ELEKTRONSKA BANKA
za občane, zasebnike in pravne osebe
Gorenjska^ Banka
Banka .1 posluhom
14. februarja 2003 ob 20. uri
I VALENTINOV VEČER HOTEL s Čuki in Natalijo Verboten
MODNA REVIJA MURE
OB D	Koroška 33, ■4000 Kranj tel.: 04 1 2X0 10 40, 2X0 10 17, 280 10 30 faks: 04  2X0 10 12 Htvw.ghd.xi, infoQt gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vas posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varmtsl i strohn-nost t ilurujxnml
raïm
TrTT>
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 08 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 28. januarja 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Varni na sodišču
Ali bi si 23-letni Kranjčan pretekli teden drznil potrkati na domača vrata in sodnici pljuniti v obraz, če bi bila moški, in ali bi si upal udariti ter obrcati simpatično mlado tožilko, če bi pripor zanj predlagal moški tožilec, seveda ne vemo. Pravzaprav niti ni pomembno. Pomembno je po tem dogodku priznati, da celo tako strahospoštovanja deležna ustanova, kot je sodišče, očitno izgublja avtoriteto in da bo sodnike ter tožilce moralo bolje zaščititi, kot jih je do zdaj. Ti se, drugače od policistov, ki so večkrat tepeni, namreč ne znajo in nima jo s čim braniti pred nasilneži. V primerih, ko je preiskovalni sodnik pričakoval zaplete, je sicer že doslej zaprosil in tudi dobil varuhe, bodisi policiste ali varnostnike. Na žalost pa se ne da predvideti, kdaj se bo kateremu preiskovancu "utrgalo" in kdaj ne. Predsednica okrožnega sodišča v Kranju je zato brž naslednji dan izdala navodilo, da se morajo preiskovalni naroki iz majhnih sodniških kabinetov preseliti v večje sodne dvorane, kjer bo prostora tudi za varnostnike, sodnik in tožilec pa osumljencu ne bosta na dotiku roke. Ta ukrep je seveda le eden od korakov k večji varnosti na sodišču. Nujni bodo še drugi. In ne le na preiskovalnem oddelku, pač pa tudi v dvoranah, kjer se odvijajo sojenja; tudi v civilnih zadevah, kjer se je marsikomu že "trgalo". Samo dva varnostnika v veliki kranjski hiši Pravice, ki sta hkrati receptorja in varuha, ob sedanji prostorski razporeditvi na sodišču nikakor ne bosta zmogla vsega. Senzorska vrata, ki v vstopni avli opozorita, da ima prišlek pri sebi kovinske predmete, enako zapi-skajo, če zaznajo nedolžen ključ ali pašno sponko ali nož ali pištolo. Vseh, ki prihajajo, pač ni mogoče preveriti. In prihaja jih veliko. Posebno v zemljiško knjigo, ki si deli hodnik ravno s preiskovalnim oddelkom, kjer seje v četrtek popoldne zgodil incident in je ogroženost neprimerljiva. Za varnost na sodiščih je z nekaj več denarja torej mogoče poskrbeti. Težje pa bo sodnikom in tožilcem zagotoviti varnost zunaj sodne stavbe. Pravzaprav nemogoče.   Helena Jelovčan
70. Glasova preja
Razumeti delovanje možganov
Decembra 2002 je bila za Gla-sovo Gorenjko meseca izbrana dr. Mateja de Leonni Stanonik,
mlada znanstvenica in naša rojakinja, ki živi in dela v ZDA, na univerzi v mestu Knoxville v državi Tennessee. Tam proučuje delovanje človeških možganov oziroma biološko podlago naših misli in čustev.
Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 30. januarja, ob 19. uri v Galeriji
Krvina v Gorenji vasi - v Matejini rodni Poljanski dolini - bomo razpredali misli o njeni življenjski poti in o njenem delu, ki pomeni pomemben prispevek k razumevanju delovanja naših možganov in k zdravljenju možganskih bolezni. Z našo gostjo, ki bo posebej za to priložnost pripotovala iz Amerike, se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. PRIJAV NE SPREJEMAMO VEČ!
Sponzorji: Galerija Krvina, Občina Gorenja vas - Poljane, Pol-ycom Škof ja Loka, d. o. o. Pred-most 51, Poljane; Bogataj Janko, s.p. - kuhanje malic za podjetja; Stanka Homec - Kmetija Pr' Čum, Studor 5; Kmetija Pustot-nik Gorenja vas; Brdarjeva turistična kmetija Lubica, Vinharje in Quick Inženiring, Predmost 22, Stanonik Jožefa, s.p.
A
\
4J) i www.popstars-slo.com
Avdicija v Kranju!
petek > > prijava > 9:00
Smartinski dom, Stražišče, SkofjeloSka 18 > Kranj
Poslušaj svoj glas:
Luka prižgal olimpijski ogenj
V nedeljo so potekala že prva tekmovanja, šesti zimski Olimpijski festival evropske mladine pa je doživel uradno otvoritev v večernih urah. Zadnji je plamenico z ognjem prevzel Luka Špik.
Bled - Osemnajstega januarja so na griču Pliks v Atenah po zgledu olimpijskega ognja prižgali ogenj, ki je od 20. januarja potoval po naši državi ter obeležil začetek festivala. Zadnji nosilec plamenice z. ognjem je bil zlati blejski olimpijec Luka Špik. Med slavnostnim odprtjem Festivala je Luka pred blejsko Športno dvorano na tako imenovani Olympic plazzi prižgal ogenj, ki bo med Festivalom gorel v čast in spodbudo športnikom in njihovim nastopom.
Bled skupaj z občinami Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora do četrtka gosti mlade športnike in športnice iz vseh Fvropskih držav. V Slovenijo pa je v nedeljo pripotoval tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK)
Plaz odnesel planinca
Kamnik - Snežni plaz je v soboto na Grintovčevi strehi odnesel izkušenega planinca Krnila Klemenca, ki so ga reševalci v nedeljo našli mrtvega. Janko Černjavič je imel srečo.
Čeprav so gorski reševalci resno opozarjali na nevarnost proženja plazov, sta se 46-letni Emil Klemene iz Podgorja pri Kamniku in šest let mlajši Janko Černjavič iz Bočne v soboto odpravila na 2558 metrov visoko Grintovčevo streho.
Na višini približno 2200 metrov se je okrog enih popoldne sprožil plaz in odnesel Fmila Klemenca. Prijatelj, ki seje uspel oprijeti skal in se tako obdržal, mobilnega telefona ni imel pri sebi. Zato tudi ni mogel takoj, ko se je izkopal iz snega, poklicati na pomoč reševalcev. O nesreči v gorah je dežurni na številki 112 obveščal šele ob 16.40, potem ko je Janko Černjavič sam prišel v dolino. Kamniški gorski reševalci, vodniki lavinskih psov iz Kamnika in Ljubljane ter posadka policijskega helikopterja z. Brnika so še pred nočjo krenili pomagat, vendar pogrešanega Klemenca niso našli. Dobili so ga naslednji dan, 1670 metrov visoko. Plaz ga je odnesel prek poledenelih skalnih skokov.
V minulih dneh seje v gorah primerilo še par podobnih nezgod, ki pa so se k sreči končale brez. hudih posledic. Zato velja opozorilo o nevarnosti snežnih plazov jemati bolj resno. H. J.
dr. Jacques Rogge. Na obisk je prispel za dva dni in včeraj si je prvi mož MOK ogledal tekme smučarskih tekačev na Pokljuki.
Olimpijski festival evropske mladine (EYOF) je tekmovanje najboljših mladih športnikov, kjer nastopajo tudi številni mladi športniki iz. Slovenije. Festivala se udeležujejo ekipe i/ večine evropskih držav, zato na festivalu sodeluje okoli tisoč petsto mladih športnikov in spremljevalcev iz enainštiridesetih držav.
Olimpijski festival evropske mladine je izjemna priložnost tudi za obiskovalce tekmovanj in prireditev. Mladi športniki in šport niče se bodo pomerili v alpskem smučanju, biatlonu, teku na smučeh, umetnostnem drsanju, hokeju na ledu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Veleslalom in slalom sta v Kranjski Gori, na Straži paralelni slalom in Starem vrhu supervelesla-lom. Na Pokljuki sta tek na smučeh in biatlon. V Planici nordijska kombinacija in smučarski skoki. Na Jesenicah je umetnostno drsa nje, Bled pa gosti hokejski turnir. Alenka Brun, foto: Tina Doki
U HONDA
9770352666018
Draga hrvaška ponudba za odkup polovice nuklearke
Hrvaško elektro gospodarstvo bo v soglasju z vlado v Zagrebu slovenski vladi ponudilo odkup njegovega polovičnega deleža v Jedrski elektrarni Krško. Odkupna cena je visoka kar 720 milijonov dolarjev, zraven pa zahtevajo še plačilo 180 milijonov dolarjev obresti.
Ljubljana - Hrvaška vlada je prejšnji teden sprejela dve odločitvi, ki sta pomembni za Slovenijo. Tako je podprla predlog Hrvatske elektroprivrede (HKP), da se sproži prcdarhitražni postopek za rešitev lastninskega spora krške nuklearke. Na tej podlagi bo Zagreb ponudil Ljubljani odkup hrvaškega deleža v Jedrski elektrarni Krško. Glede na postavljeno ceno - 720 milijonov ameriških dolarjev - in prvih odzivih slovenske strani ni pričakovati dogovora. Ugodnejša pa je odločitev hrvaške vlade, ki je po nekajteden-skem premisleku vendarle prižgala zeleno luč za prodajo 62,3 odstotka delnic podjetja Sunčani Hvar slovenskemu kupcu Termam Čatež.
i/a* xhXo n*>-
Kb C£pf> ZA It
Če slovenska vlada v treh mesecih ne bo pozitivno odgovorila na hrvaško ponudbo o odkupu njenega deleža v krški nuklearki. so v Zagrebu že napovedali, da bodo sprožili mednarodno arbitražo, ki da jo lahko sprožijo tudi brez slovenskega soglasja, ker je naša država podpisnica Energetske listine, na katere določila se Hrvatje tudi sklicujejo. Vodja ekipe HEP Kazimir Vrankie je razložil, da se julija lelos izteče petletni zastaralni rok. ki je stekel julija 1998, ko je Hrvaška zaradi "slovenske enostranske odločitve ostala brez svojega deleža elektrike". Iz tega razloga hrvaška stran poleg odkupne cene, s katero bi bilo plačano tudi nadomestilo za izgubljeno proizvodnjo elektrike, zahteva od slovenske države še plačilo 180
Ljubljana - Višina minimalnega regresa za letni dopust v gospodarskih dejavnostih v letu 2003 je 132.170 tolarjev, kar je enaki znesek kot za regres v javnem sektorju, so se prejšnji teden dogovorili predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov. Najvišji regres lahko doseže 70 odstotkov povprečne plače v državi, pri njegovem izračunu pa se ho Uporabil zadnji znani podatek plače.
Ta leden bodo nadaljevali še pogajanja o plačni in davčni politiki V socialnem sporazumu za obdobje do leta 2005. ki prejšnji teden še niso prinesla končnih dogovorov. Pogajalci se sicer strinjajo, da je treba minimalno plačo, ki jo delodajalec mora izplačati delavcu za delo v polnem delovnem času. ohraniti in uzakoniti, s čimer bi bila tudi iztožljiva. Sindi-
milijonov dolarjev obresti zaradi izločitve iz JEK, medtem ko naj bi bile skupne terjatve HEP-a od leta 1998 dO danes večje od 280 milijonov dolarjev.
Slovenska ocena je 150 milijonov dolarjev
HEP je vrednost ponudbe izračunal na podlagi ocene, koliko bi stala (najcenejša) gradnja nove elektrarne z enako močjo, kot je polovica krške. Slovenski izračun hrvaškega deleža v Jedrski elektrarni Krško je znatno nižji - 150 milijonov dolarjev. To ceno je lani postavil British Energy, kije po naročilu JEK in ministrstva za okolje, prostor in energijo pripravil oceno tržne vrednosti elektrarne.
kati predlagajo, da bi minimalna plača, ki sedaj znaša 55 odstotkov povprečne plače zaposlenih po kolektivni pogodbi v predelovalni dejavnosti, dolgoročno znašala med 58 in 60 odstotki. Tak odstotek pa naj bi dosegli postopoma.
Prav tako sindikati zahtevajo spremembo zakona o dohodnini, po kateri odpravnine pri odpušča nju zaradi nesposobnosti in izredne odpovedi ne bi bile obdavčljive, s čimer se je strinjal tudi finančni minister Dušan Mramor. Neobdavčene pa naj bi bile po predlogu sindikalistov tudi plače, in sicer do višine minimalne plače. Minister je ob tem predlagal, da bi neobdavčljivi del plače povišali postopoma v obdobju 2005 do 2007. sicer hi leta 2004 prišlo do prevelikega proračunskega iz pada. S. S\
"Uradno z odločitvijo hrvaške vlade, da ho sprožila predarbitraž-ni postopek, še nismo seznanjeni," je pojasnil minister za okolje, prostor in energijo Janez. Kopač. Po njegovem je hrvaške argumente za sprožitev predarbitražnega postopka treba razumeti kot zaščito interesov HEP. Minister meni. daje še vedno najboljša rešitev ra-
Drugi dan januarske redne
Ljubljana - Včeraj popoldne je državni zbor začel z januarsko redno sejo (22. seja), na kateri bodo poslanci obravnavali osemnajst točk dnevnega reda. Ali bodo na sejo uvrstili tudi odločanje o predlogih referendumov o vstopu v Evropsko unijo in Nato. je že dopoldne odločala komisija za poslovnik, saj so se pojavila različna tolmačenja poslovnika državnega zbora, na kateri seji lahko obravnavajo to točko. Uvrstitev odlokov o razpisu referendumov na januarsko redno sejo sicer predlagajo vodje koalicijskih poslanskih skupin LDS, ZLSD. SLS in DcSUS; pridružili pa so se jim tudi v SNS, SMS, poslanca narodnosti in samostojni poslanec I rane Čebulj.
Prvi dan zasedanja je bil namenjen poslanskim vprašanjem, na katera je prvič v novi vlogi odgovarjal predsednik vlade Anton
lifikacija meddržavnega sporazuma o JEK, ki ga je hrvaški sabor že ratificiral, slovenski državni zbor pa z odločitvijo odlaša.
Slovenska politika je okoli razrešitve spora o krški nuklearka tudi sama razcepljena. Medtem ko nekateri zagovarjajo, da Slovenija odkupi hrvaški delež, seveda po realni ceni in ne predlagani, pa
Rop. Za današnje zasedanje so predvidene druge obravnave zakona o maturi, zakona o dostopu do informacij javnega značaja in novele zakona o popravi krivic, obravnava novele zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo po hitrem postopku in novele zakona o plačilnem prometu, nato pa še tretja obravnava zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Pred gla sevanjem o vseh teh zadevah bodo poslanke in poslanci v torek popoldne opravili še uskladitveni postopek v okviru tretje obravnave zakona o omejevanju porabe alkohola ter splošno razpravo o predlagani noveli zakona o državnih odlikovanjih.
Jutri naj bi državni zbor dopoldne najprej razpravljal o predlogu odloka o ustanovitvi primorske
spet drugi predlagajo izgradnjo nadomestne elektrarne na hrvaškem ozemlju. Vendar pa Hrvatje že sporočajo, da je gradnja elektrarne na Hrvaškem neizvedljiva, saj so se razmere od sedemdesetih let, ko sta tedaj še obe jugoslovanski republiki sklenili dogovor, da bosta skupaj postavili jedrsko elektrarno še na Hrvaškem. Sedaj
univerze, nato pa bo odločal o treh zakonskih predlogih: o noveli zakona o zdravniški službi, zakonu o poroštvu za kredite, najete za refinanciranje obveznosti podjetij elektrogospodarstva, in o zakonu o garanciji države za obveznosti iz. kredita v znesku 120 milijonov evrov, ki ga bo DARS najel pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta slovenskih avtocest. Poleg tega naj bi državni zbor jutri ratificiral še sloven-sko-avstrijski sporazum o poenostavitvi reševalnih prevozov ter iskalnih in reševalnih letov, v okviru mandatno-volilnih zadev pa naj bi poslanke in poslanci med
sta namreč Slovenija in Hrvaška samostojni državi in je težko predstavljivo, kako bi lahko bila Slovenija sovlagateljica v nov energetski projekt na ozemlju druge države.
Na Hvaru nasprotujejo prodaji
Tudi Terme Čatež še niso prejele uradne potrditve o soglasju hrvaške vlade k prodaji večinskega deleža Sunčanega Hvara, zato v Termah zadnjih dogodkov še ne komentirajo. Toliko burneje pa so se na odločitev svoje vlade odzvali Hrvatje, še posebej na Hvaru. Tako je po pisanju hrvaških časnikov privatizacijsko-investicijski sklad Pleter iz Varaždina že zahteval začasno sodno ustavitev prodaje delnic hvarske hotelske verige.
Hvarski župan Zoran Domančič je bil prav tako razočaran nad odločitvijo svoje vlade, ker da je bila v nasprotju z interesi in mnenjem livarskega mestnega sveta. Ta je predlagal postopno privatizacijo obubožanega podjetja, saj so podjetje ustvarile domače družine. Na Hvaru že napovedujejo proteste. "Menim, da je vlada sprejela pametno odločitev, saj Terme Čatež ponujajo veliko zaposlitvenih priložnosti hvarski mladini," pa je dejal predstavnik sindikata v Sun-čanem Hvaru Mladen Tabak.-
Sinion Šubic
drugim odločali o imenovanju Boruta Miklavčiča za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in o imenovanju Tončka Dolčiča za namestnika varuha človekovih pravic.
Na januarskem zasedanju bo državni zbor za zaprtimi vrati razpravljal tudi o zaupnem poročilu o nadzoru nad delom varnostnih in obveščevalnih služb za obdobje od konca februarja 2001 do začetka septembra 2002, nazadnje pa naj bi sejo predvidoma nadaljevali še z morebitnimi prekinjenimi obravnavami vseh prejšnjih točk.
S.Š.
(Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška), medtem ko je v izpoga-janem svežnju v Koebenhavnu za to namenjeno le milijon evrov in še tu je izločena meja s Hrvaško.
Barnier je tako Sloveniji priporočil, naj stori vse, da bo do vstopa v EU dobro pripravljena na črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, ki jih bo Slovenija v letih 2004 in 2006 dobila v višini 416 milijonov evrov. Podlaga za črpanje teh sredstev bo t.i. enotni programski dokument, ki ga v Sloveniji že pripravljajo, njegovo prvo različico pa so v Bruselj že poslali konec lanskega leta. V njem so le tri prioritete - konkurenčnost in podjetja, razvoj človeških virov in lokalna infrastruktura. To naj bi Sloveniji omogočalo, da se ho nanje temeljito osredotočila in jih v kratkem času tudi uresničila.
s. š.
Podpisali finančna memoranduma
Ljubljana - V petek sta v Ljubljani minister za evropske zadeve Janez Potočnik in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Ervvan Foue-te podpisala finančna memoranduma, s katerima bo Slovenija pridobila 11.4 milijona evrov predpristopne pomoči. V okviru finančnega memoranduma Phare (1,2 milijona evrov) se bodo financirali trije projekti za povečanje jedrske varnosti, v okviru sklada ISPA (10.2 milijona evrov) pa bodo z izgradnjo čistilne naprave uredili problem Čiščenja odpadnih voda v spodnjesavskem bazenu (občine Sevnica, Krško in Brežice).
