo dokazila za svoje trditve, se
razprava vendarle vse bolj usmerja
v druge vode. Delu sredstev javne-
ga informiranja je (za zdaj še nedo-
kazan namig o "sumljivem financi-
ranju SLS in njene predvolilne
kampanje v letu 1992) že zadosten
razlog za okazovanje, da Marjan
Podobnik s svojo stranko vendarle
ni tako pošten, kot se sicer prika-
zuje v javnosti. Nekateri (med njimi
niti malo ne zaostaja list "slovenske
pomladi" Demokracija) prav uživa-
jo, da je končno v "neprijetnem
položaju" Marjan Podobnik, ki se
sicer tako pogosto zavzema za
"poštenost". Včasih se zdi, kot da
bi bilo insistiranje pri "poštenosti"
za nekatere v slovenski družbi pov-
sem nepotreben tujek. Podobnika
(in nikogar drugega) pač ni
mogoče problematizirati in pre-
ganjati samo zaradi tega, ker "pre-
več" govori o poštenosti, Seveda
pa bi bilo treba tako od Podobnika
kot od vseh drugih nenehno zahte-
vati, da takšno svojo "orientacijo"
potrjujejo tudi v praksi in ob vseh
povsem konkretnih primerih. Gle-
de tega pa bi lahko rekli, da tudi
Marjan Podobnik preveč beži od
"bistva" in v sporu vprašanje Lek -
SLS vpleta najrazličnejša ozadja,
predvsem dejstvo, da naj bi zdaj
nastopila zaključna etapa ugotav-
ljanja oškodovanja kraje družbene
lastnine, pri čemer naj bi imel
odločilno vlogo ravno Marjan Po-
dobnik. Razčiščevanje tega
perečega vprašanja slovenske
tranzicije naj bi prizadelo marsiko-
ga (zelo vplivnega) in zato naj bi se
po Podobnikovem mnenju z "od-
krivanjem" oziroma "konstruiran-
jem" zgodbe o finančni oporečnos-
ti SLS maščevali njemu in njegovi
stranki in zmanjšali njegovo kredi-
bilnost v preganjanju nepravilnosti.
Ta Podobnikova teza je v načelu
celo možna, vendar pa ni prepričlji-
va vse dotlej, dokler ne bom sam
predvsem s svoje stranke pre-
pričljivo odvrgel vseh sumov, ki se
zdaj pojavljajo v javnosti.
Predvsem pa vse dosedanje veli-
ke "obtožnice" opozarjajo, da je ve-
liko lažje hitro povzročiti vihar,
umazati dobro ime ljudem, stran-
kam ali podjetjem, kot pa ugotoviti,
kdo ima prav. V takšnih razmerah
pa je tudi težko pričakovati, da bo
kdo zlahka priznal svojo zmoto. S
tega vidika je javno pismo Metke
Karner-Lukač kljub vsemu prijetna
izjema.
Sicer pa Delo opozarja, da prei-
skovalna komisija državnega zbo-
ra, ki se je v preteklem mandatnem
obdobju ukvarjala z ugotavljanjem
politične odgovornosti pri oškodo-
vanju družbene lastnine in sum
zlorabe javnih pooblastil pri poslo-
vanju Hita, Elana, obeh državnih
bank. Slovenskih železarn in pri
dodelitvi koncesij za Tovarno slad-
korja Ormož, ni dokazala nič. Pred
tem pa je bilo nekaterim že vnaprej
jasno, da gre za "ogromne" nepra-
vilnosti in zlorabe ...
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
/5
OD TOD IN TAM
PTUJ / TRI TEDNE PO DOGODKIH V DELTI
Hmodinlritoma želi dira-
MMfi €§tti VGC dekmih mest
Te dni bo minilo tri tedne, odkar je po 18 delovnih dneh stavke,
po pogajanjih v Ljubljani in po imenovanju glavnega direktorja
novomeškega Laboda Andreja Kirma v Ptujski Delti konfekciji
nastopila delo nova direktorica, dipl. ing. Hermina Križovnik. V
tem času si je že lahko izoblikovala mnenje o kolektivu, zato
smo jo povprašali po trenutnem stanju v Delti in možnostih nor-
malizacije razmer.
Takole je odgovorila: "Situacija
v Delti ni enostavna. Poleg veli-
kih izgub, ki jo pestijo že od leta
1996 in so se tudi v letu 1997 ne-
nehno povečevale, je stavka v fe-
bruarju, pri kateri je kar 18 dni
vztrajala polovica delavcev, stanje
dokončno zakomplicirala. Razen
obupno porušenih medsebojnih
odnosov in razdvojenosti med tis-
timi delavci, ki so delali, in tisti-
mi, ki so stavkali, je stavka
povzročila tudi veliko dodatno
materialno škodo. Ta se na eni
strani kaže v pomanjkanju dela,
saj so tuji partnerji vhodne mate-
riale ali celo že delno predelane
materiale odpeljali drugam. Prav
v februarju in marcu je višek sezo-
ne in bi morala biti proizvodnja
Delte več kot 100-odstotno zase-
dena. Tako pa namesto tega preje-
mamo odškodninske zahtevke
tujih partnerjev za škodo, ki jim je
bila povzročena. Bremenijo nas za
dodatne stroške pri izgotovitvi v
drugih firmah v Sloveniji oziroma
drugih državah. Direktna posledi-
ca stavkfe je torej pomanjkanje
dela, tako da je od 334 delavcev
Delte trenutno na čakanju še 62.
Ostali delajo oziroma so v bol-
niški. V aprilu je v vseh konfekci-
jah mrtva sezona, zato dela ne bo.
Zaradi izgubljenega zaupanja pri
poslovnih partnerjih imamo veli-
ke težave pri zapolnitvi kapacitet
tudi za naslednjo sezono.
Tekstilni inštitut Maribor pri-
pravlja dejansko analizo stanja
Laboda Delte. Na osnovi strokov-
nih in argumentiranih ugotovitev
bodo v prihodnosti storjeni
ustrezni ukrepi za izhod iz sedan-
je situacije. Težave je nujno
reševati kratkoročno, še pomemb-
neje pa bo poiskati prave rešitve
tudi za prihodnost. Ker slovenska
država žal nima drugih alternativ
za prezaposlitev večinoma nizko
kvalificiranih tekstilnih in kon-
fekcijskih delavk, ki so že ali še
bodo izgubile delo v različnih
obratih po Sloveniji, želimo v
Delti ohraniti čim več delovnih
mest, a le na zdravih in ekonom-
skih temeljih. Zato bo v prihod-
nosti nedvomno potrebno odpra-
viti vse notranje slabosti Delte in
povečati njeno učinkovitost."
Stanje v ptujski Delti torej klub
vsemu še ni in še ne bo tako kma-
lu normalizirano. A ostanimo še
nekaj časa optimisti in tako kot
delavke upajmo, da bodo kljub
vsemu omenjene težave s skupni-
mi močmi vendarle uspeli prebro-
diti.
•OM
HARDEK/ 102. OBČNI ZBOR GASILCEV

Na 102. obenem zboru hardeških gasilcev je predsednik društva
Robert Vaupotič izpostavil problem financiranja društva in po-
vedal, daje društvo v letu 1997 prejelo po pogodbi od občine le
370.000 tolarjev, kar ni zadostovalo niti za popravilo avta. Po
drugi strani pa je zakonodaja omejila organizacijo prireditev,
tako da društvo ne more prirediti niti veselice, da si zagotovi do-
datna sredstva. Tako je lani odpadla celo tradicionalna har-
deška veselica.
Društvo deluje v primeru požara
v vsej občini, zato bi bilo potreb-
no ustanoviti sklad, v katerega bi
se stekal denar za nujna popravila
gasilskih avtomobilov in opreme.
Marsikatero društvo ima že precej
zastarelo mehanizacijo in nujna
popravila presegajo njihove fi-
nančne zmožnosti. Hardeškim
gasilcem je pri reševanju njihovih
težav priskočila na pomoč
ormoška gasilska zveza, ta pa tudi
nima fonda za takšna finančna
posredovanja.
Hardeško društvo šteje 135 čla-
nov, ima tri tekmovalne enote, 52
operativcev, 29 žensk, 24 podpor-
nih članov in 13 veteranov. V mi-
nulem letu so realizirali kar 1196
delovnih ur. Na akcije so vozili
desetkrat - dvakrat v svojem, v
drugih primerih pa zunaj svojega
rajona. Vzroki požarov so bili
požig, slab dimnik, vžig avtomo-
bila in notranji vžigi. V teh akci-
jah so izpolnili 195 ur, od tega 18
strojnih, sodelovalo pa je 65 gasil-
cev. Poleg svoje osnovne dejav-
nosti so očistili mnogo kanaliza-
cijskih vodov, vodov meteorne
vode ter izčrpali nekaj sto
kubičnih metrov vode iz kleti in
podobno. S takšnimi storitvami si
nekoliko izboljšajo finančno stan-
je. Zadovoljni so bili tudi z uvrsti-
vami na občinskem tekmovanju.
kjer so starejši člani B dosegli 1.
mesto in pokal. V lanskem letu so
dokončali tudi kletne prostore in
uredili priklop plina.
Na zboru so razrešili dosedanje
vodstvo in nov predsednik
društva je postal Jože Sterman.
Občni zbor je bila tudi primerna
priložnost, da podelijo priznanja
za dolgolemo delo v društvu.
Dvajsetletnico so praznovali Ma-
rija Ozmec, Berta Vaupotič, Ri-
hard Vaupotič in Janko
Hanželič. Priznanja za 30 let dela
v gasilstvu sta prejela Irena
Trstenjak in Slavko Petek, za 40
let Andrej Paušner in Ivan Zni-
darič ter za 50 let Ivan Kuharic.
Priznanje veterana sta prejela
Ivek Hanželič in Joško Babic.
Podelili so še priznanja za napre-
dovanje v višji čin in prehodni
pokal za kartanje, ki sta ga prejela
Stanko Bombek in Vlado Pukla-
vec.
vki
SLOVENSKA BISTRICA
mmd m liubiteljsko kuhum
Pred dnevi se je v Slovenski Bistrici mudil Vojko Stopar, direk-
tor Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Ob tej pri-
ložnosti so ustanovili izpostavo sklada za območje občine Slo-
venska Bistrica, dvanajsto v Sloveniji.
Občina Slovenska Bistrica iz-
polnjuje vse z zakonom in statu-
tom Sklada RS za ljubiteljsko kul-
turno dejavnost določene pogoje
za ustanovitev območne izposta-
ve. V ZKD Slovenska Bistrica je
po zadnjih podatkih vključenih
21 aktivnih kulturnih društev in
občina predstavlja zaokroženo
kulturno, socialno in geografsko
celoto, število celovečernih prire-
ditev v občini občutno presega
pogoj iz 32. člena statuta sklada,
prostori za delovanje območne iz-
postave so zagotovljeni v prosto-
rih ZKD v gradu Slovenska Bi-
strica, prav tako pa so tudi zago-
tovljeni pogoji za organizacijo
različnih izobraževalnih oblik na
področju ljubiteljske kulturne
dejavnosti. Ob tej priložnosti so
imenovali svet sklada območne
izpostave v Slovenski Bistrici.