Cilj EU je. da bodo imele vse članice najvišje in poenotene standarde jedrske varnosti, medtem ko je projekt čistilne naprave, s katerim bodo znižali onesnaženje Save v spodnjesavski dolini, koristen ne samo za Slovenijo, ampak tudi za sosednje države, je ob tem dejal Ervvan Eouere.
Slovenija je sicer od leta 2000, ko je začela črpati sredstva iz sklada ISPA, za trinajst projektov na področju okolja in prometa prejela več kot 32 milijard tolarjev pomoči EU. S. Š.
O ureditvi odnosov
Ljubljana - Včeraj sta za mizo sedla predsednika državnega sveta in državnega zbora - Janez Sušnik in Borut Pahor. Osrednjo pozornost pogovora sta namenila ureditvi odnosov med državnim zborom in državnim svetom, ki že v preteklem mandatu niso bili na zadovoljivi ravni, z zadnjo odločitvijo državnega zbora, da državnim svetnikom znižajo proračunska sredstva, pa so se še dodatno ohladila. Predsednika menita, da takšno stanje ni smiselno. S. Š.
Skupne vrednote so temelj sožitja med narodi -
Ljubljana - Ob 58-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitz na Poljskem, v katerem je v 2. svetovni vojni umrlo od 1,5 milijona do dveh milijonov Judov, so po večini Evrope potekale slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve nacizma. Osrednja siovenska slovesnost je bila v nedeljo v Ljubljani, slavnostna govornica pa je bila poslanka državnega zbora Silva Crnugelj, ki je med drugim dejala, da mora celotno človeštvo iskati skupne vrednote, ki so temelj sožitja v mednarodni skupnosti.
Spomin na grozodejstva iz druge svetovne vojne se mora ohraniti, svet pa mora poskrbeti, da se tako temačna zgodovina ne bo več ponavljala, je dejala državna poslanka. Dotaknila seje tudi Iraka in Nata in med drugim dejala, da so upravičeni strahovi, da bo zveza Nato Sloveniji odvzela težko izbojevano politično svobodo.
Ivanka Žagar Milovanovič je v imenu Taboriščnega odbora povabila udeležence slovesnosti in ostale, naj se 15. januarja udeležijo pohoda za mir v Ljubljani. Pohode bodo sicer organizirali v številnih evropskih mestih. S. Š.
Nič dodatnih razvojnih strukturnih sredstev
Bruselj - Slovenija si takoj po vstopu v Evropsko unijo (od leta 2004 do 2006) ne more obetati dodatnih razvojnih sredstev iz strukturnih skladov EU, je po pogovorih z novo slovensko ministrico za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenko Kovač prejšnji teden dejal evropski komisar Michel Barnier. kije pristojen za to področje.
Na njunem srečanju v Bruslju je sicer evropski komisar obljubil, da bo EU storila vse. da bo pomagala Sloveniji, saj se zaveda, da gre za državo z dolgimi državnimi mejami. Ministrica Kovačeva je namreč na sestanku zahtevala več sredstev strukturnega programa Interrcg za čezmejno sodelovanje. Slovenska stran je pojasnila, da hi naša država za razvojne programe iz. strukturnih sredstev potrebovala najmanj 2,5 milijona tolarjev evrov na vsako od štirih meja
Letošnji regres najmanj 132.170 tolarjev
Danes o predsedniškem zakonu
seje bo državni zbor med drugim predvidoma razpravljal tudi o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike.
Do poklica z radovednostjo
V času pred vpisom v srednje, višje in visoke šole je Kulturno izobraževalno društvo Kibla iz Maribora pripravilo že sedmi festival Dnevi radovednosti, ki je bil tokrat prvič po vsej Sloveniji. V četrtek, 23. januarja, so obiskali tudi Kranj in v prostorih Mestne občine gorenjskim osnovnošolcem in srednješolcem pred informativnimi dnevi, ki bodo sredi
februarja, predstavili nekaj poklicev, ki so jih "iz prve roke" predstavili znani Slovenci.
Kranj - V torek jc bilo na občini Kranj zelo živahno. V dveh dvoranah so se v okviru vseslovenskega festivala Dnevi radovednosti, ki ga jc organiziralo Kulturno izobraževalno društvo Kibla iz Maribora, ves dopoldan vrstile predstavitve poklicev, ki so bile izredno dobro obiskane. Dnevi radovednosti so edini tovrstni festival v Sloveniji, ki je namenjam osnovnošolcem, srednješolcem, njihovim staršem, študentom in vsem, ki se odločajo o poklicni poti. Kibla je o festivalu obvestila svetovalne službe osnovnih in srednjih šol v Kranju, ki so učence in dijake opozorili na festival, za izostanek od pouka pa so na predstavitvi dobilo opravičilo.
Dobro obiskan festival
Že vsa leta na festivalu sodelujejo ljudje, ki poklice opravljajo, s čimer je mladim omogočen ne-
posreden dostop do informacij, ki jim bodo olajšale odločitve, povezane z izbiro bodočega poklica. Jana /adravec Špcndl, ki je zadolžena za stike z javnostjo, je poudarila pomen informacije, ki jo mladi lahko dobijo iz prve roke od ljudi, ki opravljajo njihov sanjski poklic. "Predstavijo jim pozitivne in negativne plati poklica in mnogi šele tedaj dobijo bolšji vpogled v opravljanje dela, ki jih zanima. Vprašajo lahko vse: koliko zaslužijo, kaj morajo delati..." Na ta način se mladi lažje odločajo in so že prej pripravljeni na delo, ki so si ga izbrali. Obenem nekdanji študenti dijakom opišejo študentsko življenje, dijaki pa učencem srednješolsko. Kako izkoristiti vse, kar jim ponuja, ga ustvarjalno preživeti in se soočiti s težavami, s katerimi se bodo srečevali. Nekateri ob predstavitvi spoznajo, da za določeno delo niso primerni in še pravočasno spremenijo odločitev
tisti njemu podobni, s katerimi se je cele dneve prepiral o zarjavelih žebljih in razbitih loncih.
Ksenija Benedetti si je želela postati glasbenica in slikarka. Danes je diplomirana muzikolo-ginja z zaključenim študijem MBA šefinja protokola Republike Slovenije, ki skrbi za pripravo in izvedbo protokolarnih dogodkov za najvišje funkcionarje v Sloveniji. Izobrazba ji pri delu pomaga, a v službi se uči vsak dan, kar ji daje poseben čar: "Za poklic se ne odločajte le na podlagi tega, kateri poklic prinaša
okoli sebe. Tisto pravo se pokaže samo od sebe."
"Postanite tisto, kar si najbolj Želite in v kar verjamete" jim je svetoval dr. Danijel Starman, ekonomist in direktor Pokojninskega sklada SKB. Sam je najprej mislil, da bo postal astronom, potem da bi bil zdravnik, nato inženir ali arhitekt. Odločil se je za ekonomijo in opravil doktorat na temo trženja.
Turistični vodnik vodi po vseh kontinentih, zato jim je Iztok Bončina predlagaj: "Vsi, ki se odločate o svojem poklicu, do-
Blažka Muller Pograjc: "Lahko opravljate več stvari naenkrat!'
Franci Petek je predstavil poklic geografa.
za vpis. K predstavitvi poklicev so se radi odzvali vsi povabljeni, saj jim želijo po svojih močeh pomagati k odločitvi. Dejan Pe-stotnik, vodja marketinga festivala, pa je pojasnil, daje ideja festivala izredno privlačna in je vselej pritegnila veliko ljudi. "Festival je neprofiten, ekipa velikokrat dela na prostovoljni bazi. V 80 odstotkih je financiran s pomočjo sredstev podjetij, Občine Maribor, Univerze v Mariboru, že drugo leto pa je generalni sponzor Simobil. Festival postaja vsako leto bolj zahteven in ima vedno več odziva." Pomoč so iskali tudi na Ministrstvu za šolstvo, ki pa v festivalu trenutno še ne vidi pomembne dejavnosti, da bi jo podprli.
Informacije iz prve roke
Gorazd Brelih je o poklicu pilota povedal, da je potrebno imeti v sebi željo in entuziazem: "Čim-
prej se vključite v dogajanje v enem izmed letalskih klubov v Sloveniji. In ne pozabite na šolo - brez tega ne gre."
Prevajalka Blažka Muller Pograjc jim je svetovala: "Poslušajte le sebe, ne priznajte nobenih omejitev, čim več komunicirajte in vedite, da ste sposobni opravljati več stvari." Blažka je igralka, literarna prevajalka, televizijska voditeljica in profesorica portugalskega jezika. Sočasno je opravljala več stvari, bila je tol-mačka španske kraljice, sodelovala na spektaklih Slovenske popevke, sodelovala v predstavi Betontanc v New Yorku, Londonu in Parizu, ali pa po več ur iskala pomene portugalskih besed.
Boris Kavur, arheolog: "Ko se odločate o poklicu, bodite trmasti!" Kot arheolog ureja in se veseli stvari, ki so jih v preteklosti ljudje zavrgli. Na njegovo odločitev o poklicu so najbolj vplivali
Mladi so z zanimanjem poslušali o svojih sanjskih poklicih.
največ denarja, ampak na podlagi tega, kateri poklic bi najraje opravljali."
Franci Petek, znani smučarski skakalec, je danes magister geografije. Da bo postal geograf, je vedel že v prvem razredu osnovne šole, njegov vzornik pa je bil atlas, ki gaje kar naprej gledal in bral. Mladim svetuje: "Opazujte
Kranjsko mestno svetnico Vlasto Sagadin so zbodle dokaj bogate sejnine
Izvolitev prinaša tudi lep honorarček
Proti staremu reku "bog je sebi najprej brado ustvaril" se je na drugi seji mestnega sveta v Kranju izrekla svetnica Vlasta Sagadin, ki je dan poprej zvedela za svojo svetniško plačo. V mestnem svetu je sicer sodelovala že v prvem mandatu, očitno pa so v premoru do
tretjega sejnine bistveno poskočile.
Kranj - Vlasta Sagadin je svojo svetniško plačo primerjala z učiteljsko - zaposlena je v osnovni šoli Orehek - in opazno presenečena predlagala, naj občinska uprava pravila o nagrajevanju ponovno preuči in predlaga primerno znižanje nagrad. Drugi svetniki so njeno pobudo sicer sprejeli, komentiral pa je ni nihče. Glede na to, da je kljub vsemu "bog najprej sebi brado ustvaril", tudi ne verjamemo, da bo kdajkoli uresničena. Smo se pa oh tem pozanimale, kakšne so pravzaprav nagrade kranjskim svetnikom in članom delovnih teles, za nameček pa potegnili še primerjavo z dvema drugima gorenjskima občinama.
Kranjski mestni svet je sklep o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov zadnjič sprejel lanske jeseni, veljati je začel 11. novembra.
Iz lega sklepa je razvidno, da se tudi nagrade občinskim svetnikom, predsednikom in članom delovnih teles oblikujejo po županovi plači. Župan mestne občine Kranj, ki po zakonskih kriterijih, med katerimi je tudi število prebivalcev, sodi v drugo skupino občin, ima določen količnik osnovne plače v višini 8,5. Pripada mu še dodatek za opravljanje funkcije v višini 60 odstotkov količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.
Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15 odstotkov letne plače župana. Sklep govori o odstotkih, ne pa o konkretnih zneskih, ki so očitno "pretresli" Vlasto Sagadin in ki seveda zanimajo tudi nas.
Napravili smo izračun, ki nedvomno potrjuje, da se izvolitev
splača, da funkcija, ki je gotovo najbolj zanimiva zaradi možnosti (so)odločanja o porabi občinskega denarja, ni samo častna, ampak prinaša tudi kar lep honorarček.
Kranjski mestni svetnik za sodelovanje na seji mestnega sveta dobi okroglih 70.000 tolarjev bruto oziroma 50.000 tolarjev neto nagrade, predsednik odbora ali komisije mestnega sveta okroglih 20.000 bruto oziroma 15.000 tolarjev neto, član odbora ali komisije pa okroglih 10.000 bruto oziroma 8000 tolarjev neto nagrade.
Za tiste "izvoljene", ki se za sejo res temeljilo pripravijo, preštudirajo gradivo, se oglašajo s konstruktivnimi predlogi, bi še lahko rekli: no, ja, naj jim bo. So pa med 33-glavo posadko mestnega sveta tudi taki - vsaj v prejšnjih dveh mandatih smo jih opažali -, ki niso rekli nobene in občutek smo imeli, da kuverte z gradivom pred začetkom seje niso niti odprli. Priznamo, da smo, podobo kot učiteljica Vlasta Sagadin, primerjalno glede na vloženo delo, vsaj desetkrat na slabšem tudi tisti, ki seje mestnega sveta spremljamo z balkona. Pa seveda še večina drugih Kranjčanov, ki jim enkratna sej-
nina predstavlja pol ali nekaterim tudi celo mesečno plačo.
Ker je kranjska občina na Gorenjskem največja, je tudi edina mestna občina, smo pogledali tudi nekoliko prek plotu. Na Jesenicah, na primer, ki sodijo v tretjo skupino občin, ima župan količnik 8, medtem ko pravice do 50-odstotnega funkcijskega dodatka ne uveljavlja. Torej ima po pravilniku nižjo plačo, kot bi mu po zakonu lahko šla. Iz nje pa so izpeljane tudi nagrade občinskim svetnikom, ki so za dobro polovico skromnejše kot v Kranju.
Na Jesenicah dobi občinski svetnik za udeležbo na seji okroglih 22.000 tolarjev neto nagrade. Manjše so razlike za sodelo-
vanje- v delovnih telesih. Predsednik delovnega telesa dobi okroglih 12.000 in član okroglih 7.000 tolarjev neto nagrade.
Pa še skok v eno od manjših občin. V Gorenji vasi so z. novim letom uveljavili spremenjeni pravilnik. Po njem dobi član občinskega sveta za sodelovanje na seji občinskega sveta 18.000 tolarjev, za predsedovanje seji delovnega telesa enako, za udeležbo na seji delovnega telesa kot član pa 10.300 tolarjev.
Zadnji znesek pripada tudi članom odborov občinskega sveta in predsednikom komisij, članom komisij pa 7.700 tolarjev, ki niso iz vrst izvoljenih občinskih svetnikov. Predsedniku nadzornega
odbora pripada 18.000 tolarjev nagrade, članu pa 10.300 tolarjev.
Razlike v nagradah, ki izvirajo tako iz. velikosti občine kot iz internih občinskih pravilnikov, ki zakonskih meril ne smejo presegati, lahko pa odstopajo navzdol, so torej precejšnje. Večje od porabljenega truda in časa, ki ga delavni občinski svetnik dejansko vloži, pa naj gre za Kranjčana, Jeseničana, Gorenjevaščana ali katerega drugega. Zahtevnost pri sprejemanju proračunov, od-iokov in drugih sklepov občinskih svetov je povsod približno enaka.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
bro razmislite, imejte veliko potrpljenja in pridobite različna znanja." Njegovo delo je dinamično in zanimivo, saj kar naprej spoznava nove ljudi in kraje, včasih pa je zaradi dolgih nočnih voženj, težav na poli, nepredvidenih situacij tudi zelo naporno.
Nataša Briški, športna novinarka in redaklorica na Pop Tv, že nekaj let vodi oddajo Športna scena in želi biti pri delu čimbolj profesionalna: "Ostanite zvesti samim sebi in skušajte v življenju početi stvari, ki vas veselijo in pri katerih občutite zadovoljstvo. Verjemite Oscarju Wildu. Bodite samozavestni. Samo najboljše je dovolj dobro."
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
KU^IMGLAS"
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17 ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRKza prodajo na Hrvaškem).
Šest občin v skupnem projektu
Jesenice - Minuli četrtek so v prostorih razvojne agencije zgornje Gorenjske RAGOR župani občin Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora. Radovljica in direktorica občinske uprave Žirovnica podpisali pogodbo o skupni izgradnji geografskega informacijskega sistema za občine zgornje Gorenjske. Kot je povedal direktor RAGOR-ja Stevo Ščavhičar, je projekt korak bližje k informatizaciji, zelo pomemben za razvoj vse regije in povezan s projektom regionalne zasnove prostorskega razvoja, ki se prav tako začenja z. letošnjim letom. Projekt, ki bo v korist občinam, ki na prostorskem področju prevzemajo velik del nalog upravnih enot in občanom, saj bodo tako dobili obilo informacij o prostoru, lokacijah in vsem drugem, je zanimiv tudi zato, ker je prvi skupni projekt občin zgornje Gorenjske in kaže na področja, kjer se splača delati skupaj, obenem pa je tudi pilotni projekt gradnje GIS-ov. Pri RAGOR-ju pričakujejo, da se bo nadaljeval v povezavo vse Gorenjske v enotnem GIS-u. Darinka Sedej
Nova vrednost stavbnega zemljišča
Medvode - Občinski svet Medvode je na drugi seji minuli teden sprejel tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Medvode. Od I. januarja naprej je vrednost točke večja za 7,6 odstotka in znaša 0,0498 tolarja. V občini ugotavljajo, da je izterjava okrog 90-odstotna. Zato bo letos na ta način občinski proračun bogatejši za okrog 190 milijonov tolarjev.     A.Ž.
Tradicionalno srečanje po novem letu
Kamnik - Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, s sodelavci iz občinske Uprave vsako leto po novem letu povabi na pogovor župnike, ki službujejo v občini Kamnik. Tudi v začetku tedna so se na srečanju pogovorili o delu in načrtih, še posebej tudi o podpori in zainteresiranosti občine /a različna obnovitvena dela na cerkvah oziroma sakralnih objektih. Od petnajstih župnikov se je srečanja in pogovora Udeležil tudi homški župnik in kamniški dekan Anton Dobrovoljc. A.Z.
Kranj naj bo živ podnevi,
ne samo ponoči
Misel je bilo slišati na četrtkovi seji sveta krajevne skupnosti Center, kjer so spet govorili o prehrupnih ponočnjakih. Prireditve naj se razpršijo tudi po drugih krajevnih skupnostih ter omejijo na konec tedna.
Kranj - Povod za ponovno obravnavo kršitev javnega reda in miru v mestni krajevni skupnosti Center je bilo "protestno pismo", ki ga je Ana Robnik s 46 sopodpisniki, doma s Stare ceste in Ceste Iva Slavca po decembrskem enotedenskem veseljačenju pod šotorom na parkirišču ob gimnaziji in okrog njega naslovila na kranjskega župana Mohorja Bogataja. V njem so stanovalci med drugim predlagali, naj se prireditve z glasno glasbo, ki se prevešajo krepko čez polnoč, prenesejo v zaprt, zvočno izoliran prostor, oziroma naj se prenesejo v primestje, saj - kot so zapisali - jih obiskujejo predvsem mladi iz primesi ja in sosednjih občin.
O tem so v četrtek zvečer spregovorili tudi na seji sveta krajevne skupnosti Center, ki si skupaj s predsednikom Erancem Benedi-kom že dobro desetletje prizadeva za nočni mir v mestnem jedru. Da bi svoje trditve dokazali, so se v krajevni skupnosti opremili celo z. lastno napravo za merjenje hrupa. Meritve so resda laične, priznava Franc Benedik, vendar pa je gra-
klicali "na pomoč" tudi policijo, vendar so dobili kratek odgovor, da "je župan pač podpisal in da ne morejo ukrepati". "Zupanov odgovor nas ni zadovoljil. Pridobili bomo informacije o pravilnem postopku za pridobitev dovoljenja za tovrstne prireditve, ponje se bomo obrnili tudi na ministrstvo za okolje, prostor in energijo," je povedala Ana Robnik.
Mestno jedro je podnevi, razen ob sobotah dopoldne, precej puščobno. - Foto: Tina Doki
fični izpis /govoren doka/, da na Številnih prireditvah hrup presega dovoljene zakonske meje zdravega bivanja. Uradne meritve sicer po inšpektorjevi odredbi opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje, plačati pa jih mora "zainteresirana stranka", v tem primeru krajevna skupnost, ki pa 120.000 tolarjev /a enkratne meritve seveda nima.
Na seji sveta sta sodelovala tudi Ana in Klemen Robnik. Ana Robnik je pojasnila, da so zaradi glasne glasbe, ki je zadnji teden starega leta od osmih zvečer do treh zjutraj - /lasti / "'ubijalskimi" basi kratila spanec stanovalcem Stare ceste in Ceste Iva Slavca,
Milan Omahen pa je dejal, da sicer razume županova prizadevanja zà oživitev mestnega jedra, v katerega želi privabiti mlade. "Tudi mlade družine, ki naj bi prišle živet v mesto, takšnega hrupa ne bi prenašale, verjemite," je dejal. Pojasnil je, da preglasna glasba ni edina motilka noči. "Mladi, ki se ob treh, petih, celo šestih zjutraj vračajo domov, prevračajo smetnjake in vpijejo kot živali. Normalen človek ne pije do štirih zjutraj, potem pa gre spočit v službo ali v šolo. Mesto naj bo živo podnevi, ne ponoči!"
France Benedik je dejal, daje v mestu sedem gostinskih lokalov.
Strojnikom ponujajo štipendije
Po več letih slabšega zanimanja mladih za poklicno izobraževanje, so lani v Srednji šoli Jesenice zabeležili
rekorden vpis. Strojnikov primanjkuje.
Jesenice - V letošnjem šolskem letu Srednjo šolo Jesenice obiskuje 730 dijakov v treh usmeritvah: zdravstveni^ kjer je bil največji vpis, strojništvu in podjetniškem poslovanju. Šolanje za poklic bolničarja - negovalca traja tri leta, za poklic tehnika zdravstvene nege štiri leta, obdelovalec kovin se šola dve leti in pol, strojni in konstrukcijski mehanik, strugar, rezkalec, kovač in orodjar obiskujejo srednjo šolo tri leta, štiri leta je v šoli strojni tehnik, v poslovni usmeritvi tri leta izobražujejo za poklic poslovni tajnik in v nadaljevanju šolanja še dve leti za poklic poslovni tehnik.
Jeseniška Srednja šola je prav v zadnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti zabeležila zares velik vpis, dijakinje in dijaki prihajajo Z vse Gorenjske - od Rateč do Gorenje vasi in od Tržiča do Podbr-da. O tem, čemu pripisujejo večje zanimanje za poklice med osnovnošolsko mladino in o novih programih, kijih uvajajo na šoli, smo se pogovarjali / ravnateljem šole Stankom Vidmarjem.
"Res je, da smo imeli letos v vseh usmeritvah v prve letnike nadnormativni vpis. kar kaže veliko zanimanje za poklice in je tudi odra/ naše dobre predstavitve po vseh osnovnih šolah od Kranjske Gore do Bohinjske Bistrice.
Vse šole namreč osebno obiščemo in mladim predstavimo možnosti šolanja na naši šoli. Moram reči, da so vsi poklici, na področju strojništva, deficitarni in da gospodarske družbe iščejo kader tudi na naši šoli. Mladim, ki se odločajo za strojništvo podjetja ponujajo štipendije. Pozna se, da je bilo v letih po zatonu železarstva na Jesenicah veliko manj vpisa, /alo kadra že resno primanjkuje in očitno je, da mlade strojnike gospodarstvo še kako potrebuje. Za Spoznavanje strojniških poklicev imamo zato učne delavnice za učence osnovnih šol, po njih pa obiščejo nekatere gospodarske
družbe v okolici.
Že naslednje šolsko leto bomo na šoli imeli nov štiriletni program in sicer vzgojitelj predšolskih otrok, program, ki se zaključi s poklicno maturo in omogoča nadaljevanje izobraževanja na Pedagoški fakulteti ali pa zaposlitev kot pomočnik vzgojitelja v vrtcu. S tem želimo, da ostane čimveč mladih na Jesenicah in da se dvigne izobrazbeni nivo mladine.
Trenutno na šoli poteka tudi prenova programa strojništva in
Stanko Vidmar Podjetniškega poslovanja. V programu poklicnega izobraŽevanja na področju strojništva razpisujemo zaradi sprememb programov le strojnega mehanika in konstrukcijskega mehanika, poklic slrugarja. rezkalca in orodjarja bo možen le s praktičnim poukom pri obrtniku. Se vedno pa \ naslednjem šolskem letu ostaja
program strojnega tehnika. Program podjetniškega poslovanja je prenovljen, vendar še vedno v obliki 3 in 2 leti. Triletni program je administrator, dodatni dveletni pa ekonomski tehnik. Ekonomski tehnik zaključi izobraževanje s poklicno maturo, ki omogoča ali zaposlitev ali nadaljevanje študija.
Ža naslednje leto razpisujemo dva oddelka administratorja, en oddelek ekonomskega tehnika, dva oddelka tehnika zdravstvene nege, en oddelek bolničarja negovalca in po en oddelek za obdelovalca kovin, strojnega mehanika in konstrukcijskega mehanika ter strojnega tehnika.
Že nekaj časa se dogovarjamo tudi o celotni adaptaciji šole. Opremljenost učilnic in kabinetov jc zadovoljiva. Obe računalniški učilnici imata sodobno opremo s kabelsko povezavo na internet, priključki na internet so v nekaterih strokovnih kabinetih, dijaki imajo vse učne pripomočke."
Darinka Sedej
Člani sveta krajevne skupnosti Center na četrtkovi seji. Kavčič
Foto: Gorazd
ki imajo županovo dovoljenje za obratovanje do štirih zjutraj. "Prizadevamo si, da bi bili lokali zaprti vsaj ob polnoči. Žal nam za zdaj to ne uspeva."
Da si v svetu krajevne skupnosti že tretji mandat prizadevajo za nočni mir, je potrdil tudi Andrej Fock. Spor, ki ga je krajevna skupnosti sprožila na Upravnem sodišču o tem. ali je stranka v postopku za izdajo odločb o prireditvah ali ne, kol je tolmačilo ministrstvo, še ni rešen. "Lani je bilo v Kranju za pet tednov strnjenih prireditev, ki so se odvijale od Slovenskega trga do Pungerta. Razen tega je na tem delu posejanih še 53 lokalov, nekateri obratujejo do štirih zjutraj kot diskoteke, čeprav za to nimajo pogojev. Župan sam izdaja dovoljenja za podaljšano obratovanje. Prepričan sem, da so s tem naše ustavne pravice do zdravega okolja in bivanja kršene. Policija, četudi pride, hrup umiri za deset minut, potem pa gre spet po starem. Sami lahko
opravljamo meritve le zunaj, v zaprtih prostorih ne. Doslej smo največ namerili 116 decibe-lov," je dejal Andrej Fock.
Člani sveta so se strinjali z Evo Crašič, da kaže na Upravnem sodišču zaprositi /a pospešitev rešitve spora, saj bi krajevna skupnost kot stranka v postopku izdaje dovoljenj lahko soodločala o lokaciji, trajanju in vsebini posamezne prireditve v mestu. Strinjali so se tudi s pobudama, da se prireditve razpršijo tudi po ostalih mestnih oziroma primestnih krajevnih skupnostih (primernejši lokaciji se jim zdita pri Mercatorju ali na prostoru Trenče pa verjetno še kje) ter da se časovno omejijo na sprejemljive nočne ure in dneve ob koncu tedna, ko se moteni meščani lažje umaknejo od doma. Svet krajevne skupnosti je pobude sprejel, svetu mestne občine Kranj pa bo predlagal tudi ustrezno spremembo odloka o prireditvah, ki zdaj natančno opredeljuje mesta /a prireditve v jedru.
Helena Jelovčan
Mencinger odpadel še drugič
Jeseniški župan Boris Bregant je ponovil predlog za drugega podžupana, a občinski svetniki so predlog o imenovanju Tomaža Mencingerja enostavno umaknili z dnevnega reda seje.
Jesenice - Tudi po drugi redni seji občinskega sveta so na Jesenicah brez drugega podžupana za negospodarsko področje. Potem ko je na prvi seji "padel" predsednik občinske ZLSD in predsednik K S Sava Tomaž Mencinger, je župan Boris Bregant tudi na tokratni seji podžupana za negospodarsko področje predlagal istega kandidata. Toda Branko Noč, že izvoljeni podžupan /a gospodarsko področje, še vedno nima sodelavca, saj so svetniki po predlogu svetnika iz vrst SDS Jerneja Udirja imenovanje drugega pod župana brez razprave umaknili z dnevnega reda.
"Glede na to, da še vedno nista izvoljena oba podžupana, kar je bila moja želja, si pridržujem pravico, da se bom do 12. februarja izjasnil o načinu svojega dela kot župana," je po drugem neuspelem poskusu dejal jeseniški župan. Boris Bregant je namreč na prejšnji seji obljubil, da bo januarja sporočil, ali bo ostal poklicni župan ali pa se bo upokojil in župansko funkcijo v tem (zadnjem) mandatu opravljal nepoklicno. Tako se bo sedaj župan do 12. fe-
Goma mm
najbolj športna frekvenca
bruarja. ko poteče dvomesečni rok od potrditve mandata, po katerem mora biti znan način župa-novanja, posvetoval s političnimi strankami, nato pa odločil, kako naprej.
Je pa tokrat občinski svet brez zapletov imenoval svoja delovna telesa, katerih sestave razen nadzornega odbora so bile dogovorjene že pred prvo sejo, vendar so svetniki tedaj to točko umaknili / dnevnega reda. Na tajnem glasovanju so med 15 kandidati /a člane nad/ornega odbora i/volili Nedo Karba, Rafaela Peniča, Janka Pogačnika, Francija Ra-zingerja, Rajka Skubica, Brito Sodja in Gordano Ano Višnar -Zupančič. Pri ostalih sedemčlanskih delovnih telesih omenimo le njihove predsednike: Vera Pintar, ZLSD (statutarna komisija), Matjaž Peskar, LDS (odbor za proračun in finance), Robert Pesjak, SMS (odbor za šolstvo, kulturo in šport), Andrej Černe, N.Si (odbor za delo, družino, socialne zadeve ter zdravstvo), dr. Božidar Brudar, SDS (odbor za urejanje prostora, varstvo okolja ter gospodarjenje s stavbnimi zemljišči), Zoran Kramar, ZLSD (odbor za gospodarstvo) in Valentin Markež, LDS (odbor za stanovanjske zadeve, komunalno infrastrukturo ter energetiko).
Simon Suhic
Nakupovalnemu centru
dobro kaže
Javna obravnava osnutka o zazidalnem načrtu Turistično nakupovalnega centra Lesce je minila brez nasprotovanj. Občina in krajevna skupnost sta za čimprejšnje dokončanje projekta. Zazidalni načrt bodo popravili.
Torta s svečko v Snoviku
Lesce - Gradnja Turistično nakupovalnega centra Lesce (TNC) še vedno čaka na zeleno luč. Obratujeta le bencinski servis in prodajni center vozil. Prvemu je uspelo pridobiti dovoljenje, drugi na zaplete ni računal. Marca lani je devet investitorjev dobilo odločbo o ustavitvi gradnje, ob letu osorej pa se bo gradnja verjetno le začela.
Ministrstvo za okolje in prostor je lani ugotovilo pomanjkljivosti pri pridobivanju soglasij, saj občina Radovljica ni pridobila soglasij DARS in Družbe za avtoceste RS (DRSC), slednje je bilo izdano le za bencinski servis. Devetim investitorjem so se čez noč spremenili njihovi načrti, nekateri so poskrbeli za izkop gradbene jame, le podjetje ASP je na 4700 kvadratnih metrih velikem zemljišču zgradilo dobrih 3000 kvadratnih metrov velik prodajni center vozil in ga novembra lani tudi odprlo. Ker objekt nima gradbenega dovoljenja, je urbanistični inšpektor izdal odločbo o rušenju, ki bi ga moral lastnik in direktor podjetje ASP Peter Primožič opraviti do 15. marca letos. "Investitorji smo pri gradnji nakupovalnega centra naleteli na vrsto težav in na koncu smo postali celo črnograditelji. Kleč težav sta bili manjkajoči soglasji, za kateri občina ni poskrbela. Z bodočo avtocesto bi morali uskladiti omenjeni center ter zagotoviti varen priključek na magistralno cesto. Nekateri so naredili le izkop, drugi niti tega, štirje investitorji pa celo premišljujejo, da
sploh ne bi gradili. K sreči se po enem letu stvari vendarle obračajo na bolje. Gradnji Turistično nakupovalnega centra Lesce sta naklonjeni tudi občina Radovljica in krajevna skupnost Lesce. Minuli teden nam je župan (Janko S. Stu-šek, op.p.) zagotovil, da se bodo stvari uredile," je povedal Primožič.
Zemljišče, kjer naj bi zgradili TNC Lesce, je bilo že pred dobrimi petindvajsetimi leti namenjeno gradnji takega centra, na zemljišču med dvema cestama naj bi po zazidalnem načrtu, ki ga je pripravil Razvojni center Radovljica (RcR), zgradili objekte namenjene trgovini, gostinstvu, salone vozil in pohištva, bencinski servis pa že obratuje. Zapletlo se je pri soglasju k lokacijskemu načrtu. Predstavniki radovljiške občine so se minuli teden sestali s predstavniki Urada za prostorsko planiranje, DRSC in DARS in se dogovorili, da pripravljalec projekta RcR do 5. februarja pripravi dopolnjeni projekt, ki bo potem dobil potrebna soglasja. "Urediti moramo tudi cesto do TNC; ena možnost jc priključek s Hraške
Dovoljenje za izvoz na magistralno cesto je dobil le bencinski servis, TNC Lesce pa mora poiskati drugačno rešitev.
Vrste v banki bodo krajše
Mnogi Jeseničani si želijo, da bi Gorenjska banka v svoji ekspozituri Plavž uvedla neprekinjeno obratovanje.
Jesenice - Na zadnji seji prejšnjega mandata jeseniškega občinskega sveta je sedaj že nekdanja občinska svetnica Milena Ko-selj Šmit svojim kolegom, posebej pa občinski upravi, prenesla želje občanov, da bi Gorenjska banka spremenila obratovalni čas v svoji ekspozituri na Plavžu. Ta banka ima tako kot večina ostalih deljen delovni čas, bližnji stanovalci pa bi radi videli, da bi bila banka neprekinjeno odprta, saj se sicer v času obratovanja zaradi njene majhnosti pogosto pojavljajo dolge vrste pred bančnim okencem.
Z Gorenjske banke so sedaj sporočili, da so ponovno pregledali obseg poslovanja v ekspozituri na Plavžu in ugotovili, da se število občanov, ki koristijo njene storitve, v zadnjem letu ni povečalo, zato ne vidijo potrebe po spremembi obratovalnega časa. Analiza je celo pokazala, da se občani v zadnjem času pogosteje odločajo za zamenjavo hranilne knjižice s tekočim računom in za uporabo bodisi bančne bodisi plačilne kartice ter za plačevanje mesečnih obveznosti preko trajnikov. "Povečana uporaba plačilnih kartic in trajnih nalogov zmanjšuje nujnost obiskov banke, zato pričakujemo,
da se bodo v ekspozituri Plavž vrste kmalu zmanjšale," so sporočili iz Gorenjske banke. Poslovne enote Jesenice. Predlagajo pa tudi, da v popoldanskih urah, ko banka ne obratuje, občani obiščejo njihovo osrednjo poslovalnico na Cesti maršala Tita. ki je odprta neprekinjeno do 18. ure.
Nadalje navajajo, da bo k zmanjšanju vrst prispevala tudi posodobitev računalniške podpore poslovanja /, občani. Posodabljanje poslovanja se bo zaključilo letos, ko bodo začeli odpirali transakcijske račune za občane, kar morajo varčevalci narediti do sredine tega leta, kot to zahteva zakon o plačilnem prometu.
Sicer pa bodo letos ekspozituro Plavž tudi obnovili. "Idejna zasnova prenove je že sprejeta in vključuje rešitve, ki bodo omogočale prijetnejše počutje obiskovalcem banke kljub prostorski utesnjenosti ekspoziture, kije dejstvo, in na katerega banka glede na sprejeti urbanistični plan ne more vplivati," pravijo v jeseniški enoti Gorenjske banke. Ob vseh novostih tako v banki pričakujejo, da bodo vrste na Plavžu nastajale le še ob dnevih izplačila pokojnin.
Simon Šubic
Pet pred dvanajsto naj bi rušenje avtosalona rešilo sprejetje dopolnjenega zazidalnega načrta, ki bo tudi ostalim investitorjem omogočil začetek gradnje.
ceste, druga pa po izgradnji avtoceste priključek na TNC s sedanje magistralke. Zahtevan je 15 metrski odmik od avtoceste, kar je težko sprejemljivo, saj bi bilo dovozno pot po tej varianti treba drugače urediti. DRSC namreč ne dovoli priključka, oziroma izvoza v TNC s sedanje magistralke, kar slednji utemeljuje z gostim prometom, saj so na magistralni cesti v bližini gradbišča dnevno našteli 26.000 vozil.
Edino bencinski servis OMV je dobil dovoljenje za izvoz na magi-stralko, vendar je s tem varnost res zmanjšana, vozila se vključujejo neposredno na cesto, saj
vkljueevalnega pasu ni. Z njim bi lahko rešili dve muhi na en mah, tudi izvoz za TNC Lesce," je pojasnil župan Janko S. Stušek. Občinski svetniki naj bi na naslednji seji v začetku februarja sprejeli spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta TNC Lesce. "Predlog odloka naj bi sprejeli čez mesec dni, najpozneje do konca marca, odlok bomo tokrat sprejeli le ob vseh soglasjih, sredi aprila pa naj bi upravna enota že imela popravljeni akt. Investitorji so zemljišče kupili, zato moramo poskrbeli, da bo to čimprej zazidljivo," je dejal Stušek.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Snovik - V soboto jc Vili Cankar, upokojenec iz Ljubljane, upihnil prvo svečko na torti, ki so jo potem dobili vsi povabljeni na praznično srečanje ob prvem letu obratovanja najmlajših slovenskih Term v Snoviku pri Kamniku. Viliju Cankarju je kolektiv Term / direktorjem Ivanom Hribarjem namenil slovesno vlogo ob letu dni uspešnega poslovanja Term Snovik, ker seje v enem letu kopal v Termah kar 250-krat. Ko je zarezal v veliko torto, ki sojo potem dobili tudi vsi, ki so sodelovali v nagradni igri Term Snovik in Gorenjskega glasa, je povedal, da bo še naprej redni kopalec v Termah preprosto zato, ker se po kopanju zelo dobro počuti. Sicer pa je povprečno vsak dan v Termah doslej bilo po 420 kopalcev in še letos bodo Terme v Snoviku dobile tri nove zunanje ha/ene, nove garderobe, večjo restavracijo, savna center z različnimi savnami in ba/.enčki. Slovesnosti so se poleg družbenikov Term in med njimi tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar udeležili potem čez dan tudi številni kopalci. Andrej Žalar
Izvolili vaške odbore .