Predsednik je Jože Štumf, pod-
predsednik Branko Fuks, člani
pa prof. dr. Janko Čar, dr. Miran
Arbeiter ter Helena Kolar. Za
delovno mesto vodje območne iz-
postave Sklada RS za ljubiteljsko
kulturno dejavnost v Slovenski
Bistrici se je prijavila Darja Belič
in bila na to mesto sprejeta za
dobo petih let.
Zveza kulturnih društev poslej
ostane takšna, kot je, in še naprej
koordinira delo med društvi,
sklad pa je samo neke vrste nad-
gradnja ljubiteljske kulture.
VT
SLOVENSKA BISTRICA / 25 REVIJA
MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Nastopilo deset zborov
v organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenska Bistrica ter
OŠ Pohorski odred je minulo sredo v večnamenskem šolskem
prostoru potekala petindvajseta revija mladinskih pevskih zbo-
rov občine Slovenska Bistrica. Sodelovalo je deset mladinskih
šolskih pevskih zborov.
Revijo so pričeli pevci iz
domače, bistriške šole, v nadalje-
vanju pa so peli še zbori s Keblja,
Smartna na Pohorju, iz Makol, s
Spodnje Polskave, Črešnjevca,
Laporja, iz Oplotnice, Poljčan ter
drugi zbor osnovne šole iz Sloven-
ske Bistrice.
Po končani reviji je profesorica
Dragica Zvar, svetovalka za zbo-
rovstvo z Zavoda za šolstvo Repu-
blike Slovenije, posebej pohvalila
oba bistriška mladinska zbora ter
mlade pevce iz Poljčan, s Keblja
in Laporja. Prav tako je pohvalila
organizacijo obeh srečanj, za kar
so posebej zaslužni Zveza kultur-
nih društev občine Slovenska Bi-
strica in njena sekretarka Darja
Belič ter obe šoli soorganizatorici
petindvajsete občinske revije -
Crešnjevec, ki je pred dvema ted-
noma gostil otroške zbore, ter šola
Pohorskega odreda v Slovenski
Bistrici, kjer so se minulo sredo
predstavili mladinski pevski zbo-
ri.
VT
PTUJ / DRAGO PLAČANA NAIVNOST
Preffioxefi|e morumo
v prvi vrsU iuvati!
65-letni upokojenec Al S. tz Velikega Okiča
bo prav gotovo še dolgo pomnil 8. januar letos,
ko so ga v popoldanskih urah obiskali trije mla-
deniči. Kasneje se je izvedelo, da naj bi se pri-
peljali s sivim hyndaijem. Napetnajstili so ga za
težko zaslužene perutninske delnice. Zanje naj
bi mu plačali kupnino v višini sto tisoč tolarjev,
ki da jo bo dobil naslednji teden, to pa se seveda
ni zgodilo. Poleg tega so mu izvabili še osebno
izkaznico in davčno številko. Prepričali so ga,
da jih pošiljajo iz Perutnine, zato jim je po vsej
verjetnosti tudi nasedel.
Ker ima M. S. tudi težave z govorom, je postal la-
hek plen ene od skupin, ki načrtno obdelujejo po-
samezna območja z namenom "odkupovanja" del-
nic. Nasploh pa, kot kaže so se specializirali za os-
tarele in osamljene ljudi. Eden od prijateljev, tudi
bivši Perutninin delavec, ki mu ni vseeno, kaj se
dogaja, je prizadetemu svetoval, da o dogodku ob-
vesti bivše podjetje, kjer so v tem trenuticu lahko
naredili zgolj zaznamek o dogodku. Ce pa bo
slučajno prišlo do zahtevka o preknjižbi, se bo na
podlagi tega zaznamka lahko ugotovilo, da gre za
sporni primer oziroma za zadevo, za katero je bila
podana kazenska ovadba proti neznanim storil-
cem. Primer M. S. je po podatkih Perutnine prvi,
ki so ga na tak način ogoljufali za njihove delnice
B, ki še niso prenosljive.
Zgodbo so sredi februarja slišali in zabeležili
tudi na Policijski postaji Podlehnik. Sledila sta
obiska policistov pri prizadetem, ob drugem obi-
sku naj bi celo enega od osumljenih spoznali. V
zvezi s skupinami, ki hodijo po terenu in "kupuje-
jo" delnice, naj bi imeli policisti precej dela. Na
okrožnem državnem tožilstvu v Ptuju pa pravijo,
da tovrstnih zadev še niso prejeli v obravnavo,
znano pa jim je, kaj se dogaja. Prav tako imajo ve-
liko zgodb o tem delavci, ki imajo v podjetjih
opraviti z delnicami, zato ne bi bilo odveč ljudem
svetovati, da so v teh zadevah previdni in da naj ne
nasedajo raznim mešetarjem in goljufom, ki se,
kot kaže, na prefinjen in zvit način na veliko poi-
gravajo z naivnostjo in nevednostjo ljudi. Naj
bodo besede še tako sladke, takšne ali drugačne
nakupovalce pustite pred vrati svojega doma. Za
to obstajajo institucije, ki se s tem ukvarjajo, tudi
v Ptuju jih imamo. Vrednostni papirji so pre-
moženje, ki danes sicer še nima prve vrednosti, ko
pa bodo vse delnice kotirale na borzi, bo trg izo-
blikoval njihovo ceno. Zagotovo pa tisti, ki jih se-
daj "poceni" kupujejo, v bližnji prihodnosti
pričakujejo višjo ceno in na podlagi tega pre-
moženje, do katerega sta jim je pomagala ljudska
naivnost in nevednost.
MG
UUBUANA - JUTRI IN V SOBOTO PROTESTNA SHODA
Jutri, v petek, 27. marca, ob 12. uri bo v organizaciji treh sindi-
kalnih central: sindikata Neodvisnost, Konfederacije 90 in Per-
gam pred poslopjem slovenske vlade protestni shod proti pred-
videni pokojninski reformi, zaradi prenizkih delavskih plač,
prevelikih socialnih razlik, vse večje brezposelnosti, izredno
slabe pravne varnosti zaposlenih in neurejenega socialnega
partnerstva.
Čeprav se bodo zbrali pod ges-
lom Skupaj močnejši in solidar-
ni, so se v vodstvu večinskih Svo-
bodnih sindikatov Slovenije
odločili, da bo protestni shod nji-
hovih članov na nedelavnik - nas-
lednji dan, v soboto, 28. marca.
Pod geslom Za varno starost naj
bi se v organizaciji večinskih Svo-
bodnih sindikatov Slovenije na
sobotnem protestnem shodu
zbralo še več, predvidoma nekaj
tisoč članov ter izrazilo svoje na-
sprotovanje predlagani pokojnin-
ski reformi ter proti vsem prej na-
vedenim negativnostim. Sobotne-
ga shoda, ki bo ob 11. turi pred
vladno palačo v Ljubljani, se bo s
4 ali 5 avtobusi udeležilo tudi
okoli 200 do 250 delavk in delav-
cev s širšega ptujskega območja.
Zbirališče za udeležence je pri
sindikalnem domu Franca Kram-
bergerja, avtobusi pa bodo odpel-
jali ob 7. uri. Prevoz je za vse ude-
ležence brezplačen, med potjo pa
bo poskrbljeno tudi za malico in
osvežilno pijačo.
Kot je sporočil predsednik Ne-
odvisnih sindikatov Slovenije
Rastko Plohi, NSS podpirajo oba
protestna shoda, ki ju pripravljajo
sindikati v petek in soboto. V nas-
tanek spora med organizatorji
obeh shodov se ne mislijo
vmešavati, saj menijo, da ima
vsak sindikat pravico do organi-
zacije in izvedbe lastnega shoda
in do svojega mišljenja. Svoje
člane zato pozivajo, da se ude-
ležijo shoda, katerega sami želijo,
saj se bo uradna delegacija Neod-
visnih sindikatov Slovenije ude-
ležila obeh.
-OM
OD TOD IN TAM
RD PTUJ • Na pragu
nove lovne sezone
Konec tedna bo v Ribiški družini Ruj nninil v zna-
menju pričetka pomladanskih aktivnosti in nove
ribiške lovne sezone. Jutri, v petek, ob 18. uri se
bodo v ribiškem domu na Rogoznici sestali na letni
skupščini. Ob oceni lanskih ektivnosti bodo dorekli
še letošnji plan gospodarjenja. V nedeljo, 29 marca,
zjutraj pa se bodo ptujski ribiči zbrali ob rogoz-
niškem ribniku in ribiški hišici ter pričeli z letošnjo
sezono lova na krapa.
TRNOVSKA VAS # Upoko-
jenci izvolili novo vodstvo
v soboto, 21. marca, so se v domu krajanov
Trnovska vas upokojenci tamkajšnjega društva
upokojencev in gostje zbrali na 12. občnem zboru.
Pregledali so narejeno v lanskem letu in izvolili novo
vodstvo. Predsednik društva je Franc Kuplen, pod-
predsednica Frančiška Šalamun, tajnik Stanko
Dominik in blagajnik Erna Pukšič.
V program dela za letos so si zapisali, da se bodo
udeleževali srečanj upokojencev regije in na
državni ravni, organizirali tri izlete in opravljali redno
društveno delo.
Kot je povedal novi predsednik društva Franc Ku-
plen, bi želeli članom nuditi še kaj več, vendar je
težava pri denarju, saj društvo nima dotacij za redno
delovanje. Pri delovanju računajo na pomoč krajev-
ne skupnosti in občine.
Zmago Šalamun
MARIBOR •
Ozarina čaj niča praznuje
Ozara je združenje za kokovost življenja. V njenem
okviru so lani ustanovili "Ozarino čajnico", ki ima
svoje prostore v Melju. Tam je nastopilo že veliko
glasbenih, likovnih in drugih gostov. Danes ob 19.
uri bodo praznovali prvi rojstni dan, zato vabijo
medse vse prijatelje in tiste, ki bi to radi postali. Pri-
pravljajo presenečenje.
MS
BUDINA - BRSTJE #
Ob materinskem prazniku
v počastitev materinskega dneva in dneva žensk
so 13. marca praznovali v Domu krajanov Budina -
Brstje. Organizatorji slavja so bili člani upravnega
odbora društva upokojencev s predsednico Marijo
Cvetko. Zbralo se je lepo število mlajših in starejših
krajanov. Kulturni program so pripravili otroci iz
vrtca Budina skupaj s svojimi vzgojiteljicami. Ob do-
bri večerji in kapljici ter prijetni glasbi so zbrani za-
plesali in zapeli do jutranjih ur.
UR
TK MARATON # Sedmi
tek ob mejah Slovenije
v ptujskem tekaškem klubu Maraton se že vneto
pripravljajo na sedmi tek ob meji Slovenije, ki bo to-
krat potekal od 20. do 25. junija, zanj pa pripravljajo
korenite spremembe. Prek 1200 km dolgo pot, ki so
jo pnyič pretekli ob osamosvojitvi Slovenije, bodo to-
krat tekli z več ekipami po 8 tekmovalcev, ki se
bodo vsako uro menjavale, saj bodo med seboj tek-
movale. Vsebino letošnjega teka so predstavili na ti-
skovni konferenci minulo sredo, 25. marca, v gos-
tišču Slovenski hram v Slovenje vasi.