Žirovnica - V občini Žirovnica so bili minuli teden zbori občanov naselij Smokuč, Rodine, Doslovče, Breznica, Vrba, Selo, Zabrezni-ca, Breg, Moste in Žirovnica, na katerih so izvolili nove vaške odbore za naslednji občinski mandat. V vaški odbor Smokuč so bili za naslednje mandatno obdobje izvoljeni Frelih Jože ml., Frančišek Bulovec in Viktor Rakovec, v vaški odbor Rodine so bili izvoljeni Bogdan Sinobad, Miro Peljhan in Florjan Gašperin, v vaški odbor Doslovče Pristov Poldi, Zvone Bulovec in Franci Mohorč, v vaški odbor Breznica Pavel Jagič. Jože Kokalj in Brane Lužnik, v vaški odbor Vrba Janko Vidic, Anton Koselj in Ivanka Tomšič, v vaški odbor Zabreznica Dolar Filip, Janežič Božidar in Anton Legat, v vaški odbor Selo Marko Pavlenč, Janez Zemlja in Vidic Tatjana, v vaški odbor Žirovnica Čop Aleš. Faletič Ivana in Ferjan Silva, v vaški odbor Moste Pagon Milan. Trojar Branko in Janez Vari ter v vaški odbor Moste Sprinčnik Mirko, Flerin Anton in Junež Primož. Katja Dolenc
Z vodovodom in Upniško cesto kritično
Krajani Srednje Dobrave še vedno pijejo vodo, ki teče skozi azbestne cevi. Med prednostnimi deli sta obnova
vodovoda in priključek za kabelsko televizijo.
Srednja Dobrava - Kako pomembno je dobro sodelovanje krajevne oblasti S krajani in redno obveščanje, je pokazal petkov zbor krajanov krajevne skupnosti (KS) Srednja Dobrava. Sejna soba tamkajšnjega Doma krajanov je bila polna kot že dolgo ne. Več kot šestdeset jih je prišlo prisluhnit novemu vodstvu in njegovim načrtom, njihovih predlogov in pripomb pa v dveh urah ni zmanjkalo.
Dobra udeležba zbora krajanov Srednje Dobrave je bila po mnenju nekaterih odziv na sušna' leta, ko takih srečanj sploh ni bilo.
V preteklosti zborov krajanov ni bilo, slabo pa je bilo tudi sodelovanje KS z radovljiško občino. Na nedavnem zboru krajanov so vaš-čani to tudi glasno povedali in od novega vodstva zahtevali, naj v prihodnje vzpostavi boljšo komunikacijo z občino, z rednimi obvestili na oglasni deski poskrbi za boljšo obveščenost vseh krajanov, z nabiralnikom pa tudi za njihove pobude in vprašanja. Slednjih se je nabralo veliko, krajani pa so brez dlake na jeziku opozorili na največje in najbolj pereče težave v KS. Otroci Zgornje Dobrave hodijo v šolo po poti, ki je v zelo sla-
bem stanju in bi jo bilo treba urediti ter jim zagotoviti varnejšo pot v šolo. Krajan Filip Pogačnik je dejal, da bi KS morala med prednostne naloge uvrstiti ureditev vodovoda, saj krajani še vedno pijejo vodo, ki teče skozi azbestne cevi, čeprav je azbest zdravju škodljiv. "Težave z vodovodom niso od včeraj, saj se vlečejo že dalj časa, zato je zadnji čas, da azbestne cevi zamenjamo s plastičnimi. Denar za to bi morali zagotoviti, saj ni prav, da v Radovljici barvajo pločnike, mi pa imamo še vedno škodljive azbestne cevi," je povedal Pogačnik. Ana Urbanija
je omenila slabo sodelovanja KS z občino, saj se v preteklosti predstavniki KS občinskih sestankov niso udeleževali in zadnja štiri leta po njenih besedah KS ni kazala niti najmanjše volje za tako sodelovanje.
Precej vprašanj vaščanov je bilo namenjenih tudi ureditvi cest, v zelo slabem stanju sta med drugimi cesta Mišače - Otoče in cesta skozi Lipnico. Slednjo uničujejo težki tovornjaki, ki vozijo v tamkajšnji kamnolom. Krajani so ogorčeni nad stanjem te ceste in če se stvari ne bodo uredile, premišljujejo celo o njeni zapori. Alojz Pirih je ob tem dejal, da je med gradnjo avtoceste priložnost za njeno ureditev, če jo bodo zamudili, se lahko /godi, da bodo na novo priložnost čakali še dol go. S kritiko niso varčevali tudi tedaj, ko je beseda nanesla na od škodnino, ki naj bi jo zaradi bližine kamnoloma dobili stanovalci. Po njihovem mnenju je denar poniknil, oziroma je namesto pri
vaščanih, končal na Pokljuki. V množici različnih televizijskih programov, ki so nam danes na voljo, si je težko predstavljati, da nekateri vaščani Lipnice zaradi slabega signala ne morejo spremljati niti prvega programa Televizije Slovenija. KS vidi rešitev v napeljavi kabelske televizije. Poskrbeli naj bi tudi za mlade, ki svojih prostorov nimajo, zato je bilo slišati predlog, naj bi v Domu krajanov uredili mladinsko sobo, obnove pa je potreben tudi omenjeni dom.
Novi predsednik KS Srednja Dobrava Uroš Delalut je povedal, da naj bi letos asfaltirali dobre 4 kilometre vaških cest, uredili ozvočenje na pokopališču ter javno razsvetljavo ob cesti do Zgornje Dobrave, /a kar bi potrebovali 10,7 milijona tolarjev, med večjimi načrti, ki naj bi jih uresničili skupaj z občino, pa so že omenjeni vodovod, kabelska televizija in obnova Donu krajanov.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Je tvoj rojstni dan nacionalni praznik v Braziliji?
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1.»sobota 1.2. in nedelja 2.2.
Vera ni folklora, ampak stvar srca
Tako pravi salezijanec Peter Ivančič, župnik v Radencih. Tudi njegov brat Janez je duhovnik salezijanec. V duhovniškem poklicu spoznava, da je še posebej družina
v današnjem času v hudi krizi in na težki preizkušnji.
Radenci - Vsakomur, kdor pride prvič v Znano turistično središče Radenee na desnem bregu Mure, na skrajnem robu Štajerske in Prlekije (onstran Mure je že Prckmurje), pade v oči moderno zgrajena katoliška eerkev s prosto stoječim zvonikom, v katerem so zvonovi drug nad drugim. V cerkvi, za katero so vzidali in blagoslovili temeljni kamen leta 1982, leta 1987 pa je bila posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, je združeno vse, kar potrebuje župnija za delovanje: prostorna cerkev z oltarjem, prostori za verouk in župnijski urad. Župnija je med mlajšimi v mariborski škofiji. Ustanovljena je bila leta 1977, pred tem pa so bili Radenci del župnije Kapela. Za ustanovitev samostojne župnije ima veliko zaslug prvi župnik, salezijanec Franc Levstek, ki je že nekaj let vodja salezijanskega doma na Trsteniku in ga pozna marsikdo i/ tega konca Gorenjske.
Za Levstekom je vodenje župnije prevzel Peter Ivančič, prav tako salezijanec, doma i/. Brežic. Tako kot Peter je tudi njegov brat Janez duhovnik in član salezijanskega reda. Z gospodom Petrom Ivančičem se je bilo prijetno pogovarjati, predvsem o župniji, za katero skrbi, župljanih in nalogah, ki so postavljene pred cerkev in duhovnike.
"Radenska župnija je srednje velika župnija z okrog 2300 verniki. K verouku prihaja okrog 210 ali skoraj 95 odstotkov vseh otrok, kar je visok odstotek. Smo mlada župnija, kar jc po eni strani dobro, po drugi pa ne. Ker nismo imeli župnijske tradicije, je bilo treba
Župnik Peter Ivančič
vse postaviti na novo, po drugi strani pa imamo vse stvari bolj sodobne in moderne. Podružničnih cerkva nimamo. Imamo le nekaj kapelic," je povedal župnik Peter Ivančič. Radenci so večinsko katoliška župnija. Evangeličanov je manj. Več jih je na drugi strani Mure, v Prekmurju. Sožitje obeh krščanskih ver ne povzroča problemov. So zakoni, v katerih sta partnerja različnih ver in obiskujeta tako katoliško in evangeličansko bogoslužje, je povedal radenski župnik. Pred zgraditvijo nove cerkve so bile maše v manjši kapeli sv. Ane v zdraviliškem parku, ki je za maše, krste in poroke uporabna še danes. Največji problem je bil prostor za verouk. Nekaj časa je bil po zasebnih hišah, dokler tedanji župnik Franc Levstek za prebivanje župnika ni kupil zasebne hiše ob cerkvi, v kateri so v kleti uredili tudi prostor za verouk.
Končan teden krščanske edinosti
Ljubljana - V Mariboru in v Ljubljani sta bili v soboto zvečer slovesni maši ob koncu tedna krščanske edinosti, ki se je začel 18. januarja. Teden krščanske edinosti je skupno delo Slovenskega ekumen-skega sveta in katoliške, evangeličanske, pravoslavne in binkoštne cerkve, ki so sestrske krščanske cerkve. Kol zadnja se jim je pridružila binkoštna cerkev. Omenjene krščanske cerkve se medsebojno priznavajo in imajo za veljavnega krst v katerikoli od teh cerkva, prav tako pa so se dogovorile, da ne bodo druga drugi novačila vernikov.   J.K
DRUŽINSKI NASVETI
Povej mi pravljico... (3)
Damjana Šmid
"Če želite imeti pametne otroke, jim pripovedujte pravljice. Če želite imeti še pametnejše otroke, jim pripovedujte še več pravljic." (A. Einstein)
Pravljice pomagajo otroku pri vstopanju v svet drugih ljudi in v odpiranje navzven. Otrokov svet je v zgodnjem obdobju dokaj enostaven in otrok je močno egocentrično usmerjen, prepričan, da se vse vrti okrog njega. Preko pravljic spozna, daje na svetu še mnogo ljudi in kar je pomembno - da tudi drugi ljudje občutijo veselje, razočaranje, strah, izgubo. To dejstvo je za otroka pomirjujoče, saj ima lahko zaradi intenzivnega čustvenega doživljanja občutek osamljenosti in zapuščeno-sti. Tako pa so njegovi junaki v pravljicah tudi prestrašeni, ljubosumni in vriskajo od veselja. Podoživljanje občutkov drugih mu pomaga, da zna videli in sprejeti svoje občutke in prav tako občutke drugih ljudi. Uči se, kakšno je življenje z drugimi in katere veščine so potrebne za dobre medsebojne odnose. Ne poznam pravljice, kjer bi nastopal samo en junak, brez. ostalih oseb, živali ali sveta, ki nas obdaja. Mogoče bo kdaj v prihodnosti nastala kakšna pravljica o osamljenem računalniškem geniju ... Pravljični svet je svet različnih okolij, kultur, navad in junaki so tako revni kot bogati. Branje pravljic je tako tudi učenje in spodbujanje k razmišljanju 0 drugačnosti. Junaki se znajdejo v mnogih težavah in običajno nosijo sami posledice svojih odločitev. Nihče jim ne pridiga nepotrebnih pridig in ne moralizira o lepem in grdem vedenju. Tako kot si postelješ, tako spiš. Poleg vseh teh vzgojnih elementov, ki jih ponuja pravljica pa naj omenim še ljubezen do lepe besede in do samega branja. Staršem se pogosto zdi, da so isto pravljico povedali ali prebrali že stokrat, pa vendar jo hočejo otroci slišati še enkrat in še enkrat. Ponavljanje pomeni za otroke varnost, saj vedo kaj bodo slišali. Hkrati pa imajo s tem možnost intenzivnega doživljanja pravljice košček za koščkom. Na ta način se "hranijo" z besedami, srkajo vase barvne podobe in različne izkušnje na vsaki novi strani. Zatorej mirno pripovedujte isto pravljico še in še, saj otroci sami povedo, kdaj je dovolj. Pravljični svet je idealen za spodbujanje otrokove do-mišijije. Otrok doda junakom še svoje lastnosti, išče ustvarjalne rešitve, živali spregovorijo, predmeti skačejo ... Od tistih prvih preprostih pravljic, kjer običajno nastopajo zelo velike ali pa zelo majhne živali in kjer je vse dokaj enostavno tako sčasoma preide na pustolovske pravljice z. veliko akcije in zapletov... In iz pustolovskih pravljic preide v pravo, resnično reševanje težav..., čarobni napoj pa je njegova vera, da zmore...
Na vprašanje, ali turistični značaj Radencev vpliva na delo v župniji, je župnik Peter Ivančič odgovoril, da ne. V nedeljah in praznikih prihajajo k rednim mašam skupine turistov, redkeje pa turisti prosijo za posebne maše, za katere sicer sami pripravijo vse.
"Po gmotni plati Radenci niso revna občina in to vpliva tudi na materialno plat delovanja župnije. Verniki imajo velik čut odgovornosti za delovanje župnije in prispevajo za njene potrebe brez. mojih posebnih prošenj," je povedal župnik Peter Ivančič. "Sploh se trudim, da bi farani prevzeli večjo odgovornost za delovanje župnije in da bi bil duhovnik v resnici odgovoren le za duhovno delovanje. Duhovnik namreč pride in odide, imetje pa ostane v župniji. Deloma mi to uspeva, deloma pa verniki še vedno mislijo, da je najboljše, če ima tudi reševanje materialnih zadev v rokah župnik. Zato sem zelo zadovoljen, da denar od nabirk pri nedeljskih mašah preštejejo člani župnijskega sveta in imajo oni tudi nadzor nad zbranim denarjem. Tako ne more nihče sumiti, da ima morda župnik prste vmes ali daje denar celo moj. Večji od materialnih so vsebinski, duhovni problemi. Družina je v krizi. Vedno manj je skupno ognjišče in vedno bolj "televi-zišče" brez družinskega druženja. Svobodna zveza partnerjev je postala moda in način življenja. V tem pogledu mora narediti cerkev
Nova cerkev v Radencih.
še več in pripeljati človeka k bogu, k viru bivanja. Prav tako ni dobro, če v cerkvi srečujem otro-
ke, njihovih staršev pa ne. Otroci doma tako nimajo pravega zaledja in po končani osnovni šoli po-
navadi prenehajo obiskovati maše in prejemati zakramente. Vera je namreč stvar srca in ne izraz neke zunanje folklore. V naši župniji posebej molimo za prenovo družine. V razmerah, ko so ločitve vedno pogostejše, sem zato še bolj vesel podatka, da se je število krščenih otrok iz urejenih družin lani povečalo."
Peter Ivančič ugotavlja, da se ljudje vedno bolj zavedamo nevarnosti sodobnega časa, proti katerim smo vedno bolj nemočni in ubogi. Začeli smo se bati in zanimati za naravo. Pri njenem spoznavanju pa se bo človek bolj zbližal tudi z bogom. Sam seje v dosedanjih letih duhovniškega poklica spreminjal. Kot kaplan je bil zelo popustljiv. V začetku žup-nikovanja je bil strožji. Strogo se je držal pravil in je le redko popuščal. Sedaj, v zrelih duhovniških letih, pa se drži načela, daje treba gledati na stvari širše. Ljudem je treba omogočiti, da se bodo srečali z bogom in cerkvijo in da bodo to sami povedali tudi drugim. Če ga partnerja, ki živita v zunajzakonski zvezi, prosita za krst otroka, prošnji ne odkloni. Otrokovi materi in očetu pa pove, da jih je pripravljen, tudi brezplačno, poročiti, saj bosta to storila v otrokovo in svoje dobro. Treba je biti vztrajen, ker je pot do vere dolga, je izkušnja župnika Petra Ivančiča iz Radenc.
Jože Košnjek
Prazniki in godovi
Praznik uršulink in salezijancev
Včeraj, 27. januarja, so praznovali Angela Merici, ustanoviteljica ženskega reda uršulinke, Vita-lijan (Živko), papež in duhovnik Henrik de Osso. Uršulinke so vključene v vzgojno poslanstvo cerkve, na ozemlje Slovenije pa so prišle pred 300 leti. Ustanoviteljica reda ni bila Uršula, ampak Angela Merici, rojena marca leta 1474 v Italiji. Včeraj so imeli Judje spominski dan Shoah.
Danes, 28. januarja, je nekaj pomembnih godov ni kov, med njimi tudi Tomaž Akvinski, redovnik in cerkveni učitelj, in Karel Veliki, cesar. Tomaž Akvinski se je rodil v manjšem kraju med Rimom in Neapljem. Oče je želel, da bo sin izobražen, zato gaje dal v šolo k menihom. Ti so ga poslali v šole v Neapclj, kjer je spoznal dominikance, ki so bili odlični pridigarji. Dominikanci so ga sprejeli medse in ga poslali na šolanje v Pariz na slovito Sorbono. Lotil se je usklajevanja Aristote-
love filozofije s krščansko mislijo, ki sta se v marsičem razhajali. Tomaž je očistil Aristotelovo filozofijo poganskih prvin. Tomaževo filozofijo ali tomizem je prevzela katoliška cerkev za uradno filozofijo. Postal je "knez in mojster vseh katoliških učenjakov" in zavetnik cerkvenih visokih šol, zlasti bogoslovnih fakultet.
Jutri, 29. januarja, bodo godova-li Valerij, škof, Julijan Ubogi, spokornik, Vilana, spokornica, in Konstancij, škof, v četrtek, 30. januarja, pa Martina, devica in mučenka, Hijacinta (Jacinta) Mariscotti in Peter Bolgarski, menih.
V petek, 31. januarja, bo praznik ustanovitelja reda salezijancev Janeza Boska. Praznovali bodo tudi vsi, ki se imenujejo po Marceli Rimski, vdovi, in Agati Korejski, mučenki. Med vsemi je najbolj poznan Janez Bosko (1815 - 1888), ki je kot otrok kmalu ostal brez očeta in je imel zaradi
i
tega še bolj izostren posluh za probleme mladih. Postal jc duhovnik, obiskoval torinske zapore in v njih mlade ljudi, ki so kradli zaradi preživetja. Zavzel se je zanje, začel ustanavljati posebne domove - oratorije in jih navajal na pošteno življenje. Ustanovil je poseben red in ga imenoval po ženevskemu škofu Frančišku Šaleškemu in zaradi tega ime salezijan-ci. Skupaj z Marijo Mazz.arello je ustanovil še žensko vejo reda -Hčere Marije Pomočnice. Salezi-janci delujejo tudi v Sloveniji in imajo sedež na Rakovniku.
V soboto, 1. februarja, bodo praznovali Kitajci novo leto, v katoliški cerkvi pa godujejo Brigita Irska, opatinja, Sever, škof, Odi la, redovnica, in Rajmund iz Fi-tera, redovnik.
V nedeljo, 2. februarja, pa bo svečnica ali Jezusovo darovanje. V nedeljo bo blagoslovitev sveč, godovala pa bosta tudi preroka Simeon in Ana. Svečnica je med
Slovenci znan praznik. Včasih je bil to praznik Marijinega očiščevanja, povzel po Mojzesovi postavi, da je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, se tam darovati in očistiti. Marije, ki jc Jezusa spočela deviško, obred ni zavezoval, vendar je šla v tempelj. Evangelist Luka piše, da je tam srečala starčka Simeona, ki je vedel, kaj bo postal dojenček v Marijinem naročju.
V ponedeljek, 3. februarja, pa bo Blaž, škof in mučenec. Ljudje ga imajo za priprošnjika v primerih bolezni vratu in grla in je eden od štirinajstih zavetnikov v sili. Legenda pravi, daje ozdravil dečka, ki je požrl ribjo kost. Duhovniki še danes /vežejo dve sveči v obliko križa, ju približajo grlu in podelijo Blažev blagoslov. Druga legenda pa pravi, da naj bi bil Blaž zdravnik v Armeniji in kristjan, ki je moral zaradi svoje vere umreti. Jože Košnjek
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Zgodba o Savitri, pripoved vidca Markan-deje v Mahabharati, i/, sanskrta je prevajala in spremno besedilo napisala Vlasta Pacheiner Klander, ilustriral Peter Abram, Založništvo Abram, Branik 2002, 90 str., 5.900 sit.