PTUJ • 45 let moškega
komornega zbora
Konec tedna so se s trodnevnih intenzivnih pev-
skih vaj v Novigradu vrnili pevci komornega
moškega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Tokrat
so utrjevali predvsem novi program pesmi, ki jih
bodo ljubiteljem ubranega petja predstavili pri-
hodnji petek, 3. aprila, ob 20 uri na jubilejnem kon-
certu ob 45-letnici zbora v dvorani Narodnega
doma v Ruju. Ob tej priložnosti je tik pred izidom ju-
bilejni bilten.
•OM
16
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
ŠPORT
KARATE - DO KLUB PTUJ
bmhm nmHip Udije in Ikmdn
v soboto, 21. marca, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo
v karateju za člane in članice, kjer je nastopilo 190 najboljših
karateistov iz 50 klubov.
Lidija Cafuta
Daniei Pongrac
Člani Karate-Do kluba Ptuj so
si priborili tri medalje. Lidija
Cafuta je v športnih borbah pos-
tala državna viceprvakinja v
srednji kategoriji ter dosegla
tretje mesto v absolutni katego-
riji. Lidija je finalno borbo za las
izgubila z Darjo Kramar iz
Ljubljane, z isto nasprotnico pa
se bo potegovala za nastop na
članskem evropskem prvenstvu,
ki bo maja v Beogradu.
Daniei Pongrac je v športnih
borbah v polsrednji kategoriji
dosegel tretje mesto, ki mu je
prineslo vstop v širšo člansko re-
prezentanco Slovenije.
Izmed šestih tekmovalcev Ka-
rate-Do kluba sta se solidno uvr-
stila tudi Borut Tement (do 75
kg) in Karolina Petrena (nad 60
kg), ki sta zasedla 5. mesto.
A.C.
JUDO / MLADI GORISNICANI NA HRVAŠKEM
MnlMBodkutii fMSuB in thnnfirine
v soboto, 21. marca, je v šponni
dvorani srednjih šol v Veliki Go-
rici pri Zagrebu potekal eden naj-
večjih judo mmirjev na
Hrvaškem, saj se je pomerilo kar
540 tekmovalcev iz 25 klubov, od
tega štirje iz Slovenije. Iz Judo
kluba Gorišnica se je tekmovanja
udeležilo 32 najmlajših tekmoval-
cev in tekmovalk, ki so s svojimi
zastavami zastopali klub, občino
in državo ter z doseženim rezulta-
tom jasno pokazali drugim tek-
movalcem in gledalcem, kdo so in
koga predstavljajo. Za medaljo se
je bilo potrebno boriti vsaj s štiri-
mi naspromiki in z dobrimi nas-
topi so jih osvojili 12.
"V skupini najmlajših dečkov je
nastopilo trinajst tekmovalcev, ki
so tekmovali v konkiu-enci več sto
tekmovalcev iz 21 klubov. Z naj-
večjim številom točk so ekipno
gladko zmagali, za kar so prejeli
ekipni pokal in denarno nagrado
1000 ktm. Prvi mesti sta zasedla
Aleš Belšak in Darjan Štagar,
tretja Jan Belšak, Leon Jaušovec
in Sergej Stiberc ter peta mesta
Tomaž Fajfar, Renato Trupko-
vič in Matjaž Valenko.
V skupini deklic in dečkov pa je
iz kluba nastopilo 18 tekmoval-
cev, ki so osvojili sedem medalj in
za minimalno število točk zgrešili
tretje mesto, pokal in praktično
nagrado. Medalje so osvojili: prvo
mesto Tamara Petek, drugo Jan-
ja Karo, tretje Denis Vajda, An-
dreja Korenjak, Simona Petek,
Mihaela Milošič in David Ham-
beršak, v neposrednem boju za
medaljo pa so peta mesta osvojili
Simona Milošilč, Dejan Hmčič
in Kristjan Amejčič.
Uspeh kluba je na gostitelja tek-
movanja in tudi na druge naredil
močan vtis, tako da je kar nekaj
največjih hrvaških klubov iz Za-
greba, Rijeke, Osjeka in Splita že
obljubilo, da se bodo Judo klubu
Gorišnica revanširali za uspeh že
to jesen na tiunirju v novi športni
dvorani v Gorišnici.
Miran Petek
KICK BOXING / OBČNI ZBOR, TEKMOVANJA

V petek je bil redni občni zbor Kluba borilnih veščin Ptuj, na
katerem so analizirali uspehe in delo v prejšnjem letu. Naj-
večji uspeh so predvsem 5. mesta na svetovnih prvenstvih v
kick boksu (Branko Fidler, Davorin Gabrovec, Dejan Zavec in
Maja Ozmec), športnik in športnik in športnica Ptuja pa sta
postala člana kluba Davorin Gabrovec in Maja Ozmec.
Uspešno se končujejo tudi vsa dela v dvorani in pričakuje se,
da bo v kratkem kick boxing center, kakor ga bodo imenovali,
slavnostno odprt.
Vodstvo kluba ostaja isto, saj se
ekipa, ki zmaguje, navadno ne
menjuje. Predsednik ostaja dr.
Zoltan Mileta, ob njem pa člani
upravnega odbora Franc
Slodnjak, Franc Ozmec, Edi Ste-
gar, Silva Skledar, Brigita Kacijan
in Vladimir Sitar, ki je tudi glavni
trener kluba, ob njem pa tudi
Dušan Pavlica, Matej Serdinšek,
Branko Fidler in Alojz Vidovič. V
letu 1998 pričakujejo približno
enake rezultate kot lani, kar bo iz-
redno težko, saj so bili rezultati
lani izredno dobri.
V nedeljo je v kick boxing cen-
tru potekal prijateljski dvoboj
Kluba borilnih veščin iz Krapine
in domačega kluba. Boljši so bili
domačini, ki so prepričljivo pre-
magali goste s skupnim rezulta-
tom 31:15. V ekipi Ptuja so
uspešno nastopili Vojko Kiu-i,
Sandi Kolednik, Andrej Vindiš,
Laiura Maksimovič, Nadja Šibila,
Sabina Kolednik, Jiu-ček Horvat,
Denis Šamperl, Dorotej Kline,
Katja Janžekovič, Renata Pola-
nec, Mateja Erlač, Boštjan Bru-
mec, Matjaž Brumec in Matej
Šibila. Pred kar dosti gledalci so
sodili gost Ivo Cesarec, ki je tudi
trener kluba iz Krapine, Marjan
Šibila, Franc Brumec in Vladimir
Sitar. Na koncu tekmovanja sta se
vodstvi klubov dogovorili, da
bodo taka srečanja postala tradi-
cionalna, še letos jeseni pa bo pov-
ratno srečanje v Krapini.
Franc Slodnjak
STRELSTVO / ORMOŽ ZNOVA V TRAP LIG
V SOBOTO V
ORMOŽU
MEDDRŽAVNO
TEKMOVANJE
Med popularnimi športnimi pa-
nogami se vse bolj uveljavlja tudi
strelska disciplina trap. V prete-
klosti so tovrstna tekmovanja v
glavnem organizirale lovske
družine, zdaj pa je trap liga že pov-
sem uveljavljena oblika športnega
merjenja moči slovenskih strelcev
na glinaste golobe. Med njimi so
vrsto let v samem vrhu tudi
Ptujčani in Ormožani, ki vestno
skrbijo tudi za podmladek.
Ormožan Kukec je tako na prvem
tekmovanju za slovenski pokal v
trapu gladko zmagal v Novi Gorici
med mladinci, pri mladinkah pa je
bila Ormožanka Frangeževa
odlična druga. S tema rezultatoma
(Kukec pri mladincih s 27 točkami
celo vodi v skupnem seštevku) so
Ormožani potrdili dobro formo in
napovedali športno bogato sezono.
Mladinec Kukec ie
zmagal
Na tradicionalnem strelskem
tekmovanju discipline trap za veli-
ko nagrado Ormoža so prejšnjo so-
boto v Ormožu slavili člani domače
SD "Trap". Bili so najboljši v ekipni
in posamični konkurenci tako pri
mladincih kot tudi članih.Sodelo-
valo je 14 ekip iz Avstrije, Hrvaške
in Slovenije. Zmagali so gostitelji iz
Ormoža pred Slovenskimi Konjica-
mi in Mursko Soboto.
Kot nam je po tekmovanju pove-
dal eden od organizatorjev Dušan
Cvetko, je v mladinski konkurenci
zanesljivo zmagal Kukec iz Ormoža
pred Pojbičem in Gombocem iz
Murske Sobote. V članski konku-
renci je slavil domačin Čavničar
pred Slemenškom iz Ilirske Bistri-
ce in Horjakom iz Slovenskih
Konjic.
Začetek trap lige
To soboto se bo začelo tekmo-
vanje v državni trap ligi. Poteka v
treh skupinah, ekipa Ormoža tek-
muje v vzhodni skupini. Prvi krog
bo na domačem strelišču v Ormožu.
Ormoški strelci discipline trap nas-
topajo v članski in mladinski kon-
kurenci.
M. Toš
NAMIZNI TENIS - 1. SNTL MOŠKI
Radlje - Petovlo 5:2
Namiznoteniski igralci ptujske Petovie so v derbi srečanju na dnu
prvenstvene razpredelnice gostovali v Radljah, kjer so se v tekmi obstanka
v 1. SNTL pomerili z domačo ekipo. Za Ptujčane je štela samo zmaga, ven-
dar so po srečanju morali čestitati domačim igralcem. Srečanje je bilo dru-
gače zelo izenačeno in razburljivo, saj se je kar pet dvobojev končalo na tri
dobljene nize. Smola je bila v tem, da je domači igralec Petar, ki je veljal za
najšibkejšega v ekipi Radelj, uspel premagati Marinka Grbiča in Gregorja
Zafošnika, zraven tega pa so Ptujčani izgubili tudi igro parov. Ko ne gre,
pač ne gre.
Posamezni izidi: S. Nišavič : M. Zafoštnik 1:2, Petar : Grbič 2:1, Kus:
G. Zafoštnik 2:0, Kus - Petar : G. Zafošnik - Grbič 2:1, G. Nišavič : Grbič
1:2, Kus : M. Zafoštnik 2:0, Petar : G. Zafoštnik 2:1.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA
1. A DOL
TPVNovo
mesto - Marsel
Ptui3:1
/15:1,15: 5,12:15,15:9/
MARSEL PTUJ: Ter-
bučeva, Krebsova, Zenuno-
vičeva, Pustoslemškova, Li-
povčeva, Godčeva, Vin-
diševa in Frauhartova.
Odboj karice ptujskega Mar-
sela so gostovale v Novem
I mestu, kjer so se pomerile z
domačo ekipo in iztržile čast-
ni poraz. V prvem nizu igre
gostij praktično ni bilo. Z do-
bro igro so domačinke nadal-
jevale tudi v drugem nizu,
vendar so nekoliko popustile,
zraven tega pa so tudi
Ptujčanke zaigrale bolje in že
so se za TPV Novo mesto poj-
avljale težave. Gledalci v no-
vomeški dvorani Marof so
pričakovali gladko zmago
svojih odbojkaric, toda v tret-
jem nizu se je kriza domačih
nadaljevala oziroma so bile
boljše odbojkarice Marsela,
ki so le uspele zaigrati bolje v
končnici tega niza in ga tudi
dobile, kar je bilo vsekakor
veliko presenečenje o zmagi
prepričanih domačih igralk.
V četrtem nizu je bila igra
izenačena na začetku. Sledile
so napake gostij, kar so novo-
meščanke izkoristile in prišle
do vodstva 10:3. Toda nena-
doma so popustile in
Ptujčanke so se jim pri-
bližale. Končnica četrtega
niza je bila v znamenju
domačih odbojkaric, ki so na
koncu slavile zmago.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET  1 LIGA
Mila Poetovio - Interier
Meteorplast 7:6 /3:3/
STRELCI: 1:0 Dušan Novak /1/, 1:1 Stojko /9/, 2:1 Krajinovič
/19/, 3:1 Krajinovič /25/, 3:2 Stojko /26/, 3:3 Nemec /28/, 3:4 Kosi
/38/, 3:5 Kosi /45/, 3:6 Kosi /47/, 4:6 Vidmar /47/, 5:6 Vesenjak
/47/, 6:6 Vidmar /50/, 7:6 Novak /51/
MILA POETOVIO: Komik, Presečnik, Vesenjak, Valentan,
Maksimovič, Krajinovič, Milidragovič, Vidmar, Jerinič, Malek,
Dušan Novak
Na Ptuju je bila odigrano zelo zanimivo, predvsem pa razburljivo
srečanje s polno preobratov. Lepšega ^četka kot vodstva v prvi
minuti si domači niso mogli niti želeti. Že v deveti minuti je Stojko
izenačil. Potem zadetku sta bili ekipi enakovredni. Igralo se je zelo
hitro, tako da so ljubitelji nogometa prišli na svoj račim. V 19. mi-
nuti so domači povedli z zadetkom Krajinoviča. To je bil tudi naj-
lepši zadetek na tem srečanju. Drugi del srečanja se je za domače
pričel izredno slabo, saj so gostje povedli s tremi zadetki prednosti.
/3:6/. Toda odgovor domačih nogometašev je hitro sledil. Z dobro
igro so uspeli izenačiti na 6:6 in takoj zatem povesti s 7:6, kar je
bilo na koncu dovolj za zasluženo, vendar težko priborjeno zmago.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Na Boč in k sv. Ani
Med glavne vrline ljudi, ki zahajamo v gore, višje in bližje soncu,
sodi tudi veselo razpoloženje in prijetna beseda mimoidočemu na
poti. Prav tovrstno razpoloženje in povezanost s prebujajoče se gor-
sko naravo nas bosta spremljala tudi na našem skupnem izletu na
Boč in k sv. Ani v Halozah.
Na pot proti Poljčanam, kjer bomo pričeli hojo proti planinskemu domu
in nato na vrh Boča, se bomo podali v soboto, 4. aprila, z odhodom po-
sebnega avtobusa izpred avtobusne postaje Ptuj ob 7.30 uri. Z vrha
gore, od koder se nam ponuja obširen razgled na ravninski svet Drav-
skega in Ptujskega polja proti vzhodu ter hribovito pokrajino na severu
in zahodu, se bomo spustili do lovske koče pod Plešivcem, od koder
nas bo pot vodila do haloške cerkvice sv. Ane. Po krajšem postanku in
ogledu notranjosti cerkvice se bomo podali do bližnjega vinotoča pri
Grilovih, kjer se bomo zavrteli ob prijetnih zvokih "frajtonerice" in pokusili
domače dobrote. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure!
Opremite se planinsko za sredogorje (primerna obutev, topla obleka,
nahrbtnik ...). Hrana iz nahrbtnika in v vinotoču. Skupne zmerne hoje bo
4-5 ur. Cena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, prigrizek
v vinotoču, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 900 tolarjev, mla-
de planince 750 tolarjev ter nečlane PD 1.300 tolarjev. Prijave z vplačili
sprejemamo do torka, 31. marca, oziroma do zasedbe prostih mest v pi-
sarni PD Ptuj na Prešernovi 27. Preživite prijeten sobotni dan v družbi
ptujskih planincev, zraven pa povabite prijatelje, sorodnike, znance ... V
primeru slabega vremena bo izlet sredi aprila. Vodil bo Uroš Vidovič s^
sovodniki.
U.V.
f EDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
ZA RAZVEDRILO
19
22
Četrtek, 26. marec 1998 ■ TEDNIK
ZA KRATEK CAS
c^HlIadi dopisniki
MOJ DAN
Zjutraj, ko vstanem, zazeham.
Potem se umijem in najem. Potem
grem v šolo. Dopoldan, ko sem v
šoli, bi rad, da ne bi prišla učitelji-
ca v razred. Rad se igram. Čakam,
da bi imeli matematiko. Opoldan,
ko ni več pouka, grem k po-
daljšanemu bivanju. Potem grem
h kosilu. Popoldan me mamica
sprašuje poštevanko. Ko se
naučim, gledam Obalno stražo.
Zvečer grem spat. Ugasnem luč in
hitro zaspim. Spim 10 ur in 30 mi-
nut. Zelo rad spim in sanjam.
DarjanPurg, 2.r.,
OSSELA
RIBIČIJA
Ko se odpravim ribarit, si pri-
pravim ribiške palice. Potem
grem ribarit. Pri jezeru si poiščem
prostor. Tam raztegnem palice.
Potem začnem ribariti. Včasik
tilovim dosti, včasih pa malo. Po-
navadi ribarim tri ure. Prvo lovim
male ribe, potem pa začnem loviti
velike ribe. Ko se naveličam
ribičije, grem domov. Doma ribe
očistim in jih dam v hladilnik.
Tilen Stefanec, 2.a,
OŠ Lenart
KO JE GORELO PRI
BABICI
Bil je vroč, soparen dan, ko smo
pri babici spravljali seno. Hiteli
smo z delom, saj je na nebu kaza-
lo, da se približuje nevihta.
Srečni, ker je seno pod streho,
smo doma sedli k malici, ko se je
ulilo kot iz škafa. Naenkrat je
močno zabliskalo in zagrmelo.
Zmanjkalo je električnega toka,
zato je babica šla po svečo. V is-
tem trenutku je zakričala, da gori
zgradba, v kateri je bil na eni stra-
ni hlev, na drugem koncu pa so
bili kmetijski stroji in krma za
živino. Pohiteli smo na dvorišče
in zagledali gost črn dim. Najpej
smo šli reševat svinje in krave. Ni
pa nam uspelo rešiti krme in stro-
jev. Ko so prihiteli gasilci, je od
poslopja ostalo le še ogrodje. Ka-
sneje so elektrikarji ugotovili, da
je strela udarila v električno na-
peljavo, ki je bila že dotrajana.
Skoda je bila zelo velika, vendar
smo bili srečni, da smo rešili živi-
no. S pomočjo sosedov in sorodni-
kov je babica kmalu imela novi
hlev, na katerem ima danes tudi
strelovod.
Patricija Kukovec, 6.b,
OŠ Kidričevo
KDO SEM JAZ?
Sem Sanja Fekonja. Doma sem v
Grabonošu. Imam brata in sestri-
co - dvojčico. Obiskujem 3. a raz-
red OS Cerkvenjak. Moja učitelji-
ca je Kristina Kaučič. V šoli je
zelo lepo, zato jo rada obiskujem.
Moj najljubši predmet je SND.
Visoka sem 142 cm, tehtam 39
kg. Rada sem lepo oblečena. Moja
upšesa krasijo uhani. Imam svet-
lejše lase, ki mi segajo do ramen.
Rada irnam živali. Doma imam
želvo. Če je dovolj snega, rada
smučam. Rada imam čisto sobo,
zato jo redno pospravljam. Najraje
jem špagete, solato in jabolka.
Redno si uniivam zobe. Pridno
varčujem v ŠH. Moja najljubša
prijateljica je Monika.
Sanja Fekonja, 3. a,
OŠ Cerkvenjak
MOJA PRIJATELJICA
Moji prijateljici je ime Sabina.
Doma je v Podgorcih. Njene oči
so rjave, nosi svedorjave lase in je
srednje rasti. Po srcu je dobra.
včasih pa je poredna. Le malokdaj
se je prime smola. Zaželele ji bom
srečo in srečo tudi njeni sestrici
ali bratcu, kajti zdaj pričakujejo
novorojenčka.
Sabina Roškar, 3.r.,
OS Podgorci
MOJ RAVNATELJ
Po pravljično lepih božično-
novletnih praznikih, točno v
začetku novega leta, smo dobili na
naši šoli novega ravnatelja. Takoj
je želel spoznati vse učence na
šoli. Tudi meni je podal in toplo
stisnil roko.
Ime mu je Rudi, piše pa se Len-
art. Je zelo vljuden in prijazen.
Prišel je iz Osnovne šole Gustava
Siliha iz Maribora. Učenci so ga
tudi tam imeli zelo radi, saj so ga
že prišli takoj prvi mesec obiskat
na Ptuj z avtobusom. Vendar je
gospod Rudi sedaj naš. Ko sem se
z njim pogovarjal, je povedal, da je
prišel k nam, na našo šolo, z vesel-
jem. Povedal mi je tudi, da bo
podpiral naš novinarski krožek.
Z gospodom ravnateljem se
odlično razumeva. Tako dobro se
razimie z vsemi drugimi sošolci in
učenci na šoli. Gospodu ravnatel-
ju želim veliko uspehov na šoli pri
delu, potrpežljivosti z nami
učenci in še naprej toliko dobre
volje in vedrega razpoloženja.
Tadej Polančič,
novinarski krožek OŠ dr. Lju-
devita Pivka
MLADOST JE
NOROST...
Osnovnošolski čas je čas, v kate-
rem se zgodi mnogo neiminih, ne-
premišljenih stvari, stvari, zaradi
katerih lahko zabredemo tudi v
manjše težave. Zgodijo pa se tudi
lepši dogodki, ki nam za vedno
ostanejo v spominu in jih lahko
doživimo samo enkrat. Takšna je
na primer prva ljubezen ...
Sandre v šestem razredu še ni-
sem dobro poznal, saj je bila leto
dni starejša od mene. Včasih sem
jo na skrivaj pogledoval, ampak
sam sem se prepričal, da sploh ni-
mam nobenih možnosti. Vse pa se
je spremenilo v začetku sedmega
razreda, ko je tudi ona začela
mene skrivnostno pogledovati.
Vedel sem, kaj bi sicer moral na-
rediti, a mi je nekako zmanjkalo
poguma. Nekega dne pa sem se
doma lepo oblekel, si uredil
pričesko, se odišavil in odpravil v
hišo, ki ji pravimo šola. Ko sem
zagledal Sandro, sem močno zar-
del. Verjetno je to opazila, saj se
mi je nasmehnila. Pristopil sem k
njej in z veliko tremo spregovoril:
"Zdravo, jaz sem Marko." Spet se
mi je nasmehnila in mi odgovori-
la: "Vem!" Nekaj časa sem tako
stal, nato pa sem se spomnil doma
naučenih besed, zato so kar zletele
iz mene: "Bi mi morda lahko po-
klonila kakšno svojih fotografij,
ker si zelo prikupna."