"Savitri je bilo nemogoče upodobiti; delo naj bi nastalo spontano, in kot vsako moje delo naj bi bilo tudi to odraz nekega človekovega stanja. Moj namen ni bil ustvariti videz osebe, da bi jo ponudil bralcu kot dopolnilo teksta. Vsak človek je vtkan v celoto življenja, in tega ne morem zajeti z epskim načinom upodabljanja. Kretnja, intonacija glasu, oči; to mi pove največ. V tem smislu se mi Savitri ni posrečila, " razmišlja Peter Abram, slikar in kipar s Krasa, ki je zgodbo o Savitri likovno upodobil. Kakšen je ta ženski lik iz svetovne literature, da zmede upodabljavca; da o njej in njeni usodi razpravljajo literarni poznavalci? Je lepa, in zato tudi dobra. Plemenitega rodu
in zato plemenitega obnašanja. Rojena v kasti vojaškega plemstva, pogumna dejanja, ki ji pritičejo zaradi svojega rodu, tudi uresniči. Ljubi, zato njena zvestoba sega onstran snovnega obstajanja. Z askezo premaga vse temne sile, tudi usodo. Je popolno bitje, in zato božanska - simbol za moč sonca. (Boginja Savitri je v staroindijski mitologiji žena boga Brahme, njegova oživljajoča in razsvetljujoča stran.) Poleg rahločutne, s simboliko prežete Abramove likovne upodobitve ostalih likov, nam tako ostane glavna junakinja v našo lastno predstavljivost, ostane nam lastna izbira njene notranje in zunanje popolnosti, v katero lahko vsadimo našo lastno osebo.
Markandeja, vedski videč, zgodbo pripoveduje, da bi opogumil preganjan rod, ki mu je bila ugrabljena njihova skupna žena. Zgodba o Savitri je ena najbolj zananih zgodb staro-indijskega ljudskega epa. Mahabharata je pesnitev o plemenu Bharata. Je najdaljše delo stare Indije in eno najobsežnejših pripovednih pesniških del v svetovni literaturi; obsega 18 knjig, iz tristo rokopisov so sodobni raziskovalci v znanstveno kritično izdajo sprejeli skoraj 74 tisoč kitic, v daljši različici in z dodatkom Višnujevega rodu pa jih je več kot sto tisoč. Začel naj bi nastajati nekje v četrtem stoletju pred našim štetjem in nastajal nekako
osemsto let. Najznamenitejši njen del je Bha-gavadgita ali gospodova pesem, ki je njena idejna utemeljitev. Ep se navezuje na vedsko izročilo, obenem pa se od vedske književnosti močno razlikuje. Nastal je na dvorih vojaškega plemstva izpod peresa brahmanskih avtorjev in potujočih pevcev, opisuje pa junake dveh najvišjih slojev. Zgodba vsakega posameznika se odvija v skladu z njegovo etično zrelostjo in moralno doraslostjo; torej usoda ni nepremagljiva danost, tako pa je tudi v zgodbi o Savitri, je o epu napisala prevajalka. Vlasta Pacheiner Klander je poznavalka indijske literature, literarne teorije, filozofije in religije, predlani pa so v knjigi izšle njene Sta-roindijske verzne oblike.
V isti zbirki Založništva Abram sta izšli še Mož., ki je sadil drevesa francoskega pisatelja Jeana Gionoja (199H, 1999) ter Duhovna govorica pravljic Janeza Svetine (1999), obe ilustrirani z lesorezi Petra Abrama.
P.S.: Se do 2. februarja bodo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled originalne ilustracije Zgodbe o Savitri umetnika Petra Abrama, v galeriji inštituta Jožef Štefan v Ljubljani pa do 20. marca slike in kipi, ki jih je ustvaril v zadnjih nekaj letih, in med katerimi so tudi likovne upodobitve zgoraj omenjenih knjig.
Sto let gasilstva v Vodicah
Moje gore
Jubilej najstarejšega društva v občini bodo proslavili 19. julija.
Vodice - Med šestimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v Gasilski /vezi Vodice je Prostovoljno gasilsko društvo Vodice najstarejše. Letos bodo člani društva in z njimi vsi krajani Vodic proslavili stoletnico. To bo tudi eden največjih društvenih praznikov letos v občini.
Na praznovanje so se v Gasilski zvezi Vodice in v društvu začeli pripravljati že lani. Društvo bo namreč letos prav ob slovesnosti dobilo novo gasilsko vozilo GVC16/15, ki bo zamenjalo staro vozilo TAM, medtem ko bo vozilo FAP še nekaj časa služilo svojemu namenu. Na občnem zboru v petek so ugotovili, da so med letom sodelovali pri različnih aktivnostih. Bili so na tekmovanjih, se usposabljali z dihalnimi aparati, sodelovali na proslavah in svečanostih ter skupaj z drugimi sodelovali na spomladanski čistilni akciji. Uspešni pa so bili tudi na različnih tekmovanjih.
"Lani smo pregledali vse gasilne aparate in kurilne naprave v Vodicah. Lotili smo se obnove doma in spomladi nas pred letošnjim praznovanjem stoletnice čaka le še prepleskanje fasa-
de gasilskega doma. Vendar bomo morali na domu obnoviti tudi balkon in streho," so med
drugim ugotavljali v poročilih.
Mladim, ki so sicer delavni, so na občnem zboru priporočili več resnosti na vajah. Predsednik Gasilske zveze Vodice Janez Jenko pa je pozval člane, da izoblikujejo tudi člansko ekipo in da se pridružijo Vodice tudi ostalim društvom, ki imajo že veterane v svojih vrstah. Zdaj sta namreč le Vodice in Zapoge društvi, ki še nimata veteranskih ekip. Uspešne priprave na praznovanje stoletnice pa jim je zaželel tudi župan Brane Podboršek in jim obljubil denarno podporo pri nabavi avtomobila.
Za predsednika društva so na občnem zboru ponovno izvolili Mira Novaka, za poveljnika pa Damjana Jagodica. V program za letos pa so med drugim tudi zapisali, da se bodo udeleževali vseh tekmovanj in usposobili za tekmovanja tudi člansko B ekipo in veteransko ekipo. Do praznovanja stoletnice bodo uredili fasado in balkon gasilskega doma, dokončali nadgradnjo avtomobila, organizirali klobasarsko tombolo,
Tržič - V torek, 21. januarja, je Milenko Arnejšek, glasbenik, učitelj in alpinist, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču predstavil svojo novo knjigo Moje gore, ki je izšla pri Planinski zvezi Slovenije. Knjiga na samosvoj način opisuje življenjsko pot glasbenika, ki se je z burne "scene" zabavnega sveta usmeril v gore, v njih iskal mir in svoje plezalne poti.
Milenko Arnejšek je danes dober alpinist, glasbenik, gorski reševalec in učitelj harmonike v glasbeni šoli Škofja Loka. Rodil se je na Ptuju očetu Tržačanu in mami Stajcrki, živeli pa so v Kidričevem. Že kot mlad fantje rad plezal po drevesih, se "lovil" veverice in se z vrha tankih sedem-metrskih nemških borov zvijal do tal. Ko se je družina preselila v Ljubljano, je obiskoval gimnazijo, se z lahkoto učil, in ker je imel ab-
Priznanje za 50-letno delo je dobil Jože Burgar.
na proslavi stoletnice pa bodo med drugim razvili tudi nov prapor društva. Sicer pa bodo 100-letnico proslavili na osrednji svečanosti, ki bo 19. julija, še pred tem pa bodo na slavnostni seji podelili tudi priznanja. Tokrat pa so
na občnem zboru podelili le priznanja za dolgoletno delo v društvu. Za petdeset let dela v društvu je priznanje dobil Jože Burgar, več priznanj pa so podelili tudi za 30- in 20-letno delo.v
Andrej Žalar
Priznanje in odgovornost
V PGD Bistrica pri Tržiču je operativna enota, ki je hkrati osrednja gasilska enota v občini.
Bistrica pri Tržiču - Minulo leto je bilo za 60 članov Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču zelo živahno na vseh področjih. Ker imajo v društvu operativno enoto, so bili kar 33-krat med letom na različnin intervencijah. Največji požar, kjer je 4 ure sodelovalo kar 54 gasilcev, je bil na gospodarskem poslopju žaga. Sicer pa je na vseh intervencijah sodelovalo 268 gasilcev, ki so opravili kar 431 prostovoljnih delovnih ur. Na različnih delovnih akcijah so gasilci izvedli 231 delovnih ur, na vajah 320, vseh vaj pa se je udeležilo 119 članov. Sicer pa so lani bistriški gasilci opravili skupaj kar 1718 prostovoljnih delovnih ur in še vrsto neevidentiranih. Predsednik društva Bojan Balantič in poveljnik Jani Žlindra sta na občnem zboru v predloženem programu za letos napovedala, da bo tudi letošnje leto delovno in živahno na vseh področjih. Za operativno pripravljenost bo potrebna tehnična opremljenost in usposobljenost, posebno skrb bodo namenjali izobraževanju in vzgoji mladih. Dokončati nameravajo operativno komunikacijsko sobo v orodišču gasil-amWL fHiir s^Ta doma in nabaviti novo gasil Efflk.t? à^BÉ sko vozilo s cisterno. Opravili bodo Bojan Balantič Požarne preventivne preglede na nekaterih izpostavljenih objektih v krajevni skupnosti Bistrica, izdelali pa bodo tudi požarni načrt. Za predsednika društva so ponovno izvolili Bojana Balantiča, za poveljnika pa Junija Žlindro. Francu Rajglju in Ivanu Valjavcu z Bistrice so podelili priznanje za 50-letno delo v društvu, podelili pa so tudi več priznanj za 10, 20, 30 in 40-letno delo, mlajšim mladincem pa značke. S podelitvijo kipca sv. Florijana pa so se za dolgoletno delo zahvalili blagajniku in članu upravnega odbora Antonu Godnovu starejšemu. Andrej Žalar
Obnova doma in usposabljanje
Komenda - Še posebej uspešni so bili lani v Prostovoljnem gasilskem društvu Komenda, ki ima 212 članov, pri vzgoji in usposabljanju mladih članic in veterank ter pri delu z mladino. Tečaj za gasilca je v GZ Komenda naredilo kar 25 članov iz PGD Komenda. Pripravili so tudi uspelo skupno vajo in posebno samostojno vajo za ženske na Klancu. Na občnem zboru so sprejeli tudi program za letos. Odločili so se za obnovo doma, fasade, oken in vrat. Priznanje Gasilske zveze Komenda sta na zboru dobila Henrik Marn z Gmajnice in Slavko Sodnik s Klanca, gasilski odlikovanji druge stopnje GZ Slovenije pa Jernej Dacar z Mlake in Rudi Fajdiga z Gmajnice. Za predsednika so na občnem zboru izvolili Matjaža Smolnikarja, za poveljnika ga Draga Potokarja. A. Ž.
solutni posluh, je postal glasbenik. Končal je Pedagoško fakulteto v Ljubljani, malo pred koncem pa se mu je zataknilo na Akademiji /a glasbo. Igral je v ra/ličnih ročk ansamblih, se če/ nekaj let naveličal burnega sveta zabave, v katerem tudi pri nas ni manjkalo
mamil in pijače, ter se usmeril v gore, kjer je iskal notranji mir. Običajne poti so bile zanj vse preveč oblegane, zato je miru iskal na svojih poteh skupaj z bratom. Vpisal se je v alpinistično šolo, šel vsak teden v hribe in skušal preplezati najtežje smeri.
Tu se začnejo Milenkove poti, ki jih opisuje v svoji knjigi Moje gore. V njej je zbral in predstavil najlepše poti, kar jih je prehodil in nove plezalne smeri v slovenskih in tujih gorah. Knjiga je zasnovana tako kot simfonija: razdeljena je na štiri dele, v njej pa je opisanih 55 vzponov, ki so po njegovem mnenju najbolj varni. Mi-lenku je najlepša smer na severni strani Grinlovca, všeč so mu tudi Igličeva, desna smer v Ojstrici, Visoke police in Visoke bele špi-ce. Opisuje svoje delo kot sodniški kinolog za delovne pse, s katerimi je imel v gorah zelo dobre izkušnje. Nemška ovčarka mu je v nenadni megli, ki je pokrila goro, po svojih čutih našla pot v dolino. V zadnjem delu si odgovarja na vprašanje, zakaj je alpinist in predstavlja 20 prvenstvenih vzponov. Matjaž Kmecl je njegovo pisanje označil za izrazito oseben slog s strastnim prepričanjem in polnim energije, ki včasih moralizira, a ga skozi ljubezen do slovenskih gora vodi elementarna logika. "Knjiga je samosvoja, odkritosrčna in iskrena, polna moške svežine in je izviren prispevek k slovenskemu goropisju."
Katja Dolenc
Ponosni na dom in delo
Jani Žlindra
Primskovo - Na občnem zboru PGD Kranj Primskovo so ponosno ugotovili, da so lani aprila slovesno predali svojemu namenu novi dom, v katerem so imeli potem že več različnih srečanj in aktivnosti. V njem se množično in redno zbirajo mladi. Sicer pa je društvo lani sodelovalo na različnih tekmovanjih, kjer so med drugim osvojili tudi prehodni pokal. V ocenjevanju društev v Mestni občini Kranj pa so lani zbrali kar tisoč točk več kot leto prej.
Zadovoljen z delom ob predsedniku Bojanu Košniku je bil tudi poveljnik Robert Jerman. Za letos pa so sprejeli program in se zavezali za delo po točkovniku Gasilske zveze mestne občine Kranj.   Dokončati nameravajo
Čestitka Antonu Arharju za 99 let.
dela v novem gasilskem domu, sodelovali bodo na tekmovanjih, reševali bodo problem strojnega parka in odločili so se, da bodo organizirali spominski pohod na Triglav. Ena od nalog pa bo tudi pokritje posojila v višini 5,2 milijona tolarjev. Na občnem zboru so podelili priznanja /a dolgoletno delo, posebej pa so čestitali Antonu Arharju /a 99. rojstni dan, častnemu članu 74-letncmu Janku Lokarju in Janezu Sušniku, predsedniku državnega sveta za 60. rojstni dan. Za 60-letno delo sta dobila priznanje Jože Celar in Jože Košnik, za 50 let Edo Volavšek in /a 40 let Srečko Debenec. A. Ž.
Nov kombi in izobraževanje
Osvojili so 67 pokalov
Cerklje - Lani so v Prostovoljnem gasilskem društvu Cerklje proslavili 110-letnico delovanja. Takrat so se tudi dogovorili, da bo ustanovitelj in prvi načelnik društva Andrej Vavkcn dobil prostor v parku pomembnih mož v Cerkljah. Obnovili pa so garažo za avto, potrdili so tudi županovo pobudo, da bodo v- prihodnosti namesto garažnega prizidka raje zgradili nov gasilski dom. Na občnem zboru je vse člane še po-
sebej pohvalil tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj, saj so uspešno skrbeli za požarno varnost v občini skupaj s sosednjim društvom na Brniku. Letos bodo v društvu še naprej skrbeli za požarno varnost v občini, načrtujejo pa tudi nakup novega kombija. Z njim se bodo lahko udeleževali tekmovanj, doma pa bodo organizirali tudi letos tekmovanje za Barletov memorial. Posebno skrb bodo letos namenili vzgoji in iz-
obraževanju ter nabavi opreme. Tudi letos pa bodo organizirali različne preventivne akcije v mesecu požarne varnosti.
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja za delo v društvu. Za 70-letno delo v društvu so podelili priznanje Francu Bobnarju, za 30-letno pa Viktorju Erženu mlajšemu. Priznanje veterana pa so dobili Štefan Močnik, Janez Snedec, Peter Koglar starejši, Franc Korbar in Ivan Mlakar. Vsem pa je za delo čestital tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj. Andrej Žalar
Sinkov Türn - Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn je med najuspešnejšimi gasilskimi društvi v občini Vodice. Na občnem zboru konec tedna so ob pregledu dela razstavili tudi pokale, ki so jih osvojili na različnih tekmovanjih med letom. Bilo jih je kar 67. Društvo, ki ima 215 članov, je tudi sicer med najboljšimi v občini. Gasilci namreč sodelujejo pri očiščevalnih akcijah, skrbijo /a izobraževanje in sodelovanje z drugimi društvi in ob različnih prireditvah. Najboljše na lanskih tekmovanjih so bile članice, ki so na državnem tekmovanju osvojile tretje mesto in bile druge v skup-
Skrb mladim in izobraževanju
Bukovica - Na rednem občnem zboru so pregledali delo tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Bukovica-Utik v občini Vodice. Društvo ima 161 članov, lani pa so bili uspešni na tekmovanjih, pri izobraževanju in nekaterih skupnih akcijah. V društvu imajo kar dve ženski desetini, in sicer veteranke in skupino B. Letos pa bodo ustanovili tudi žensko desetino A. Posebno pozornost bodo namenili izobraževanju mladih. Na občnem zboru so podelili priznanja GZ Slovenije. Priznanje druge stopnje je dobil Vinko Traven, plamenico tretje stop-
nje pa Boris Marčun, oba i/ Utika. Za 50-letno delo v društvu pa sta dobila priznanje Stane Rahne iz Bukovice in Filip Jež iz Utika. Devet članov je dobilo priznanja za 20-letno delo, štirje člani pa za 10-letno delo v društvu. Za novega predsednika društva so na občnem zboru izvolili Marka Štuparja iz Bukovice. Dosedanji predsednik Franc Šuštar, ki je predsedoval upravnemu odboru 18 let, bo poslej podpredsednik ter mentor veterankam in pionirkam ter mladim. Za poveljnika so na občnem zboru i/volili Štefana Romšaka. A. Ž.
ni razvrstitvi za pokalno tekmovanje GZ Slovenije. Prav tako so bili drugi na pokalnem tekmovanju GZ Slovenije tudi veterani iz PGD Sinkov Turn. Na občnem /boru so za predsednika ponovno izvolili Mira Repnika, za poveljnika pa Gorazda Lončarja. Podelili so tudi priznanja /a dolgoletno delo in odlikovanja Gasilske zveze Vodice in Gasilske zveze Slovenije. Za 70-letno delo v društvu sta dobila priznanje Feliks Rosulnik in Franc Ramovž starejši iz Šinkovega Turna.     a ^
Mladi glasbeniki navdušili
Škofja Loka - Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka je soboto, 25. januarja, pripravil pod vodstvom dirigenta in učitelja violine Armina Seska v župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki odličen koncert, na katerem so predstavili pester glasbeni repertoar znanih tujih ljudskih, opernih in koncertnih skladb.
V dobro napolnjeni in izjemo akustični eerkvi je Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka predstavil zanimiv program, v katerega je bilo vloženega veliko truda. Odlično odigrane Spielmanova Away in a manger, božična Jingle bells, Handlova glasba za ognjemet La paix, Bizetova Habanera iz opere Carmen, Sehubertova Serenada s solistom Ervinom Luko Sesek na violini, Montijev Čardaš s solistko Polono Golija na violini ter Mozartova Mala nočna glasba so s strani navdušenih poslušalcev požele kar pet "bisov".
Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka je začel delovati pred šestimi leti, ko je poučevanje violine prevzel profesor Armin Sesek. Ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Valentin Bogataj je pojasnil, da je profesor dolga leta učil v Beogradu na elitni glasbeni šoli. V orkestru pa sta tudi dva čelista, ki jih je vzgojila Zdenka Kristl Marinič, ki je dolga leta odlično poučevala čelo.
Barve, radost in svetloba
V prvem nadstropju hotela Kokra na Brdu pri Kranju je na ogled razstava slik akademskega kiparja in slikarja Jožeta Eržena. Radoživi in razpoloženjski svet razgibanih in plastičnih motivov preseneča z barvitostjo in življenjem.
Brdo pri Kranj - Likovni svet Jožeta Eržena, ki je leta 1970 končal študij kiparstva in grafike na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani, danes pa živi in ustvarja v Kranju, se je sprva posvetil predvsem kiparskemu oblikovanju manjših, a monumental-no zasnovanih ženskih aktov v žgani glini ali bronu. Ob tem je ustvaril tudi vrsto realističnih portretih plastik in nekaj simbolističnih stvaritev. Kmalu je začel raziskovati tudi slikarski svet in na zadnji pregledni razstavi leta 1991 v galeriji Mestne hiše sta bila oba njegova likovna svetova predstavljena enakovredno.
Ob otvoritvi razstave v hotelu Kokra je umetnostni zgodovinar Damir Globočnik o slikarskih kompozicijah zapisal, da je v njih čutiti vpliv krepkega, k snovanju
Že v prvem letu delovanja je orkester uspešno odigral božično novoletni koncert na Loškem^gradu, v naslednjih letih pa redno nastopal na različnih prireditvah v Školji Loki, Kranju, Tržiču. Ljubljani, Mariboru, Domžalah, Trstu. Dvakrat so bili v pobrateni glasbeni šoli v Freisingu v Nemčiji, pred dvema letoma na reviji godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol v Velenju in nastopili tudi na številnih slovenskih glasbenih šolah. Orkester pa želi igrati čim več. A brez pomembne vloge, ki jo za orkester predstavlja odličen pedagog Armin Sesek, ki zna vrhunsko poučevati violino in združevati mlade glasbenike harmonično skupino, uspeha ne bi bilo. Katja Dolenc
polnoplastičnih kiparskih teles usmerjenega likovnega nazora. "O tem nas lahko prepričajo stili-zacija upodobljenega sveta, široke poteze s čopičem, sestavljanje kompozicij iz več skrbno oblikovanih delčkov, enakomerno povezovanje različnih motivov v poli-ptihe in podobno. Žive barve, sproščena poteza s čopičem in širok motivni razpon pa nam nasprotno govorijo o likovnem novem, od kiparskega oblikovanja neodvisnem ustvarjalnem pristopu."
Njegov motivni svet je raznolik. Marina, pejsaž, veduta, tihožitja, različni detajli, domiselne figure, človeški obrazi. Motivi so vzeti iz krajinskega parka Lahinja, iz Dalmacije, okolice Blegoša, Pinetc, Petrove s Štedlom, porečja Kolpe
Podobe slovenstva in Plečnik
Založba Nova revija je pred kratkim izdala dve umetnostno zgodovinski deli: Podobe slovenstva dr. Nadje Zgonik, ki združujejo poznavanje slovenskega likovnega izročila s slovenskimi ikonami, ter Plečnik in ekspresionizem dr. Petra Krečiča, ki ob 130-letnici Plečnikovega rojstva obravnava ekspresionizem v njegovih delih.
Ljubljana - Dr. Nadja Zgonik,
ki poučuje umetnostno zgodovino kot docentka na akademiji z likovno umetnost v Ljubljani, v Podobah slovenstva z velikim poznavanjem slovenskega likovnega izročila predstavlja liste njegove ikonične sestavine, ki so vezane na občutje slovenstva, kot se to izraža v najrazličnejših estetskih ar-tikulacijah likovnih ustvarjalcev tako v slovenski kulturni preteklosti kot v današnjem času. Vsebina knjige je razdeljena na štiri osrednja poglavja, ki bralca usmerjajo od uresničitve slovenstva kot kulturnega nacionalizma in prvih poizkusov definiranja nacionalne identitete v slovenski likovni umetnosti, ki je bila obenem tudi preddržavno stanje neke politične ideologije, preko nastanka in razvoja umetnostnozgodo-vinske metodologije za obravnavo naroda in zanimive ikonografije
slovenstva, v kateri obravnava neuspehe pri opredeljevanju slovenske duše, zgodovinski in naravni mit ter narodne simbolne figure, do rojstva naroda, ki ima danes politično samostojnostjo in slovensko likovno umetnost. Avtorica je ob svojem delu pojasnila, da ji je iz slovenskega umetnostnega zgodovinopisja uspelo izluščiti fenomene, ki našo umetnost predstavljajo kot samosvoje in posebno preteklo umetnostno zgodovinsko dogajanje.
Dr. Peter Kreeič, tudi umetnostni zgodovinar, je avtor številnih del s področja novejše slovenske umetnosti in arhitekture. Delu arhitekta Jožeta Plečnika je posvetil zadnje obdobje svojega življenja, ob 130-letnici rojstva največjega slovenskega arhitekta, ki je imel opazne sledi in vplive na razvoj arhitekture tudi v tujini, pa je v delu Plečnik in ekspresionizem /družil
Podobe slovenstva
Nadi* Zgonik
spoznanja o nekaterih ključnih sestavinah, v katerih se tako v arhitekturi in prostorski ureditvi kot v kompozicijskih ali posamičnih oblikah kažejo estetske razsežnosti, ki po njegovem postavljajo "Pleč-
nikovo ustvarjanje v jedro dogajanja slovenskega ekspresionizma". V knjigi obravnava ključne Plečnikove spomenike: Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, cerkev sv. Frančiška v Šiški, cerkev presv. Srca Jezusovega v Pragi, Orlovski stadion za Bežigradom, načrte prenove romarske cerkve na Trsatu nad Reko, razširitev kapele sv. Alojzija v Pragi, povečave cerkve sv. Magdalene v Mariboru, cerkev sv. Antona v Beogradu, vrsto piramid pri nas in v tujini, ureditev Pogačarjevega trga v Ljubljani, nekaj obrtniških stavb, predvsem pa cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, ki je za avtorja v razvoju Plečnikovega arhitekturnega ekspresionizma kyucna presečiščna stvaritev: "Številne razvojne silnice se stekajo vanjo in številne nove iz nje izvirajo."
Katja Dolenc
in Bele krajine. Eržen tudi v slikarstvu ostaja zvest ženskim aktom, ki pa tokrat v različnih držah v živih barvah gradijo radoživi slikarski prostor. Poteza čopiča je močna, konkretna, zelo živahna.
Slikarski prostor gradi z živahnimi barvami, polnimi svetlobe. Kompozicije so sestavljene iz pre-
pletajočih barvnih likov, ki postavljeni v bel prostor tvorijo "...zanimivo, slikarsko lahkotno in hkrati konstruktivistično logično ter prepričljivo celoto," kot opredeljuje njegovo ustvarjanje Damir Globočnik. "Zaradi ohranjanja neposlikanih delov platna ali papirja tudi z intenzivnimi barvami naslikane kompozicije ne učinkujejo prenasičeno. Razdelitev oziroma sestavljanje motivov iz različnih likov ima daljni izvor v konstruktovističnem in kubistič-nem pogledu na svet. Redukcija predmetnega sveta likovnika lahko pripelje do meje abstrakcije, od realnega motiva neodvisen je tudi izbor barv. Z barvno sproščenostjo seje Jože Eržen prvič intenzivno Sw.nanil pri slikanju mediteranskih vedut in marin."
Slike Jožeta Eržena presenečajo z radoživostjo, živahnimi barvami in domiselno interpretacijo opazovanih motivov. Na ogled bodo do konca meseca marca.
Katja Dolenc
Kako pisati o sodobni umetnosti?
Ljubljana - SCCA Ljubljana že od leta 1997 vodi program svet umetnosti, ki s tečajem za kustose izobražuje mlade, bodoče strokovnjake s področja sodobne umetnosti, s serijami javnih predavanj pa osvetljuje umetniške prakse in umetnostne teorije, pomembne za razumevanje sodobne umetnosti. Jeseni pripravlja seminar iz pisanja o sodobni umetnosti, s katerim želi zapolniti vrzeii v teoretski in kritiški refleksologiji in spodbuditi pisanje o sodobni umetnosti, kot uvod pa pripravljajo danes, v torek, 28. januarja, otvoritveni dogodek z predavanjem Zgodovina in Muzej moderne umetnosti, ki bo ob 20.00 v Galeriji Kapelica na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Predaval bo Goran Djordjevič, nekdanji umetnik, ki je že več kot deset let vratar Salona de Fleurus v New Yorku. Gre za zgodbo o izvoru Zgodovine moderne umetnosti 20. stoletja in o vlogi, ki sta jo pri tem odigrala Muzej moderne umetnosti v New Yorku in njegov prvi direktor Alfred Barr ml. Vstop prost. Katja Dolenc
Oprosti Stipe, velik uspeh
Predoslje - V nedeljo, 26. januarja, jc bila v Kulturnem domu Pre-doslje monodrama hrvaškega igralca Ilije Zovka Oprosti Stipe, ki je med občinstvom požela veliko navdušenje. Odlična predstava je velik uspeh Hrvatskega narodnega gledališča Split in Vitre Split, ki nadaljuje svojo turnejo po Sloveniji. Po končani predstavi so gledalci svoje navdušenje in pohvale izrazili igralcu še osebno.        Katja Dolenc
Petdeset let Muzeja v Idriji
Idrija, Cerkno - Mestni muzej Idrija, muzej za idrijsko in cerkljansko, je 21. januarja praznoval petdeset let delovanja. Direktorica Ivana Leskovec je v zgodovinskem pregledu delovanja muzeja poudarila predvsem uspehe in dosežke, ter predstavila dejavnosti ob letošnjem jubilejnem praznovanju.
Ob letošnjem jubileju napovedujejo v marcu v Galeriji Idrija razstavo Iz likovnih depojev Mestnega muzeja Idrija, v aprilu na gradu Gewerkcnegg Idrija stalno postavitev Idrijsko v 20. stoletju, v maju v Cerkljanskem muzeju stalno razstavo Cerkljansko skozi čas tei muzejski teden v Idriji in Cerknem, junija odprtje Rudarske hiše na Bazoviški 4. v Idriji, oktobra odprtje nove grajske galerije z razstavo Rudija Skočirja na gradu Gewerkcnegg in 3. decembra ob veselem dnevu kulture predstavitev zbornika o 50 letnem delovanju muzeja.
Katja Dolenc
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Ivan Kacijanar proti Turkom
V Kosovih Doneskih najdemo tudi dokument, ki ga je 30. aprila 1536 v Ljubljani podpisal Gorenjec Ivan Kacijanar. Povzetek: "Vsled cesarskega ukaza naznanja Ivan Katzianner, baron v Katzenstainu in Smledniku, najvišji vojni glavar na Ogerskem in deželni glavar na Kranjskem, vsem prebivalcem po Kranjskem, Slovenski marki, Metliškem, Isterskem in Krasu, da namerjajo Turki, ki so v zvezi s Francozi, vojskujočimi se že dalj časa s cesarjem, napasti njegove dežele. Za rad tega naj bo vsak pripravljen na napad divjih sovražnikov, kadar bi se dalo znamenje z. zvonovi in ognjem. "
Kdo je bil Ivan Kacijanar? Gorenjski rojak: rodil se je, ko je Kolumb odkril Ameriko, leta 1491 ali 1492 na gradu Kamen (Katzenstein?) v Begunjah na Gorenjskem, umorjen 27. oktobra 1539 v Kostajnici na lini (Hrvaška). Cesar Ferdinand I. Habsburški
ga je imenoval za kranjskega deželnega glavarja in za svojega vojaškega poveljnika. Leta 1529 je zmagoslavno obranil Dunaj pred Turki, pri poskusu zaustavitve njihovega prodora v Slavonijo in Dalmacijo od leta 1536 dalje pa ni bil uspešen. Pred Osijekom je, poveljujoč vojski 4H.000 mož, namesto da hi ga zavzel, pobegnil. Klican je bil na zagovor, obtožen veleiz-daje. Iz dunajskega zapora je pobegnil v Kostajnico in ko se je s Turki pogajal o predaji mosta, ga je dal hrvaški ban Nikola Zrinjski ubiti. V Enciklopediji Slovenije beremo: "Kot vojak si je pridobil veliko premoženje; imel je delež v družbi, ki je prevzela rudnik srebra in svinca Gvozdansko na Hrvatskem, na Kranjskem je imel pravico pobirati nekatere davke ipd. S premoženjem in z upniško vlogo proti deželnemu knezu (kralju) bi lahko postal
Grad Kamen,
rojstni kraj Ivana Kacijanarja
ničar v pismu freisinškemu škofu, datiranem v Loki 2H. oktobra 1537.
"Med drugim pišeta, da se je zbralo veliko število vojakov iz petih avstrijskih kronovin, a tudi s Češkega in Saškega v Slavonski deželi ('Windischland'), da bi se bojevali z dednim sovražnikom svete krščanske vere. Za vzdrževanje te vojske, ki je štela 20.000 mož konj i kov in pešcev, potrošili so se vsi dohodki. Glavni poveljnik je bil Ivan Kaczianer, ki seje napotil s svojo vojsko pod trdnjavo Osek. Tu so se morali kristijanje vsak dan biti v manjših praskah s Turki. Odločilnega boja Turki niso hoteli pričeti, tetnuč so sejeli umikati, da bi spravili kristijane v nered. Kristijanska vojska je mnogo trpela vsled pomanjkanja hrane. Dne 9. oktobra po noči je Kaczianer popolnoma zgubil srce ter se je obrnil s svojo vojsko
tudi politično vpliven, kar je verjetno bolj vplivalo proti domu. Zakaj je to storil, ne ve nihče. Čehi,
na kraljevo nemilost kot pa poraz priti Turkom. " Saši, Avstrijci, Štajerci in Korošci se niso hoteli
O porazu Kacijanarjeve vojske, ki je veliko stala umakniti, temuč so bili pripravljeni, da bi se kot
tudi loško gospostvo, poročata loški oskrbnik in žit- hrabri vojaki bili s sovražnikom. Ko so videli Turki,
da je zbežal Kaczianer s svojim oddelkom, pritisnili so z vso silo na ostalo vojsko, ki je bila že vsled velikega gladu in prestanega truda opešala. Premagali so jo popolnoma. Veliko vojakov je padlo med begom."
Gorenjec Ivan Kacijanar se je torej na koncu s svojimi Kranjci slabo izkazal. Res pa je tudi, da so imeli Turki v tistem času, ko jim je vladal sultan Sulejman 1. Veličastni, veliko premoč. Do odločilnega preobrata je prišlo Šele proti koncu 16. stoletja, ko jih je krščanska vojska porazila v bitki pri Sisku (1593) in s to zmago trajno zaustavila njihovo prodiranje v smeri slovenskih dežel. Kacijanar si je kljub neuspehu prislužil imenitni nagrobnik v župnijski cerkvi v Gornjem Gradu, kjer ga je leta 1540 v peščenjaku upodobil Osbalt Kitell. Zakaj je v tisti usodni noči pred Osijekom "zgubil srce" in pobegnil, pa najbrž ne bomo nikoli izvedeli.
Njegovo likvidacijo je naročil cesar v pismu Zrinj-skemu. Ta je odšel naravnost h Kacijanarju, ki ga je gosposko pogostil. Gost pa je v zahvalo poslal za njim v spalnico dva vojaka. Se preden je sprevidel, za kaj gre, ga je eden že ranil v trebuh. Rana je bila smrtna, vendar je Kacijanar še hotel zgrabiti za svoje orožje, ki je viselo na steni, a ga je prehitel drugi vojak in ga s sekiro udaril po glavi. Truplo so vrgli na grajsko dvorišče, še prej so mu odsekali glavo in jo poslali na Dunaj. Po drugi verziji naj bi Kacijanarja ubil Zrinjski sam.
Po zadnji plati do dna smučišča
Mateja sem vprašala, koliko časa potrebujem, da bi se naučila deskanja na snegu. "En dan," je bil njegov odgovor. Po dveh urah sem teorijo obvladala, od utrujenosti pa
deskala po zadnjici.
Vodja demonstratorske vrste za deskanje na snegu Matej Voros ima na Krvavcu svojo deskarsko šolo Nič lažjega. Majhna, a pri-srčna brunarica, kjer se zbirajo začetniki in profesionalci, stoji ob spodnji postaji dvosede žičnice za Njivice. Letos so začetniki v dcskanju dobili ograjen del smučišča in je učenje lažje. V Nič lažjega lahko najameš učitelja, posodijo ti desko in primerne čevlje. Tudi orodje najdejo in pri manjših problemih z desko priskočijo na pomoč.
Tisti petek so v Nič lažjega sedeli Maja, Mitja in Jernej. Prva dva sta učitelja deskanja, Jernej pa uči smučanje. Maja je iz Ljubljane, Mitja i/. Mavčič in Jernej iz Šenčurja. Ko sva s Tino prišli v Nič lažjega, sva se prešerno smejali. Ravno sva "obhodili" Krvavec, se peljali z dvosedežnico in povzročili kopico smeha, ko sva se "basali" nanjo.
"No, kdo bo najin učitelj? Sva namreč naročena veleuma, ki bi se danes učila deskanja. Jaz sem sploh fantastičen motorik," sem smeje povedala prisotnim. Tokrat je "zadel na tomboli" Mitja, saj je bil določen za najinega učitelja. Fant je še študent, navdušen de-skar in v Nič lažjega skrbi, da stvari potekajo nemoteno, da so stranke zadovoljne.
Najprej se moraš pravilno obuti. Ko sva na vse možne načine zavezovali in zategovali vezalke sem povprašala prisotne učitelje, koliko ljudi dnevno se želi naučiti deskanja, koliko pa je takih, ki se odločijo za tečaj oziroma najamejo učitelja.
"Cisto odvisno od dneva. Včasih se na vratih pojavi več kot deset ljudi, ki jih stvar zanima, lahko pa jih je tudi manj. Kadar so šolske počitnice, je številka večja. Veliko je tujcev, pa staršev, ki že-
lijo, da bi se njihov malček naučil osnov. Če se odločiš, da bi poizkusil z deskanjem, prideš v Nič lažjega in poveš svoje želje. Ali pa se prej naročiš. Učimo tako individualno, kol tudi skupine," sta razlagala Maja in Mitja. "Športni dnevi so pa nekaj drugega. Organizirajo jih šole, mi lahko samo posodimo učitelja."
Drsenje po ravnem
Končno. "Butsi" so bili na svojem mestu, vezalke zategnjene. Zaradi padcev na hrbet sva dobili še ojačan ledvični pas. Sledilo je učenje. Najprej sva se učili drsenja po snegu na ravni površini. Eno nogo imaš zapeto v desko in z drugo se porivaš po snegu. Mitja naju je predvsem učil občutka na deski, ker je drugačen kot na smučeh. Potrebno je posebno ravnotežje, saj stojiš na celi ploskvi. Potem so bile na vrsti vaje na rahlem klancu. Mitja je kar naprej ponavljal, kaj nosi težo, kam naj se nagneva. Ni se naveličal najinih padcev, mojega stokanja, "nerganja" in trmastega "bom sama".