Povedala mi je, da mi bo prines-
la eno naslednji dan.
Tudi jaz bi ji moral nesti svojo
fotografijo, ker pa nisem imel no-
bene iz tedanjega šolskega leta,
sem ji poklonil nenavaden, toda
zelo popularen vojaški obesek in
verižico. Na obesku je bilo vgravi-
rano moje ime in nekaj slengov-
skih verzov. Tega je bila zelo vese-
la, jaz pa sem v zamenjavo dobil
njeno fotografijo. Naslednje dne-
ve sem cele ure tiščal uho v telefon
in ji pripovedoval bedarije, toda
najrajši sem šel v šolo, kjer sem jo
lahko tudi videl in sem se z njo
pogovarjal. Komaj je zazvonilo
konec šolske ure in se je oznanil
odmor, sem že sedel na klopi v
šolskem predprostoru. Tudi ona
se je znašla tam in sva se pogovar-
jala o različnih stvareh. Tako se je
najin mali zaklad počasi večal.
Postajal sem ljubosumen in tudi z
njo je bilo tako. Šolska klop v
predprostoru je začela ostajati
sama in telefoni so se kvarili. Ni-
koli prej nisem verjel besedam, ki
so govorile, da prva ljubezen ni-
koli ne zdrži dolgo, toda tedaj sem
ugotovil, da je to res. Ta žalostni
dogodek se je zgodil lansko leto za
pusta v glasbeni učilnici okoli de-
sete ure. Naznanila mi je, da se z
mano noče več pogovarjati in da
jo zanimajo drugi fantje. To me je
tako potrlo, da bi najrajši prijel
vse druge fante in jih zalučal iz
šole, toda to seveda ni bilo
mogoče.
Kasneje, čez nekaj dni, sva se
spet spoprijateljila in postala sva
samo prijatelja, ki se lahko pogo-
varjata, se skupaj smejita in delita
tudi žalost.
Čeprav sem še mlad, mislim, da
so osnovnošolski časi najlepši.
Zgodi se veliko prijetnih, pa tudi
neprijetnih stvari, a to so le
osnovnošolski časi, ki jih ne bom
nikdar povsem pozabil.
Marko Hojnik, 8.a,
OŠ Gorišnica
JAZ
Priden učenec.
Rad se
Igram.
Matematiko kar še znam.
Ojoj, kaj še bo!
e potrebno bo.
Primož Cigula, 3.a,
OŠ Cerkvenjak
LUJZEK
Dober den vsaki den! Tata pi-
smo vam pišem izjemoma v to-
rek, 24. mer ca. V nedelo nesen
meja cajta, včeraj, v ponede-
lek, pa sen hija skoro celi den v
lovskem dumu v Juršincih in
sen tan spremla ocenjevaje
vzorcov vina, ki gaje pripravi-
lo Društvo vinogradnikov in
sadjorov Ptuj. Moren se vam
pohvoliti, da sen za svoj vzo-
rec rumenega muškata doba
zloto medaljo, za vzorec bele-
ga mešanega pa srebrno kolaj-
no. Ta zloto sen obeča Mici, ki
cele dneve dela v gorici, ta
srebrno pa si bon son v kleti na
zid obesa.
Moren vam povedati, da so
tota ocenjevanja prav zanimi-
va, skoro glih tak ali pa malo
manj, kak so bili smučarski
skoki v Planici. Dvo vzorca
sen da tudi na ocenjevanje v
Ptuji, ki bo v okviri prireditve
Dobrote slovenskih kmetij. Me
zanimle, kokšne žmahe in oce-
ne bo mela komisija na Ptuji.
Ce ste že pozobili, vas naj spu-
nim na tisti pregovor, kiprovi:
Voda žene mlinček, vinček pa
klinček. Pa tudi tisti je dober,
ki provi: Storo vino, mlode
žene, to še store dede gene. Jo,
pa še enega vam bom poveda.
Tak je življenjski in resničen:
Ko motika zazveni, prijateljev
od nikoder ni. Ko pa v sodu
dozori in se v kozarcu zablešči,
prijatli vrnejo se vsi!
Tejko o vinskih zadevah,
zdaj pa še malo poglednimo,
kaj nam je napisala brolka
Tednika Trezika s haloškega
kunca: "Lujs, lep pozdrav iz
haloških bregov tebi in vsem,
ki toto tvoja pisaje štejejo. Sen
vdova po živem moži. Ded mi
je odiša nekam v Marprog in
ga že mesec dni nega domu.
Znanka mi je povedala, da
živi pri eni upokojenki, ki ma
vejko penzijo, avto in je nas-
ploh gospa. Lujs, svetuvli mi,
kaj naj naredim Hvala za od-
govor."
Veš, Trezika, žmetnoje čla-
veki nekaj svetovati v takšnih
zadevah, vseeno pa ti pripo-
ročam, da si tudi ti poišeš
kakšnega peneznatega
moškega. Saj denar neje vse in
more biti poleg tudi lubezen.
Mislin, da se bo tvoj prej ali
poznej skesani vrna domu.
Tresni ga med rogle, potli pa
mu daj puseka in si bata drgoč
dobra.
Pa srečno od LUJZEKA
TEDNIK - Čemek, 26. marec 1998
25
ŠPORT
STRELSTVO
I. DRŽAVNA LIGA #
Ptuj - Kranj 1661:1652
Strelci Ptuja v sestavi Majda Raušl, Janez Štuhec in
Franc Bedrač so v soboto gostili strelce Kranja, ki so
nastopili v najboljši postavi - bratje Peiernel: Franc,
državni prvak, Vinko in Franc ml., reprezentant Slo-
venije. Ptujčani so zmagali za devet točk. Posamezno
je bil najboljši Janez Štuhec s 563 krogi, drugi
Ptujčan Franc Bedrač je bil za krog slabši, tretji je bil
Franc Peternel ml. s 557 kr.
II. DRŽAVNA LIGA • Grosupl-
je - Petlja Ptuj 1570:1617
Sirelci Grosuplja so v soboto v enajstem krogu gos-
tih ekipo Pellje iz Ptuja. Ptujčani, ki so nastopili v
sestavi Madja Potočnik, Marjan Gril in Robert
Šimenko, so slavili prepričljivo zmago. Posamezno je
zmagal Ptujčan Madja Potočnik - 553 kr., drugi je bil
|anko Remič iz Grosuplja s 544 krogi, tretji Robi
Simenko in četrti Marjan Gril.
LJUBLJANA •
Ptujčani na pokalu Slovenije
29. marca bo v Ljubljani finalno tekmovanje pokala
Strelske zveze Slovenije. Pravico nastopa v streljanju
z zračno pištolo so si priborili regijski prvak Janez
Stubec, viceprvak Franc Bedrač in mladinec Matija
Potočnik.
LJUBLJANA • V. turnir lige
za mlajše mladince
v Ljubljani je bil v nedel)o pcii turnir lige za mlajše
mladince. SD Ptuj se ga je udeležila s tremi tekmo-
valci: mlajša mladinka Sonja Raušl in mlajši mladin-
ci Kristjan Koroša in Dejan Žibrat. Koroša se je
uvrstil na 15 mesto, Žibrat na 14 mesto. Sonja Raušl
pa je bila deveta.
Si
PTUJ • Tekmovanje invalidov
28. februarja je bilo v Ptuju regijsko prvenstvo v
streljanju s serijsko zračno puško. Udeležilo se ga je
39 strelcev iz Lenarta, Črešnjevca, Ormoža, G. Rad-
gone, Murske Sobote, Ljutomera in Ptuja. Normo za
državno prvenstvo je izpolnilo le 10 strelcev, med
njimi osem članov ptujskega invalidskega društva.
Državno prvenstvo bo v aprilu v Ljubljani.
21. marca je bil v Ptuju polfinale X. dopisne inva-
lidske strelske lige Slovenije s serijsko zračno puško.
Ekipa Ptuja je zmagala z 967 krogi. Ptujčana Srečko
Majcenovič, državni reprezentant, in Ludvik Pšajd
mlajši sta dosegla najboljši rezultat, prvi s puško,
drugi z zračno pištolo.
Franc CetI
ROKOIMET / 1. B SRL - MOŠKI
Velika Nedelja: Kovačec, Belšak 7, R. Mesarec 5, Trofenik 1,
Potočnjak 1, Kumer 5, Bezjak 8, Kokol, Planine 3, Pisar 1, A.
jVfesarec 1.
Rokometaši Velike Nedelje se iz
Trbovlja vračajo s pomembno zma-
go, ki jih vrača v borbo za prvi dve
mesti, ki vodita v višji rang tekmo-
vanja. Pričakovanja pred gostovan-
jem v Trbovlju so sicer bila, vendar
so le redki optimisti napovedovali
tako visoko zmago rokometašev Ve-
like Nedelje. Začetek srečanja
takšnega razpleta ni napovedoval,
še posebej ker so domači rokome-
taši dobili ta del igre z zadetkom
prednosti. Takoj na začetku druge-
ga polčasa pa so gostje prišli do
vodstva in ga uspešno zadrževali,
ob koncu pa še 'dodali plin' in si do
priigrali nedosegljivih osem zadet-
kov prednosti ter zasluženo slavili.
DRAVA - ŠaiR 18:28
/9:19/
DRAVA: Oprešnik 6, Kotar, Ko-
lednik l,Bračič 5, Kafel 1, Čerček,
Kac 1, Potočnjak 2, Berlič, Kozel
2, Djekič, Mlakar.
Rokometaši ptujske Drave so
doživeli poraz proti Šeširju iz Ško-
fje Loke. Tokrat Ptujčanom na
začetku srečanja ni in ni šlo. Nika-
kor niso mogli razviti igre v napa-
du, zraven tega pa so bili pri metih
na vrata Šeširja še nenatančni.
Gostje so preveč izkušena ekipa, da
takšne priložnosti ne bi izkoristili.
Začetek drugega polčasa je pripadel
domačim rokometašem in so uspeli
nekoliko znižati visoko vodstvo
gostov na sedem zadetkov. Potem
so imeli še nekaj napadov, a jih žal
niso realizirali. Rokometaši Šeširja
so to izkoristili in ponovno naredili
razliko desetih zadetkov. Ptujskim
rokometašem neborbenosti ne mo-
remo očitati, saj so včasih bili pre-
več borbeni, toda v igri je bilo
preveč napak, da bi to ostalo nekaz-
novano.
v naslednjem krogu bodo roko-
metaši ptujske Drave gostili ekipo
Velike Nedelje.
2. SRL- ŽENSKE •
ELCKTRO SENCAR PTUJ
-SAVA KRANJ 19:14
/9:8/
ELEKTRO SENČAR PTUJ: Vi-
dovičeva, Bojeva, N. Potočnik 2,
Šijančeva 6, Obranova, Maje-
ričeva 1, Podhostnikova, Mlakar-
jeva 1, Petkova 5, Maračičeva 2,
N. Potočnik, Srebmjakova 2.
V derbi srečanju tega kroga so
mlade ptujske rokometašice pov-
sem zasluženo premagale ekipo
Save iz Kranja. V prvem polčasu sta
obe ekipi igrali dobro v obrambi in
zato je padlo tudi relativno majhno
število zadetkov. Nadaljevanje
srečanja pa je je bilo popolnoma v
znaku rokometašic Elektro
Senčarja. Zaigrale so trdo in disci-
plinirano v obrambi in niso dopus-
tile gostjam, da bi dosegle zadetek.
Prednost je hitro narastla na šest
zadetkov /15:9/ in sanj gostij o
kakšni točki na Ptuju je bilo konec.
Ptujčanke pa bi dosegle še višjo
zmago, vendar jim tokrat streljanje
sedemetrovk ni šlo najbolje. Skup-
no so zastreljale štiri, samo v dru-
gem polčasu pa tri. Toda tudi to ni
pokvarilo vtisa o dobri rokometni
predstavi domačih rokometašic.
2. SRL MOŠKI- VZHOD
# Pvramidia - Vuze-
nl€a36M /13:11/
PVRAMIDIA: Janžekovič, Va-
lenko, M. Šandor 1, Pucko 9, Mar-
^ušič 3,1. Ivančič 9, Žnidarič 2, F.
Sandor, Ranfl 3, D. Ivančič 4, Cvi-
tanič 1, Kostanjevec 4.
Kdor ni bil na srečanju, skoraj ne
bo verjel, da so po prvem polčasu
domači vodili samo z dvema zadet-
koma prednosti in na koncu slavili
s 16 zadetki prednosti. V prvem
polčasu je bila igra izenačena, to pa
predvsem zaradi tega, ker domači
niso zaigrali po navodilih trenerja.
Gostje sicer skromnega rokometne-
ga znanja so to izkoristili in dodo-
bra namučili domačine. V drugem
polčasu pa je praktično igrala samo
domača ekipa. Prednost rokome-
tašev Pyramidie iz Moškanjcev se je
večala iz minute v minuto in na
koncu je bila šestnajst zadetkov.
Domači trener Marjan Valenko je
dal priložnost mlajšim igralcem in
D. Ivančič, Janžekovič in Kostanje-
vec so to priložnost izkoristili.
Gostje so se izkazali z grobostmi -
poškodbi sta dobila M. Šandor in
Cvitanič.
Danilo Klajnšek
OBVESTILO
Oddelek za občo upravo Upravne enote Ruj obvešča občane,
da hrani sh/ari, ki so bile najdene na območju Upravne enote
Ruj.
Informacije o najdenih stvareh daje oddelek vsak dan od 7. do
9. ure na Slomškovi ul. 101/1, soba 18.
Upravičenci z dokazili o lastništvu lahko zahtevajo vrnitev naj-
denih stvari do srede, 1. 4.1998.
Po določilih 13. člena zakona o postopku z najdenimi sh/armi
bodo stvari prodana na
javni dražbi
ki bo v petek, 3. 4. 1998, ob 9. uri na dvorišču zgradbe
Slomškova ul. 10, Ruj.
SEZNAM NAJDENIH STVARI
MESTNA OBČINA PTUJ
Občinski urad
Oddelke za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo
Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
Na podlagi 5. in 6. čelna Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/96) razpisuje Komisija za
oddajanje poslovnih prostorov
NATEČAJ
za oddajo poslovnega prostora v najem
A. za poslovni prostor na Ptuju, Cankarjeva 6, v velikosti 60,35m^
B. za poslovni prostor na Ruju, Vrazov trg 2, v velikosti 44,85
RAZPISNI POGOJI:
1. Dejavnost: trgovska dejavnost.
2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas.
3.Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške
za opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Za-
vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi
pogoji, ki jih določi lastnik.
4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno pred-
ložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dov-
oljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik).
5. Varščina 100.000 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se ude-
ležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa
upošteva kot plačilo najemnine.
6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece
po sklenitvi najemne pogodbe, kjer je potrebno prostor gradbeno
obnoviti.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki
bodo predložili dokazilo o vplačani varščin na ŽR Mestne občine
Ptuj št. 52400-845-096-24139.
Rok za prijavo na natečaj je 7 dni po objavi. Komisija bo opravila
izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov
v najem v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
Interesenti pošljejo vloge na naslov:
MESTNA OBČINA PTUJ, Mestni trg 1, Ptuj - Komisija za odda-
jo poslovnih prostorov v najem.
Mestna občina Ptuj □
Nogomet / 2, SNI
flmv<wiwy - lkwm Oti /9:0/
STRELEC: 0:1 Vogrinec/78/
DRAVA: Stankovič, Volk, Vogrinec, Klinger,
Vršič, Šket, Zec, Pranjič /Plošnik/, Mujanovič
/Fridauer/, Pucko, Križanič.
Tokratno gostovanje nogometašev ptujske Drave v
Dravogradu je bilo zelo uspešno, saj so premagali
domačo ekipo in se na Ptuj vrnili s pomembnimi tremi
točkami. Nogometaši Dravograda so pričeli nekoliko
agresivneje in imeli rahlo terensko iniciativo, vendar
vratarja Drave Stankoviča niso resneje ogrozili. Sicer
pa so Ptujčani zaigrali tako, da niso dali priložnosti
domačim, da bi si ustvarjali priložnosti.
V nadaljevanju srečanja so domači na vsak način ho-
teli doseči zadetek, vendar jim to ni uspelo. Za nogo-
metaše Drave je dve lepi priložnosti za vodstvo
zamudil srednji napadalec Mujanovič, ki se na spolz-
kem igrišču ni najbolje znašel. V 78. minuti pa je Dam-
jan Vogrinec zadel mrežo in popeljal svoje moštvo v
zasluženo vodstvo. Po prejetem zadetku so domači pri-
tisnili in hoteli na vsak način izenačiti, vendar jim to
ni uspelo. Zmaga Drave je povsem zaslužena.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Drave na mest-
nem stadionu gostili ekipo Zagorja.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ •
BS TEHNIK 1:1/1:0/
STRELCA: 1:0 Gojkošek/9/, 1:1 Birjukov/66 iz
11 m/
ALUMINIJ: Fideršek, Grbavac, Gerečnik,
Ferkovič, M. Emeršič, Krajnc, Kolar, Boškovič,
T. Emeršič, Rozman /Hertiš/, Gojkošek.
Nogometaši Aluminija so proti favorizirani ekipi BS
Tehnika iz Domžal iztržili točko, z malo več sreče pa bi
lahko vse tri. Kljub hladnemu in spremenljivemu vre-
menu, pomešanemu s soncem in snegom, se je na otvo-
ritvi nogometne sezone zbralo lepo število gledalcev,
ki so videli dobro igro Kidričanov, predvsem v prvem
polčasu. V 9. minuti so nogometaši Aluminija povedli,
strelec je bil Gojkošek. Napadi domačih nogometašev
so se kar vrstili. V 14. minuti je iz prostega strela z raz-
dalje 20 metrov Tomaž Emeršič zadel prečnik . Tomaž
je imel priložnost v 17. minuti. V 37. minuti je
Boškovič zamudil priložnost za povišanje rezultata.
V drugem polčasu je bila podoba na igrišču obrnjena.
Več od igre in tudi priložnosti so imeli gostje. V 60. mi-
nuti je Birjukov z razdalje desetih metrov močno strel-
jal, domači vratar pa je strel odlično ubranil. V 66.
minuti pa je tokrat neprepričljivi sodnik Jeneš iz Len-
dave dosodil enajstmetrovko za goste. Birjukov je s
strelom z bele točke rezultat izenačil.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Aluminija gos-
tovali v Trbovljah, kjer se bodo pomerili z ekipo Ru-
darja.
Danilo Klajnšek
Rezultati 17. kroga: Aluminij - Domžale 1:1,
Dravograd - Drava 0:1, Šentjur - Črnuče 1:0,
Goriške opekarne - Koper Ojl, Nafta - Triglav 1:1
prekinjeno v 47. minuti. Železničar - Esotech
Šmartno 0:0, Jadran Šepič - Elan 0:1, Zagorje -
Rudar Trbovlje 1:0.
Pari 18. kroga: Factor Črnuče - Železničar, Tri-
glav - Goriške opekarne, Koper - Dravograd, Eso-
tech Šmartno - Nafta, Drava - Zagorje, Rudar
Trbovlje - Aluminij, BS Tehnik - Jadran Šepič, Elan
- Šentjur.
I. RAZRED MNZ PTUJ
Rezultat! 13. kroga: Boč - Dornava 1:4, Hajdina
- Gerečja vas 1:0, Stojnci - Gorišnica 2:0, Prager-
sko - Eltehšop R. 1:1, Slovenja vas - Bistrica 2:0,
Središče - Videm 1:2.
Pari 14. kroga v soboto, 28. marca: ob 15:00 El-
tehšop R. - Hajdina, Bistrica - Boč; v nedeljo, 29.
marca, ob 10:30: Videm - Pregersko, Ger. vas -
Stojnci, Dornava - Središče; ob 15:00 Gorišnica -
Slovenja vas.
II. RAZRED MNZ PTUJ
Razpored tekem 12, kroga: v nedeljo ob 10.30
Pago Leskovec - Grajena, Tržeč - Lovrenc, Mar-
kovci - Apače; ob 15.00 Bukovci - Hajdoše,
Ormož - Podvinci.
S.M.
KOLESARSTVO
Kranjci zmagovalei jadranske magistrale
Kolesarji Kolesarskega kluba
Perutnina Ptuj Radenska Rog so se
udeležili trietapne dirke po jadran-
ski magistrali ter se zelo dobro
odrezali. Ptujski tekmovalec Igor
Kranjec je po dveh etapah oblekel
rumeno majico in branil prvo mes-
to v skupnem seštevku pred tretjo
etapo, ki je potekala od Crikvenice
do Umaga v dolžini 146 kilome-
trov. Celotna ekipa je imela za cilj,
da ubrani prvo mesto njihovega ko-
lesarja. To je bilo zelo težavno, saj
so vsi napadali in želeli prestižno
lovoriko. Na koncu je Ptujčanom
uspelo, čeprav je sedem kilometrov
pred ciljem Kranjcu počila
zračnica, vendar ga je vsa ekipa
počakala in tako je prvo mesto
osvojil Igor Kranjec, deveti pa je
bil Andrej Hauptman. Ekipno je
bila ptujska ekipa na drugem mes-
tu.
V italijanskem mestu Percoto pa
so vozili krožno dirko šest krogov,
v skupni dolžini 148 kilometrov. V
konkurenci Elite do 23 let je nasto-
pilo 188 kolesarjev. Kolesar Perut-
nine Ptuj - Radenske Rog Rado
Rogina je osvojil zelo dobro četrto
mesto, k čemur mu je pomagala eki-
pa v sestavi Mitja Mahorič, Miran
Kelner, Kristjan Mugerli, Matija
Kotnik, Peter Ribič in Matjaž
Batič, ki je ekipno osvojila prvo
mesto.