S Tino sva uživali. Vse to je bilo za naju novo. Tina je hitro dojela, kako in kaj se stvari streže. Dekle je motorično, še bolj trma-
Najprej levo nogo. Desna ostane prosta, saj se z njo porivaš.
no, potem se deskanja nauči napačno. Učitelji deskanja pogosto gledajo na smučišču rekreativce, ki se "lomijo" na deskah. Včasih jim pomagajo z nasvetom.
Potrebno je tudi znanje pravilnega padanja, saj si mimogrede lahko zlomiš zapestje. Tu "v ribo" ne gre, ker imaš nogi pritrjeni na deski. Vse se lahko konča huje. Že tako me je vse zabolelo, ko sem samo stopila na desko in našla pravo držo, potem pa sem morala še padati v sneg. Najprej naprej na kolena in potem na zadnjico - kot bi delal preval nazaj. Ko sem se znašla sredi klanca, sem se lahko prepričala (tudi občutila), zakaj naju je Mitja učil pravilnega padanja.
Rahel klanec, boleča zadnjica
V hribu sem večino časa presedela. Sredi klanca z desko stoje ne miruješ. Razen, če sonožno poskakuješ na mestu. To je bila tudi ena od vaj, ki smo jo vadili še na ravnem. Najprej sva mislili,
da naju Mitja zafrkava. Z desko na nogah sva sonožno poskakovali na mestu, potem pa še ska-kaje opravili obrat za stoosem-deset stopinj. Čeprav se na začetku smeješ, kasneje na smučišču ugotoviš, čemu toliko različnih vaj.
Tini je bila najbolj neprijetna misel na dvosedežnico ali kako drugo obliko vlečnice. V učenju je začela tako uživati, da je postala na koncu glavna pobudnica za "talarčke". Tako sva poskrbeli, da so še otroci doživeli predstavo. Najprej naju je Milja samo učil drže na "talarčkih", potem sva se spopadli s pravimi. Ko sva osvojili tehniko "vožnje s talar-čkom", sva ugotovili, da je to še najlažje. Z njihovo pomočjo sva se namreč znašli na vrhu hriba. Sledil je spust. No, pa sva se
smeri zavoja, dokler se ni robnik deske zataknil in sem telebnila. Do dna hriba sem "kratko predstavitev ustavljanja" ponovila nekajkrat. Z malo sreče sem pristajala na zadnji plati. Mimo so smučali in deskali malčki in pomislila sem, da sem že prestara za vse skupaj.
Po dveh urah učenja sem bila pošteno utrujena. Vse bolj sem pred seboj videla (in vonjala) kavo in zmanjkovalo mi je moči za deskanje. Izkoristila sem priložnost in ko je Milja nekaj razlagal Tini ler ni gledal v mojo smer. sem snela desko, jo prijela v roke in peš odhitela po smučišču do brunarice.
Tina sc je še naprej vztrajno borila z desko in snegom, ter trmasto ponavljala ene in iste gibe: vslaneš, padeš, vstaneš in spet pa-
Tina se je smeje učila pobiranja s tal na rahlem klancu.
EKSTREMNI * ŠPORTNI * ZANIMIVI * REKREATIVNI
Samo trenutek, prosim.
sto. Tudi sama sem uživala, le da sem nekje vmes začela sanjati o kavi. Kondicije imam kar nekaj, pa sem bila po dveh urah prenašanja in polivanja deske po snegu i/mučena. Vsi športi so do neke mere povezani s trmo, vztrajnostjo in znanjem, pri deskanju pa mora biti začetnik še posebej trmast. Ko sc sredi klanca pobiraš, pa se potem vsaj petkrat postaviš naprej na nos ali usedeš nazaj na rit, včasih pomisliš, da bi desko prijel v roke in odpešačil po hribu navzdol.
Maja meni, če delaš tisto, kar ti svetuje učitelj deskanja, potem hitro napreduješ. V primeru, da si samouk, ali prepuščaš učenje drugemu samouku, potem se učenje lahko zaključi s poškodbo. Če začetniku ne razlagaš stvari pravil-
Sama bom
odkotalili, oddrsali in celo odde-skali do dna smučišča. Jaz sem se bolj odvrtela. Ko sem končno vstala s tal, se spustila v zavoj in poizkusila z ustavljanjem, sem sc začela obračati na deski v
deš. Potem pa je naredila zavoj in se v klancu ustavila brez padca. Sledil je naslednji zavoj. Pa še eden. Padcev ni bilo več. Postala je prava začetnica v deskanju. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Jure brez priimka
Na smučišču se je trlo rekreativcev in profesionalcev vseh starosti. Med njimi so se našli zanimivi Jureti.
Bil je petek okoli dvanajste in na krvavški Plaži je v dosegu metra sedelo več Juretov. Izbrala sem najbližjega, vendar ni želel povedati svojega priimka. Fant je imel smisel za humor.
Modra barva, podoben model smučarskih bund, značilen Mobi-telov znak in pridih B alpske demonstratorske vrste je morda ponudil odgovor na vprašanje, kako se Jure piše. V B Demo Teamu najdemo dva Jureta. Pogledala sem naokoli in ugotovila, da se re-kreira tudi Juretov šef.
Tukaj vas je kopica s podobnimi bundami? Kaj to pomeni?
"To pomeni, da smo tisti z modrimi bundami lahko do dvanajstih na Plaži, potem smučamo. Ostali morajo pa potem na plažo, (smeh) Sploh ne vem točno, zakaj so modre barve, ampak drugače pa smo vaditelji, učitelji smučanja."
A si Kranjčan?
"A, to pa ja. Če si Kranjčan imaš modro bundo! Potem ti nisi Kranjčanka, ker je tvoja rdeče barve? (smeh )"
Ne.
"No vidiš, (smeh)" Kljub megli se na Krvavcu počutiš zelo domače.
"Do enajstih je bil sonček, odličen sneg, potem pa seje prikradla megla. Zato smo se posedli na Plažo. Samo potem čez nekaj časa postane smučanje zahtevno, (smeh)"
Koliko dni na teden preživiš na Krvavcu?
"Recimo, dva dni."
Med tednom? Kje pa najdeš čas? Si še študent?
"Ne. Že delam, vendar imam dobrega šefa, ki me spusti na sneg - da ga malce pohvalim."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Roclio Tricilcir
®
Prvi 9I0/ Cofenj/ke - Prvi gla/ek Gorcnj/keu
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Sto smučarjev tekačev na Jezerskem
Gorska reševalna služba Planinskega društva Jezersko je v soboto organizirala že osmič tekmovanje v turnem smučanju in hkrati 6. memorial Luke Karničarja in
Rada Markiča.
Jezersko - "Zelo sem zadovoljen, da je letos že osmič zapored uspelo tradicionalno tekmovanje v turnem smučanju, ki ga štejemo tudi kot šesto memorialno tekmovanje v spomin Luke Karničarja in Rada Markiča," je v soboto po končanem tekmovanju povedal Drejc Karničar iz Gorske reševalne službe Planinskega društva Jezersko. Hkrati seje zahvalil tudi vsem, ki so tudi letos podprli prireditev, še posebej številnim članom oziroma domačinom, ki so sodelovali pri pripravi tekmovanja, občini Jezersko in županu pa za pokroviteljstvo. Vse tekmovalce, bilo jih je točno 98, pa je pozdravil tudi župan občine Jezersko Milan Kocjan, ki je na zaključku podeljeval najboljšim tudi priznanja in odličja.
Prireditelji so bili že pred tekmovanjem prepričani, da ne vreme ne različne prireditve, ki so bile minulo soboto, ne bodo vplivale na udeležbo na tem poznanem tradicionalnem srečanju in tekmovanju na Jezerskem. In zjutraj pred startom je bilo na Jezerskem res kar 49 dvojic, ki so se potem podale v treh kategorijah, in sicer ženske, mešane ekipe in člani, na K) kilometrov dolgo progo. Le-ta na 700 metrih višinske razlike po mnenju nekaterih stalnih udeležencev letos ni bila preveč zahtevna, vsekakor pa so se organizatorji potrudili in pripravili organizacijsko zelo uspelo tekmovanje. Med tekmovalci jih jc
bilo največ iz članskih vrst in iz raznih krajev Slovenije, tako kot na prejšnjih pa so bili tudi tokrat tekmovalci iz Avstrije in Hrvaške. Že osmo tekmovanje oziroma šesto v spomin na Luko Karničarja in Rada Markiča pa so poleg glavnega pokrovitelja, občine Jezersko podprli tudi številni sponzorji, ki so na ta način organizatorjem omogočili, da so nagrade dobili prav vsi tekmovalci. Tudi zato velja organizatorjem in sponzorjem posebna pohvala in zahvala.
Najboljši so dobili pokale in nagrade. Pri ženskah so bile to Jana Trobiš in Miljam Leban (Slow-motion), na drugem mestu pa Ksenija Tenze in Darja Sever (Kriza srednjih let). Pri mešanih
ekipah sla bila najboljša Lidija in Tomaž Perše (GRS Bohinj), na drugem mestu Majda Kovačec in Robert Kralj (Majda in Kralj), tretja med 11 ekipami pa Milan Potočnik in Irena Gartner (GRS Škofja Loka II). Med veterani sla bila najboljša Stane Grudnik in Tone Vovk (GRS Celje III), med mladinci pa Aljaž Karničar in Primož Šenk (Jezersko I), na drugem mestu pa Gašper Karničar in Žan Karničar (Jezersko II).
Med 33 članskimi ekipami je bila prva dvojica Tone Karničar in Drejc Karničar (Jezersko VII), druga Milan Šenk in Anže Šenk (Jezersko VI) in tretja Izidor Kof-ler in Raj ko Lotrič (GRS Mojstrana II). Andrej Žalar, foto: Gorazd Kavčič in A.Ž.
Slovenci šibkejši v hokeju
Šestindvajsetega januarja so s prižiganjem ognja na Bledu uradno odprli šesti zimski Olimpijski festival evropske mladine. Na festivalu si tekmovanja sledijo, mladi športniki in športnice pa se trudijo.
ODBOJKA
Bled - 26. in 27. januarja je obiskal Slovenijo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacques Rogge, ki se je včeraj udeležil še tekmovanja v smučarskih tekih na Pokljuki.
Dr. Jacques Rogge je bil častni gost na uradni otvoritvi Olimpijskega festivala evropske mladine in je v spremstvu predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janeza Kocijančiča na Bledu podal kratko izjavo, v kateri je pohvalil delo organizacijskega komiteja: "Vesel sem, da je prav Slovenija prireditelj šestega festivala, saj ste se do sedaj izkazali kot zelo dober organizator. Mladi športniki bodo tako imeli dobre pogoje za tekmovanje in ni se nam treba bati, da čez nekaj let ne bi poslali odlični vrhunski športniki."
Mladi športniki in športnice se na Olimpijskem festivalu evropske mladine merijo v alpskem smučanju, biatlonu, teku na smučeh, umetnostnem drsanju, hokeju na ledu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Veleslalom in slalom sta v Kranjski Gori, na Straži je paralelni slalom in na Starem vrhu supervelesla-lom. Na Pokljuki sta tek na smučeh in biatlon. V Planici nordijska kombinacija in smučarski skoki,
kjer pa nastopajo tudi ženske. Na Jesenicah je umetnostno drsanje. Bled gosti hokejski turnir.
Slovenijo na Olimpijskem festivalu evropske mladine zastopa dvajset hokejistov: Gašper Kro-šelj, Uroš Puš, Matej Lukin, Igor Cvetek, Dejan Rakovič, Miha Piščanec, Jan Loboda, Klemen Pretnar, Domen Jemec, Anže Ahačič, Anže Kopitar, Jure Stopar, Gaber Kalan, Simon Žerdin, Božidar Podpac, Aleš Pirjevec, Luka Vidmar, Davor Anastasov, Rok Snoj in Klemen Bašič; v alpskem smučanju štirje smučarji in smučarke: Simon Jecl, Andrej Križaj, Gašper Markič, Bojan Trost, Lana Grandovec, Alenka Kuerner, Maša Redenšek in Mateja Robnik; štirje biatlonci in dve biatlonki: Andraž. Še m rov, Peter Doki, Klemen Bauer, Črt Ivanči, Eva Turk in Gabrijela Humerca; trije nordijski kombinatom: Primož Zupan, Mitja Oranič, Rok Rozman; trije smučarski skakalci in dve skakalki: Rok Benko-vič, Zvonko Kordež, Jaka Oblak, Monika Pogladič in Tamara Kon-
Rusi in Čehi so v hokeju na ledu igrali prvo tekmo izenačeno.
Corinne Anselmet je zmagala v super veleslalomu.
cilija, štirje smučarski tekači in štiri tekačice: Andraž. Zupan, Matej Čebašek, Jan Debcvec, Nejc Premrov Vesna Fabjan, Barbara Jezeršck, Polona Mihevc in Brigita Belšak; umetnostni drsalec Damjan Ostojič in umetnostna drsalka Teodora Poštič.
V nedeljo pa sta že bili tekmi su-perveleslaloma za moške in ženske na Starem vrhu, na Bledu pa sta bili odigrani tekmi v hokeju na ledu. Zjutraj so igrali Rusi in Čehi, kjer je bil rezultat izenačen, Slovence pa so kasneje visoko na digrali Švicarji. Rezultat je bil 7:1 za Švicarje. Med mladinci je v su-perveleslalomu zmagal Avstrijec Michael Zach, naši pa so se uvrstili na četrto mesto Andrej Križaj, na peto Gašper Markič, dvajseto Bojan Trost in trideseto Simon Jecl. Pri dekletih je na Starem vrhu zmagala Francozinja Corinne Anselmet, med našimi pa je bila najboljša Ljubljančanka Alenka Kiirner na trinajstem mestu. Sledili sta ji Lana Grandovec na štirinajstem in Maša Redešek na petnajstem mestu. Mateja Robnik pa se je uvrstila na dvaindvajseto mesto. Na Jesenicah so se predstavili tudi prvi drsalci v umetnostnem drsanju. V nedeljo
se je naša predstavnica Teodora Poštič uvrstila v kratkem programu na šestnajsto mesto.
Včeraj je bil tekmovalni urnik olimpijske mladine podoben. V Kranjski Gori so moški vozili veleslalom, na Pokljuki so v prosti tehniki tekli na smučeh, drsali v parih na Jesenicah, igrali hokej na ledu - kjer sta se pomerili Švedska in Češka, ter Finska in Slovenija in tudi nordijski kombinatorci so v Planici doživeli svoj prvi nastop. Skakali so na devetdesetmetrski skakalnici in tekli na smučeh 7,5 kilometra.
Šesti Olimpijski festival evropske mladine bo trajal vse do četrtka. Mladim se obeta kopica napornih tekmovanj, pa tudi zanimivih druženj. Podrobnejši urnik in rezultate tekmovanj pa najdete na spletni strani www.eyof 2003.org.
Olimpijski festival evropske mladine je izjemna priložnost tudi za obiskovalce tekmovanj in prireditev, da doživijo pravo olimpijsko vzdušje. Ogled tekmovanj je brezplačen, organizirani pa so tudi skupinski ogledi tekem. Alenka Brun,
foto: Tina Doki, Gorazd Kavčič
Pomembna zmaga Merkur LIP Bleda
Kranj - Odbojkai ji Merkur LIP Bleda so na gostovanju v Šoštanju izkoristili slabši dan domače ekipe in do zmage prišli lažje, kot so tO načrtovali pred gostovanjem. Ob dobrem serviranju Blcjcev so imeli domači odbojkarji kar precej težav z organizacijo napada, za nameček pa so se odbojkarji Merkur LIP Bleda ponovno izkazali z igro v obrambi in zlahka prišli do novih treh točk, ki jih še vedno "držijo" v boju za prvo četverico. Šoštanj Topolšica : Merkur LIP Bled 0:3 (-17, -14, -19). V Kranju pa se aktualni državni prvaki iz Kamnika, v nasprotju z jesenskim delom, niso dali ponovno presenetiti. Kranjčani so se, predvsem v prvih dveh nizih, še držali gostov nekako do devetnajste točke, nato pa so odbojkarji Calcita izkoristili svoje izkušnje in zasluženo dobili vse tri nize. Za Kranjčane bo veliko bolj pomembno srečanje v soboto, ko v boju za obstanek šteje le gladka zmaga v Murski Soboti. Astec Triglav : Calcit 0:3 (-22, -22, -16). S prednostjo osmih točk (36), še naprej ostaja v vodstvu Salonit Anhovo, drugi je Fužinar Metal Ravne, odbojkarji Calcita pa so se še s štirimi točkami manj prebili na tretje mesto. Med Kamničani in odbojkarji Merkur LIP Bleda je še Svit, v boju za prvo četverico po rednem delu pa je še šesti Maribor, ki ima, ravno tako kot Blejci, 20 točk.
V derbiju prve ženske lige so odbojkarice Nove KBM Branika v Novi Gorici ugnale domačo ekipo z 2:3 in popestrile dogajanje na vrhu tabele. Igralke Varstva Broline pa so doživele še en prepričljiv poraz. Če so Kamničanke v prvem nizu še držale korak z gostjami, pa so v nadaljevanju ponovno nerazumljivo popustile in gostje so odnesle točke i/ Kamnika brez večjega napora. Varstvo Broline : Luka Koper 0:3 (-23, -19, -14). Kamničanke so trenutno na nezavidljivem devetem mestu in z. osvojenimi petimi točkami zaostajajo za konkurenti (TPV Novo mesto) že štiri točke, tako da je tekma naslednji konec tedna (prav v Novem mestu) zanje - biti ali ne biti.
Vse bližje (pa še tako daleč) pa so prvi ligi odbojkarji Termo Lub-nika. Z zanesljivo igro in prepričljivo zmago so se verjetno dokončno otresli enega od konkurentov za vrh tabele, saj sedaj odbojkarji Prvačine zaostajajo za njimi že za 8 točk. Seveda pa ne gre pozabiti, da je do konca prvenstva še celih devet krogov, ekipa pa so toliko izenačene, da bo zagotovo še prišlo do presenečenj. Termo Lubnik : Prvačina 3:0 (19, 18, 20). Presenečenje pa tokrat ni uspelo igralcem Elaycom Žirovnice. Gostje iz Ljubljane tokrat niso bili nič kaj prijazni in so dokazali, da so v tem trenutku vsaj za razred boljši nasprotnik in da jih je potrebno kar precej resno šteti med favorite za uvrstitev v prvo ligo. Flaycom Žirovnica : Olimpija 0:3 (-14, -16, -10). Termo Lubnik je na prvem mestu z dvema točkama naskoka pred Krko in Olimpijo, I·laycom Žirovnica pa je na devetem mestu s tremi točkami naskoka pred deseto Mežico. Blejke pa so tokrat imele zelo težkega nasprotnika (od tega kroga celo vodilno ekipo). Odbojkarice Prevalj so bile tokrat enostavno premočne, pa čeprav so se jim Blejke kar dobro upirale, a kaj več kot enega niza jim ni uspelo iztržiti. V vodstvu sta Prevalje in Ptuj, Bled pa se je utrdil v sredini lestvice (6. mesto). Bled : Prevalje 1:3 (-19, -18, 12, -19).
Tudi tokrat v 3. moški ligi ni nastopila nobena od gorenjskih ekip, v ženski konkurenci pa se odbojkarice Mladi Jesenice nezadržno bližajo napredovanju v 2. DOL. Tokrat so v derbiju vodilnih dveh ekip sicer prepustile niz gostjam iz Izole, a zmaga nikakor ni bila ogrožena. Mladi Jesenice : Interval A Izola 3:1 - ostali rezultati : ŽOK Partizan Šk. Loka : Črnomelj 3:0. Bohinj : Magro MZG Grosuplje 0:3, Piz.zeria Morena : ŽOK Šentvid 3:2. V vodstvu (z 10 točkami naskoka) so Mladi Jesenice. Na drugo mesto so se ponovno prebile igralke Partizana iz Škofje Loke (29 točk), Pizzeria Morena vstraja na 6. mestu (20), Bohinj pa je enajsti (4). B.M.