Danilo Klajnšek
IPMVCRON
STROJEGRADNJA, d.o.o.
Ormoška c 31 a
2250 PTUJ
Slovenija
ol^avlja prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA DIREKrORJA
Od vas pričakujemo:
- da sta inženir strojništva ali diplomirani inženir strojništva
- da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalo-
gah,
- da imate znanje vsaj enega tujega jezika,
- zaželeno poznavanje dela s CAD sistemom,
- da imate izkušnje iz organizacije dela in poznavanje ISO
zahtev,
- da niste stari več kot 45 let.
Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas,
s poskusno dobo 6 mesecev. Vloge s kratkim opisom vaših delov-
nih izkušenj in ustreznih dokazili bomo sprejemali 10 dni po ob-
javi tc^a oglasa na gornji naslov.
26
četrtek, 26. marec 1998 - TEDNIK
POSLOVNA SPOROČILA
TEDNIK - Četrtek, 26. marec 1998
OGLASI IN OBJAVE
27
NOVI ZAKON O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
Nas bodo vi5|e
kazni preprUale?
Po petih letih priprav, dogovarjanj, osnutkov, številnih:
razprav in zapletov so poslanci v parlamentu v začetku I
tega meseca končno pospremili na pot novi zakon o var-j
nosti v cestnem prometu, ki naj bi pričel veljati že sredi i
aprila. Njegovo sprejetje lahko ustavi le še veto državnega i
zbora, o čemer pa močno dvomimo, saj se zavedamo, da je |
novi, ostrejši zakon več kot nuja.
Prav na poslance leti največ
očitkov, da ta zakon sprejemamo z
veliko zamudo. Sedanja zakonoda-
ja o cestnem prometu je namreč
premila in zato neučinkovita. Za-
radi tega se na naših cestah dogaja-
jo vse hujše prometne nesreče s
tragičnimi posledicami, obnašanje
nekaterih udeležencev v prometu
pa je zaradi predrznih prekrškov
vse bolj nevarno.-Do zaključka
naše redakcije, do torka, 24. marca,
je na območju celotne Slovenije za
posledicami prometnih nesreč
ugasnilo že 75 človeških življenj,
lani v tem času 61. O tega je na
območju UNZ Maribor letos v
prometnih nesrečah umrlo 13, v
istem obdobju lani pa 9 udeležen-
cev. Skrajni čas je torej, da novi
Zakon s svojo restriktivno politiko
in višjimi kaznimi prisih ude-
ležence v prometu, da vozijo pre-
vidneje.
Ali bo z novim zakonom dose-
žen glavni namen, ta pa je zmanj-
šanje števila smrtnih žrtev in hu-
dih prometnih nesreč, smo uvodo-
ma povprašali Borisa Kozenbur-
gerja, pomočnika komandirja po-
licijske postaje v Ptuju.
"Prepričan sem, da bo, čeprav je
še vedno človek tisti, ki je najbolj
odgovoren za svoja dejanja na ces-
tah. Vsekakor je bilo sprejetje no-
vega zakona nujno potrebno tudi
zaradi približevanja Evropi. Za pr-
imerjavno naj povem, da je v Evro-
pski skupnosti na vsak milijon
prebivalcev letno 125 umrlih v
prometnih nesrečah, na območju
Slovenije pa je številka mnogo
višja, daleč previsoka, saj na mili-
jon prebivalcev umre letno okoli
200 ljudi."
TEDNIK: V čem je po vašem
bistvo novega zakona?
"Predvsem višje kazni in uvedba
kazenskih točk, s pomočjo katerih
bomo lahko iz prometa izločali tis-
te voznike, ki so pogosti kršitelji
cestnoprometnih predpisov - to do
sedaj ni bilo mogoče. Nova zako-
nodaja pozna dve kategoriji vozni-
kov. Za voznike začetnike bodo
veljali tisti, ki bodo pridobili
vozniško dovoljenje, zanje pa bodo
tudi strožje omejitve, saj bodo v
dveh letih lahko zbrali le 7 kazens-
kih točk, po preteku dveh let pa
bodo tako kot vsi drugi vozniki
lahko zbrali 18 kazenskih točk. Po
sedmih ali v drugem primeru po
osemnajstih kazenskih točkah, ki
si jih bomo prislužili z različnimi
prekrški, pa preneha veljavnost
vozniškega dovoljenja in ga bo tre-
ba opraviti na novo, to pravico pa
pridobi vsak šele po letu dni. Torej
je kazen dvoja, saj s prekoračitvijo
kazenskih točk izgubiš vozniško
in čakaš leto dni, da jo ponovno
pridobiš. Izpit sicer lahko opraviš
že prej, vendar pridobiš pravico do
ponovne vožnje šele po letu dni in
takrat spet postaneš voznik začet-
nik, ki sme doseči le sedem ka-
zenskih točk. Če jih v dveh letih
ne presežeš, jih imaš potem spet na
voljo kot drugi vozniki, torej 18."
TEDNIK: Kako boste vodili
evidenco kazenskih točk in kje?
"Za vsakega voznika bo vodila
natančno evidenco kazenskih točk
upravna enota, na območju katere
stalno prebiva. Po doseženih os-
mih kazenskih točkah bo vsak
voznik o tem obveščen. Tisti, ki se
bodo "popravili", ki bodo v dveh
letih zbrali 13, a ne bodo presegli
17 točk, bodo štiri kazenske točke
lahko "izbrisali" z udeležbo na se-
minarju o predpisih v cestnem
prometu in opravljenim trenin-
gom varne vožnje, ki je tudi po-
membna novost. Kazenske točke
za določeni prekršek pa se iz-
brišejo šele po dveh letih od storit-
ve prekrška."
TEDNIK: Najhujše kazni
čakajo predvsem tiste, ki bodo
vozili prehitro...
"Res je, kajti hitrost je prekršek,
ki še vedno ubija največ udeležen-
cev v prometu. Tako bo v naselju
hitrost omejena na 50 km/h, v tis-
tih naseljih, kjer bo cesta to
dopuščala, gre predvsem za ma-
gistralne ceste, ki vodijo skozi na-
selja, pa bo hitrost omejena na 70
km/h. Na vseh avtocestah v Slove-
niji bo največja dovoljena hitrost
130 km/h, na cestah, ki so rezervi-
rana za motorna vozila, 100 km/h,
novost pa je tudi v tem, da je na
vseh drugih cestah hitrost omeje-
Boris Kozenburger, po-
močnik komandirja poli-
cijske postaje v Ptuju
Foto: M. Ozmec
na na 90 km/h - sedaj je 80 km/h."
TEDNIK: In kakšne kazni
čakajo kršitelje?
"Rigorozne in upam, da zaradi
tega učinkovite. Na kraju prekrška
bo policist lahko izterjal do 30.000
tolarjev. Če bomo, recimo, dovolje-
no hitrost prekoračili do 10 km/h,
nas bo policist kaznoval s 5.000 to-
larjev, če bo hitrost prekoračena od
15 do 20 km/h, bo kazen 15.000 to-
larjev, če bo prekoračena od 21 do
30 km/h, pa 30.000 tolarjev. Če pa
bo hitrost prekoračena za več kot
30 km/h, bo obvezno srečanje s
sodnikom za prekrške, ki bo izre-
kel najmanj 45.000 tolarjev denar-
ne kazni ter 3 do 5 kazenskih
točk."
Vozniško pa lahko zapravimo
tudi z enim samim prekrškom. V
katerih primerih?
"Odvzem vozniškega dovoljen-
ja, ne glede na do tedaj doseženo
število kazenskih točk, sledi, če
bomo dovoljeno hitrost v naselju
prekoračili za več kot 50 km/h. In
v tem primeru bo potrebno vse tis-
to, kar sem že povedal: vozniški
izpit delati na novo, čakati leto dni
na to, da ga ponovno pridobimo,
itd. Vozniško dovoljenje pa lahko
z enim prekrškom izgubimo tudi v
primeru, če bomo ob preizkusu z
alkotestom po izdihanem zraku ali
v krvi imeli več kot 1,5 g alkohola
na kg telesne teže. Vozniško dovol-
jenje pa bodo izgubili tudi po-
klicni vozniki, ki bodo imeli v krvi
več kot 0,5 g/kg alkohola."
TEDNIK: Ali dovoljena stop-
nja alkoholiziranosti drugih vo-
znikov ostaja enaka kot do sedaj?
"Da, torej bomo lahko napihali
le 0,5 g/kg alkohola. Novi zakon pa
prinaša novost tudi za tiste, ki
bodo napihali tudi manj kot 0,5 in
bodo s svojo vožnjo ovirali promet
ali dajali videz vinjenosti in neza-
nesljivosti. Največkrat se to zgodi
pri tistih osebah, ki niso vajene al-
koholne pijače, ki torej ne pijejo in
jim "zaškodi" recimo 2 del vina
tako kot drugim rednim pivcem 1
liter. Najpogosteje se to dogaja
športnikom in ženskam. Ugo-
tavljamo, da so lahko taki vozniki
s sicer nižjimi koncentracijami al-
kohola v krvi, recimo 0,3 in 0,4,
celo nevarnejšii, saj ga, poenos-
tavljeno povedano, 'bolj čutijo'.
Tudi za poklicne velja v osnovi
enako kot do sedaj, saj ne smejo
med vožnjo imeti v sebi niti pro-
mile alkohola. Popolna prepoved
alkoholiziranosti pa velja, kar je
novost, tudi za voznike začetnike
dve leti po opravljenem izpitu."
TEDNIK: Kakšne kazni pa so
predvidene za ugotovljeno alko-
holiziranost?
"Če ima voznik do 0,5 g/kg alko-
hola in kaže znake nezanesljivega
ravnanja, ga čaka sodnik za
prekrške, najmanj 20.000 tolarjev
denarne kazni, poleg tega pa bo
dobil še 1 do 2 kazenski točki. Če
bo imel od 0,51 do 1,10 g/kg alko-
hola, ga bo sodnik kaznoval z na-
jmanj 35.000 tolarjev kazni in 2 do
5 kazenskimi točkami. Če pa bo
imel nad 1,11 do 1,5 g/kg alkohola,
pa bo kazen najmanj 90.000 tolar-
jev in 5 do 7 kazenskih točk. Če ne
bo imel denarja, lahko sodnik za
prekrške izreče tudi ustrezno za-
porno kazen."
TEDNIK: Sedaj se pogosto
dogaja, da 'sumljivi' vozniki
odklanjajo preizkus z alkotes-
tom. Kako bo v bodoče?
"Ne vem, ali si bo kdo lahko to
privoščil. Za tiste voznike, ki bodo
zavrnili opravljanje preizkusa z al-
kotestom ali strokovni pregled krvi,
je previdena kazen najmanj 90.000
tolarjev in odvzem vozniškega do-
voljenja, ki ga bodo lahko spet pri-
dobili po ponovno opravljenem
izpim šele po letu dni."
Ob vsem tem lahko ugotovimo,
da bodo imeli policisti bistveno
višje pristojnosti, saj bodo, recimo,
lahko že na kraju nesreče izdajali
odločbe za prometne nesreče z ma-
terialno škodo. Sedaj vas lahko za
kaznovanje pri sodniku za
prekrške policist le predlaga, v
bodoče bo lahko takoj sam na kra-
ju nesreče ugotovil in določil kri-
vca ter mu pripisal ustrezno kazen.
Tako bodo v veliki meri razbreme-
nili delo sodnika za prekrške.
Pooblastila policistov pa so še
večja. Tako bodo lahko na kraju
prekrška ali nesreče takoj izterjali
do 40.000 tolarjev kazni; če bo
stopnja prekrška dovolj visoka,
vam bodo lahko takoj odvzeli
osebni avtomobil in vam ga vrnili
šele po preteku 24 ur.
Novosti so tudi na področju teh-
ničnih pregledov, saj bo vsako vo-
zilo dobilo svoje prometno dovol-
jenje, ki ga bo spremljalo, dokler
bo vozno, tudi če bo menjalo
lastnika. Za tehnične preglede pa
bodo vozila imela nalepke, s kate-
rih bo razvidno, kdaj bo ponovno
potrebno na tehnični pregled.
Nova vozila bodo, recimo, morala
imeti prvi tehnični pregled šele po
treh letih, vozila, stara od 3 do 12
let, vsako leto, vozila, starejša kot
12 let, ter vozila, s katerimi se op-
ravlja javni prevoz potnikov, in vo-
zila za prevoz nevarnih snovi pa
bodo morala opravljati tehnične
preglede vsakih 6 mesecev.
Poleg vsega tega prinaša novi za-
kon o varnosti cestnega prometa še
veliko drugih novosti. Zato se bo
moral vsak udeleženec v prometu z
njegovo vsebino podrobneje sez-
naniti in se ga navsezadnje tudi
dosledno držati. Nas bodo
bistveno višje in ostrejše kazni o
tem končno prepričale?
M. Ozmec
Kulturni
križem iiražem
PTUJ • V četrtek, 26. marca,
bo ob 20. uri v gledališča pono-
vitev komedije v štirih dejanjih
Markusa Kobelija z naslovom
Sobo oddam v režiji Sama
Strelca. Predstava je za izven.
GRAJENA • Od petka do
nedelje bo v Grajeni območno
srečanje gledaliških skupin, ki
ga organizirata ZKO Ruj in KD
Grajena. V petek ob 17. uri bo
predstava KPD Stane Petrovič
Hajdina Mali oglasi, ob 19. uri
MKD Podlehnik Polnočni ek-
sces in ob 20.30 KUD Vitomarci
Štirje letni časi. V soboto bo ob
16. uri KD Lovrenc odigralo
Ščuke pa ni, ob 18. uri pa KPD
Franček Kozel Cirkulane Gospa
ministrica. V nedeljo ob 15. bo
KD Skorba odigralo predstavo
Trije vaški svetniki, ob 18. uri pa
KD Grajena Skupno stanovan-
je.
ZAVRČ • KUD Maks Furjan
pripravlja za soboto, 28. marca,
ob 18. uri v kulturnem domu
proslavo ob materinskem dne-
vu.
PTUJ • V petek, 27. marca, bo
ob 19. uri v refektoriju minorits-
kega samostana predavanje dr.
Franca Rodeta, slovenskega
nadškofa in metropolita, na
temo Slovenska cerkev pred iz-
zivi sodobnega časa. Glasbeni
utrinek bo prispeval mešani
cerkveni pevski zbor Sv. Marka
niže Ruja, ki ga vodi Daniel Te-
ment.
PODVINCI • V soboto, 28. mar-
ca, bo ob 19. uri v gasilskem
domu odigrala dramska sekcija
KD Draženci veseloigro v treh
dejanjih Glavni dobitek. Režija
Lojze Matjašič, nastopa pa tudi
kvartet 2X2.
PTUJ • V nedeljo, 29. marca,
bo ob 11. uri na gradu matineja,
na kateri bodo predstavili upo-
dobitve vurberških lovskih trofej
iz 17. stoletja in lovski rog. Mati-
nejo bodo z glasbo obogatili ro-
gisti Zveze lovskih družin Ruj-
Ormož.
SKORBA • V nedeljo, 29. mar-
ca, ob 19. uri bo KD Lovrenc
uprizorilo komedijo T. Partljiča
Ščuke pa ni.
POBREŽJE • V nedeljo se bo
dramska sekcija KD Draženci
predstavila z veseloigro v treh
dejanjih Glavni dobitek. Režija
Lojze Matjašič, nastopa pa tudi
kvartet 2X2.
PTUJ • V ponedeljek, 30. mar-
ca, bo ob 10. uri v gledališču
uprizorjena otroška predstava
Oj, čudežni zaboj v režiji Petra
Srpčiča. Predstavo je odkupila
OS Velika dolina iz Brežic.
PTUJ • V torek, 31. marca,
bodo ob 9. in 11. uri predstavo
Ojj čudežni zaboj, uprizorili za
OS Vitomarci in OS Središče ob
Dravi.
PTUJ • Mestna občina vabi v
sredo, 1. aprila, ob 20. uri v re-
fektorij minoritskega samosta-
na na koncert violinista Benja-
mina Schmida in pianista Enwi-
na Kropfischa. Predstavila se
bosta z deli Bacha, Schuman-
na, Schonberga, Schedla in
Ysaya.
PTUJ • V četrtek, 2. aprila, bo
ob 16. uri v Narodnem domu
39. revija mladinskih pevskih
zborov, ki jo organizira ZKO
Ruj.
LENART • V galeriji Krajnc bo
do 5. aprila na ogled 4.
pregledna razstava del učencev
likovne šole, ki se predstavljajo
z različnimi motivi v različnih
tehnikah.
KINO PTUJ • Do konca tedna
je ob 16.30 in ob 20. uri na spo-
redu Titanik.
ČRNA KRONiKA
UmiA KOLESARKA
V četrtek, 19. nnarca, okoli 5.
ure se je po lokalni cesti skozi
Osluševce, občina Ormož, pel-
jala s kolesonn 45-letna Milena
Šešerko iz Cvetkovcev. Za
Osluševci je prečkala magist-
ralno cesto v trenutku, ko je po
njej vozil osebni avtomobil 36-
letni Stanko C. iz Gajevcev,
občina Gorišnica. Avtomobilist
je s sprednjim levim delom vo-
zila bočno trčil v kolesarko in jo
zbil po cestišču. Pri tem se je
tako hudo ranila, da je umrla
na kraju nesreče.
KOUSAR HUDO
RANJEN
Po magistralni cesti Hajdina -
Gruškovje je v petek, 20. mar-
ca, ob 19.45 vozil osebni avto
madžarski državljan, 53-letni
Odon L. V naselju Tržeč je v
križišču z regionalno cesto
pred njim neprevidno prečkal
križišče kolesar, 35-letni Leo-
pold L. iz Popovcev, občina Vi-
dem pri Ptuju. Osebni avto je
trčil v kolesarja, ta je padel po
cestišču In se hudo ranil.
ntČfl v PEŠKI IN
ODPEUAL
V soboto, 21. marca, ob
22.20 je v Čadramu, občina
Slovenska Bistrica, neznani
voznik kolesa z motorjem trčil v
dve peški, ki sta šli ob robu
cestišča. Peški sta padli po
cestišču in se ranili, mopedist
pa je odpeljal naprej. Policisti
prosijo mopedista in vse druge
morebitne očividce nesreče,
da se jim oglasijo in pomagajo
razjasniti okoliščine.
UKRADLI AVTO
V noči na ponedeljek, 16.
marca, je neznanec odpeljal
osebni avto s parkirišča v Ulici
25. maja v Ptuju, last Suzane S.
iz Ptuja. Avto je znamke Opel
kadet rdeče ban/a z registrsko
številko MB M5-815.
GORELO V
MIHOVCAH
Na gospodarskem poslopju
Ivana P. v Mihovcah, občina
Kidričevo, je v petek, 20. mar-
ca, zvečer izbruhnil požar.
Ogenj je uničil starejše leseno
poslopje in ostrešje novega
gospodarskega poslopja. Po-
leg tega je zgorelo precej sena
in slame, traktor in prikolica in
več raznega kmetijskega oro-
dja. Vzrok požara še raziskuje-
jo. Po prvih ocenah je škode za
4 do 5 milijonov tolarjev.
FF
liMJ:l?f|'^:lt!'l!'/
RODILE SO - ČESTI-
TAMO: Edita Perkovič,
Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj
- Miha; Ljubica Popušek,
Pobrežje 97, Videm - Va-
neso; Milena Turk, Kra-
igerjeva 4, Kidričevo -
deklico; Renata Topolo-
\cc, Vareja 9, Videm -
deklico; Albina Rozman,
Muretinci 2, Gorišnica -
Žiga; Gordana Intiher,
Vlahovičeva 7, Kidričevo
- Majo; Simona Topolo-
vec, Ul. 5. prekomorske 5,
Ptuj - Saro; Lidija Kopše,
Levanjci 29/b, Destrnik -
Boštjana; Mihaela Hebar,
Mala vas 21, Tomaž pri
Ormožu - Barbaro; Boja-
na Serec, Dravska 7,
Ormož - Janija; Tatjana
Kopajnik, Ul. B.
Kraigherja 12, Kidričevo
deklico; Klavdija
Jaušovec, Velika Nedelja
3, Velika Nedelja - Deni-
sa; Darinka Cafuta, Kved-
rova 2, Ptuj - Nušo; Gor-
janka Petkoski, Kajuhova
5, Ptuj - Niko; Tea Žnida-
rič, Dr. Hrovata 1, Ormož
- Nino; Marija Čižič,
Ormoška 15, Cestica -
Emanuela; Monika Bud- |
ja, Kraljevci 7, Sv. Jurij ob
Sčavnici - Benjamina; Ju-
lijana Kolarič, Volkmerje-
va 11, Ptuj - dečka; Barba-
ra Blas, Sv. Tomaž 20,
Ormož - deklico; Martina
Muhič, Runeč 62/a,
Ormož - Tomaža; Klara
Kozoderc, Lovrenška c. 5,
Kidričevo - Blaža.
UMRLI SO: Jožef Kola-
rič, Ul. Heroja Lacka L
Ptuj, ^' 1946 -t 13. marca
1998; Franc Pulko, Mari-
borska C. 56, Ptuj,1916
- t 14. marca 1998; Jožef
Poplatnik, Velika Nedelja
33, 1926 - t 15. marca
1998; Marija Lajh,
Sakušak 26, 1909 -1 14.
marca 1998; Alojzija
Kupčič, rojena Kramber-
ger, Vitomarci 78, ^i^ 1916
- t 14. marca 1998; Josip
Ladič, Obrez 149, ^i^ 1908
-114. marca 1998; Lucija
Kamenšek, rojena Kozo-
derc, Sesirže 69, ^' 1919 -
t 16. marca 1998; Cecilija
Jeza, rojena Vinkler, Na-
raplje 1/b, 1920 - t 17.
marca 1998; Marija Rot-
vajn, rojena Drevenšek,
Mihovce44,*1915-t 18.
marca 1998; Jožef Jeza,
Podleže 50,^' 1916-t 19.
marca 1998.