TEK NA SMUČEH
ŠKL
Majdičeva in Rupnik najboljša
Planica - Tekaški smučarski klub Merkur iz Kranja res nima sreče s prizoriščem državnega prvenstva smučarskih tekačev na Jezerskem. Potem ko so se leta zapored selili na Pokljuko, so tudi za 12. prvenstvo zadnji dan kraj tekmovanja zaradi pokvarjenega teptal-ca na Ancljevem. preseliti v Planico, kjer so jim bili pripravljeni pomagati v S D Planica.
Dvodnevni spored, prvi dan v klasični tehniki in drugi dan v zasledovanju, v drsalni, je bil v znamenju Petre Majdič (Atrans Trojane) in Vasje Rupnik (Valkarton Logatec), ki sta z lepim naskokom pritekla naslov članskih prvakov. Za najlepše presenečenje je poskrbel Blaž. Jelene (Merkur), ki je v klasiki pritekel celo tretji absolutni čas, za Ru pni kom in Jož.etom Mehletom, tekačem Olimpije iz Medvod, ter pred Matejem Sokličem (Planica), ki se je v klasiki "za-mazal" pri pripravi smuči. Sokliču se je z. najboljšim časom teka v drsalnem slogu na 15 kilometrov v zimski planiški idili v nedeljo uspelo prebiti na tretje mesto, vsega dve sekundi za Mehletom, medlem ko je Rupnik zmagal z naskokom minule in 6 sekund. Soklič, enajsti na olimpijskih igrah se nadeja, da se mu bo z treningom dvignila forma za nastop na svetovnem prvenstvu v dolini Eiemme, kjer načrtuje odmeven dosežek predvsem v šprintu.
Naša najboljša tekačica Petra Majdič, ob odsotnosti bolnih Nataše Lačen in Maje Benedičič (Merkur), ni imela resnih konkurentk v sestrah Ines in Tini Hižar, ki sta si pritekli dve srebrni oziroma bronasti kolajni. Trener Gorij Janez Petkoš se lahko pohvali z petim mestom Roka Bremca med člani, in mladinsko prvakinjo Miljam Soklič, četrto med članicami. Trener Bleda Vinko Poklukar s šestim Katje Višnar.
Za mlajše kategorije so tekme veljale za slovenski pokal. Zmagali so Rok Grilc (Planica), Matej Brvar (Brdo), Vid Doria (Merkur), Tamara Barič (Olimpija), Polona Brenčič (Valkarton) in Brigita Belšak (Olimpija).
Metod Močnik
ALPSKO SMUČANJE_
Kune šesti
Kranj - Svetovni pokal v Kitzbiihlu slovenski moški smučarski reprezentanci v smuku ni prinesel posebnih uvrstitev, v slalomu so bili boljši, saj seje Mitja Kune uvrstil na šesto mesto.
Na nedeljskem slalomu je Kalle Palander prismučal do prve zmage v svetovnem pokalu. To je bila prva finska zmaga v tem najvišjem tekmovanju. Tokrat je vodil že po prvi vožnji, v drugi pa je kljub slabim razmeram na progi preprečil Reinerju Schonfelderju, da bi ponovil lanski uspeh.
Tako je najboljši slalomist sezone v drugem teku izgubil dve mesti in se uvrstil na četrto mesto. Stanje v slovenskem taboru je bolj veselo zaradi šestega mesta Mitje Kunca, kar jc njegova najboljša slalom-ska uvrstitev v letošnji sezoni. Mitja Dragšič seje uvrstil na triindvajseto mesto, Drago Grubelnik mesto za njim in na šestindvajseto Jure Košir. A.B.
Prve tekme že ta teden
Kranj - Predtekmovalni del tekmovanja ŠKL je končan. Ekipe se pripravljajo na drugi, izločilni del. Prve tekme šestnajstine finala bodo že 30. januarja, povratne pa 6. februarja. Med seboj se bodo pomerile drugo- in tretjeuvrščene ekipe. Prvouvrščeni pa v tem delu počivajo. Premor imajo tudi ekipe srednješolk, ki se bodo ponovno vključile v tekmovanje v osmini finala.
Gorenjska liga po desetem kolu: med osnovnimi šolami imajo dvanajst točk Žiri, sledi z desetimi Kranj, osem točk imajo Jesenice in šest Kranjska Gora; med srednjimi šolami pa so med dijaki najboljši v Gorenjski ligi 1 Gimnazija Kranj z dvanajstimi točkami pred s po devetimi točkami SETŠ Kranj in SESŠ Kranj ter SŠ Škofja Loka, ki ima šest točk. Gorenjska liga 2 pa ima na prvem mestu SETŠ Radovljica z osmimi točkami, sledijo pa SES Kranj s šestimi točkami in SGŠ Radovljica s štirimi točkami. Pri dijakinjah pa imajo v Gorenjski ligi dvanajst točk dijakinje Gimnazije Loka, deset SŠ Črnomelj, osem SES Kranj in šest Gimnazije Kranj. A.B.
ROKOMET_
Rokometaši gredo naprej
Kranj - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tretjem krogu svetovnega prvenstva (skupina D) minuli četrtek za gol izgubila z Egiptom. V petek je imela prost dan, v soboto pa se je v četrtem krogu pomerila z Brazilijo. Premagala jo se s 30:27. V nedeljo je sledila tekma z Alžirijo, kjer so Slovenci zmagali s 35:25.
A.B.
Telemarkerji tudi v classicu
Po Zlati lisici se danes in jutri na Pohorju odvija svetovni pokal v telemarku. Organizatorji tekme na mariborskem Pohorju so na koncu dobili tudi dovoljenje za
organizacijo tretje tekme.
Maribor - Organizatorji tekmovanja za svetovni pokal v telemark smučanju na mariborskem Pohorju so za organizacijo tretje tekme pričakovali pozitivni odgovor mednarodne smučarske organizacije FIS. Na koncu so dovoljenje za organizacijo discipline telemark clàssic dobili.
Vodje ekip so iz rok Urbana Simčiča že na Finskem prejeli vabilo za dve tekmovanji. Potem pa so enoglasno zahtevali v Sloveniji še tretjo tekmo. Na tovrstno pobudo je očitno vplivala odlična organizacija tekem pretekle sezo-
TEK NA SMUČEH
ne. Organizatorji so bili najprej skeptični, a po pisnih zagotovilih vseh ekip, s podporo Švicarja Alaina Caclarda in koordinatorja svetovnega pokala .lean-Luc Poir-rea iz. Francije, imata organizatorja svetovnega poklala na Pohorju
Mladinke boljše od mladincev
St. Jakob - Slovenski predstavniki so pretekli teden v smučarskem teku uspešno začeli zimske igre Alpe - Jadran na avstrijskem Koroškem. Poloni Mihevc jc uspel veliki met in z naskokom zmagala rta šest kilometrov dolgi progi v klasičnem slogu. Polona je vodila od starta do cilja in si prednost nabirala iz kroga v krog. Rezultat kaže na dobre možnosti za bližajoči se EYOF, kjer bo Polona tudi nastopila. Uspeh sta dopolnili še Tamara Barič na četrtem in Tea Piškur na sedmem mestu. Nina Rimahazi seje uvrstila na osemnajsto mesto. Mladinci žal niso uspeli ponoviti ekipni uspeha mladink. Uspešno je nastopil Matej Čebašek, ki je osvojil šesto mesto, kar je ravno tako dober obet pred EYOF tekmovanjem. Ostali so osvojili: Blaž Bešvir šestnajsto mesto, Vid Doria dvajseto in Tine Brenčič šestindvajseto mesto. Aleš (iros  Znani udeleženci
(Telemark klub Kranj in SK Branik Maribor) stvari urejene.
Najboljše svetovne telemark smučarje lahko danes zjutraj spremljamo v klasičnem telemarku in popoldne v telemark šprintu. Jutri dopoldne pa jih na pohorski strmini čaka še telemark veleslalom.
Slovence na Pohorju zastopa močna ekipa v telemarku. Med
dekleti sta to na mladinskega svetovnem prvenstvu zlata Dora Štuhec in bronasta Melanja Šo-ber. Obe sta Mariborčanki, kar verjetno pomeni večjo podporo domačih navijačev. Tudi teren poznata. Med fanti pa nastopajo Jakob Jovan, Iztok Kunstelj in glavni adut slovenskega telemar-ka David Primožič, ki prihaja iz Tržiča. Napoveduje naskok na najvišja mesta. Med mladinci pa bosta tekmovala tudi Sergej Primožič in Klemen Žonta.
Alenka Brun
KOŠARKA
Najljubše stvari v življenju: kava pred in kava po.
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1.,sobota 1.2. in nedelja 2.2.
košarkarskega EP
Ljubljana - V desetem krogu kvalifikacij za evropsko košarkarsko prvenstvo leta 2003 je Izrael v skupini B doma z 91: 63 premagal Romunijo in si z razliko 28 točk priigral udeležbo na EP. Mesta med najboljšimi 16 reprezentancami so si tako poleg Slovenije, gostiteljice Švedske in branilcev naslova Jugoslovanov, priborile še reprezentance Litve, Turčije, Ukrajine, Grčije, Španije. Nemčije, Hrvaške, BiH. Francije. Latvi-je, Italije, Rusije in Izraela. A.B.
Uspela tekma v Mengšu
Na 5. memorialnem tekmovanju popoln uspeh gorenjskih tekmovalcev.
Mengeš - Na prenovljeni skakalnici K32 na Zalokah pod Go-bavico v Mengšu je Smučarsko skakalni klub Mengeš v nedeljo popoldne organiziral zares uspelo, tokrat že peto spominsko tekmovanje v smučarskih skokih. Tekmovanje, kije štelo za slovenski pokal Cockte, si je ogledalo več kot tisoč domačinov in obiskovalcev iz različnih krajev Gorenjske.
Zasluga, da je tokrat tekmovanje lepo uspelo, velja številnim domačinom in članom kluba, ki so zadnje štirinajst dni pripravljali skakalnico, ki zdaj dovoljuje skoke do 40 metrov, na njej pa je bilo poleg naravnega tudi precej umetnega snega. Vodstvo kluba s predsednikom Branetom Šuštarjem se zato vsem, ki so jim pomagali ali podprli tekmovanje, iskreno zahvaljuje, še posebej pa glavnemu pokrovitelju Petrolu.
V poskusni in dveh tekmah v konkurenci se je tokrat v spomin na tragično preminule mlade skakalce Blaža, Matjaža, Samota, Jane in gospodov Premka ter Fortune pred leti pri Naklem, pomerilo 85 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 18 slovenskih klubov. Pred dvema tekmama v konkurenci pa so se organizatorji poklonili spominu tragično preminulih pri spominskem obeležju
ob skakalnici, cvetje pa so položili tudi na njihove grobove.
Deklice do 14 let: 1. Petra Benedik (SK Triglav) 222 točk, 2. Nika Kepic (SK Triglav) 207 točk, 3. Anja Tepeš (ŠD Dolomiti) 202,5 točke.
Dečki do 13 let: L Vid Ojster-šek (SSK Mengeš) 247,5 točke,
2. Luka Bernot (Ilirija) 241 točk,
3. Klemen Omladič (Velenje) 237,5 točke.
Najboljši gorenjski tekmovalci do 10. mesta: 5. Nace Šinkovec (Alpina Žiri) 231,5 točke, 6. Matjaž Pungertar (SSK Mengeš) 226 točk. 7. Andraž. Jurca (Alpina Žiri) in Matej Drinovec (Trifix Tržič) oba 225 točk, 9. Peter Kir-bus (SSK Mengeš) 224,5 točke in 10. Petra Benedik (SK Triglav) 222 točk.
Vsi tekmovalci in tekmovalke so dobili praktične nagrade, od-ličja najboljšim pa so podelili tajnik SSK Mengeš Jože Terplan za memorialno tekmovanje ter Franc Oražem, Brane Šuštar in Mitja Pcvc. V vodstvu SSK Mengeš so pripravljeni, da še to zimo, če bo potrebno, na skakalnici K32 na Zalokah pod Gobavico organizirajo tudi gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih.
Andrej Žalar foto: Gorazd Kavčič
Zimska univerziada zaključena
Kranj - Predvčerajšnjim so se v italijanskem Trbižu odvijali še zadnji boji za najboljša mesta in zadnja odličja 21. zimske univerziade. Med zadnjimi dobitniki medalj je bila ponovno tudi Slovenija, ki prizorišče zapušča s tremi zlatimi, štirimi srebrnimi in dvema bronastima odličje-ma. Tekmovanja so bila na različnih lokacijah in bila organizirana v enajstih športnih panogah: nordijska kombinacija, tek na smučeh, smučarski skoki, alpsko smučanje, biatlon, deskanje na snegu, umetnostno drsanje in letos prvič tudi curling in carving.
Slovensko študentsko reprezentanco, ki jo je SUSA določila v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi zvezami, vanjo pa so uvrstili tudi zmagovalce državnih univerzitetnih prvenstev, so predstavili v januarju na Fakulteti za šport v Ljubljani.
Enainštirideset slovenskih tekmovalk in tekmovalcev jc nastopilo v osmih zvrsteh, prvič pa tudi v hitrostnem drsanju in zraven še v alpskem smučanju, skokih, umetnostnem drsanju, biatlonu, teku in deskanju ter nordijski kombinaciji.
Slovenija seje izkazala tudi zadnji tekmovalni dan, saj je Marko Si-mič osvojil bron v nordijski kombinaciji skokov na skakalnici K90 in teka na 7,5 kilometra. "Po skoku sem bil zelo optimist, saj sem čutil, da lahko stopim na stopničke. Na "Gundersenu" sem zlomil smučke na zadnjem spustu. Danes mi je bila sreča končno naklonjena." je komentiral Simič svoj uspeh novinarjem RAI-a. Na najvišji stopnički je danes ponovno stal Japonec Norihito Kobayashi in s tretjo zlato medaljo pokazal, da je nepremagljiv v tej disciplini. Tudi srebrna medalja je odšla na Japonsko, nosi pa jo Junpei Aoki.
Najboljši Slovenec, Matic Ramus, je zadnji slalom na teh igrah končal na sedmem mestu. Ožbi Ošlak pa je osvojil bron v kombinaci Avstrijec Martin Kroisleitner in Švicar Michael Weyermann pa sta zmagovalca moškega slaloma, zadnje tekme v alpskem smučanju Univerziade 2003 v Trbižu. Oba sta namreč sko/i ciljna vrata prispela v času l*35"88. Bronasta kolajna je šla Japoncu Shuta Hoshinou, kije bil z uvrstitvijo zelo zadovoljen, vendar tudi izredno presenečen. Sreča mu je bila tokrat naklonjena, saj sta tako prvouvrščeni iz prvega teka Šved Mattias Kangas in drugouvrščeni Japonec Yasuhiro Ikuta odstopila in Hoshinu dobesedno podarila medaljo.
Pravi junak dneva pa je bil prav gotovo naš Jernej Bukovec, ki seje z odlično drugo vožnjo prebil iz sedemindvajsetega na osmo mesto. Najbolje uvrščen Slovenec je bil Matic Ramus, ki je končal na sedmem mestu. Miha Malus, zmagovalec petkovega veleslaloma je žal izstopil že v prvem teku. Ožbi Ošlak seje uvrstil na 24. mesto, kar je zadostovalo za bron v kombinaciji. Skupaj je dosegel 389 točk in tako /aostal 11 točk /a drugouvrščenim Rusom Sergejem Komarovom. Zlato v kombinaciji si je prisvojil Avstrijec Kroisleitner, ki je zbral 429 točk. A.B.
Lacoste zimski turnir v odbojki
Ljubljana - V petek so izvedli v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču (Hala A), v okviru promocije nove podobe blagovne znamke Lacoste prvi zimski turnir v odbojki na mivki. Povabljenim so se predstavili štirje igralci: nosilca naslova "rookie of the year" - novinca leta 2002 na turnirjih svetovne serije, avstrijski par Nik Berger - Clemmens Doppler ter mlada slovenska predstavnika Matevž Berk in Sašo Rop.
Okepana Anja najboljša
Slavila je Anja Paerson, s sedmim mestom v sobotnem veleslalomu pa je bila med našimi dekleti najboljša Tina
Maze. Hrvaški navijači so poskrbeli tudi za kepanje.
Maribor - Mariborska devetintrideseta Zlata lisica je mimo. Slovenske smučarke so se odrezale po pričakovanjih, obakrat pa je slavila Švedinja Anja Paerson. Naša najboljša je bila Tina Maze s sedmim mestom v veleslalomu. V nedeljo pa je Špela Pretnar v slalomu pristala na sedemindvajsetem mestu.
Za "veselje" so na Pohorju poskrbeli hrvaški navijači, ki so zmagovalko slaloma med drugim tekom obmetavali s kepami. Že med pripravami na drugi tek slaloma so obmetavali tudi ostale tekmovalke in ljudi na dvosedeži-ci.
LOKOSTRELSTVO _
Slovenijo so na Pohorju zastopale Tina Maze (SK Črna TAB), Alenka Dovžan (SK Jesenice), Ana Drev (SK Velenje), Ana Ko-bal (TVDvBlejska Dobrava), Lea Dahič in Spela Pretnar (obe S K Bled). Tako v slalomu, kot veleslalomu je zmagala Anja Paer-
Lacoste winter beachvollcyball invitational je prva tovrstna prireditev v Sloveniji. Da ima v poletnih mesecih ta šport veliko privržencev tako med igralci dvoranske odbojke kot rekreativci je že dolgo znano. Velike želje mnogih, da bi šport dobil svoj prostor tudi v zimskem času pa so zaradi velikih stroškov, ki so s tem povezani, do sedaj ostale neuresničene. Lacoste je blagovna znamka, kije bila vedno povezana s športom, zato si je za predstavitev nove podobe izbrala prav športno aktivnost, ki pooseblja energičnost, mladost in eleganco.
Avstrija sodi med države, kjer je odbojka na mivki na najvišjem nivoju in sodi med najpopularnejše športe. Velike zasluge zato gredo tudi enemu največjih turnirjev na svetu, kije vsako leto v nam bližnjem Celovcu. Trenutna avstrijska državna prvaka Nik Berger in Clemmens Doppler na svetovni le-
stvici zasedata 11. mesto, hkrati pa sta si z odličnimi igrami prislužila tudi naziv novinca leta 202.
Na Grand Slam turnirju v Celovcu sta Berger in Doppler le za las /grešila uvrstitev v pollinale in osovjila peto mesto. Peto mesto sta osvojila tudi na Open turnirju v Montrealu v Kanadi, poleg tega pa sla v letošnji sezoni zabeležila še štiri uvrstitve na deveto mesto, eno sedemnajsto in eno petindvajseto mesto na turnirjih svetovne serije.
Igralci se bodo pomerili v t.i. King of the beach sistemu, kar pomeni, da bo igral vsak z vsakim. Mešanje soigralcev prinese bolj sproščeno igro in več atraktivnih situacij. Tekmovalcem je namenjen tudi nagradni sklad vreden tisoč evrov. Poleg vrhunskih športnikov se bodo na mivko podali tudi nekateri znani obrazi iz slovenskega javnega življenja in tako popestrili dogajanje na petkovi prireditvi. À.B., foto: G.K.
Razpis tekmovanj v teku na smučeh
Medvode - V četrtek se bo ob 14. uri odvijalo tekmovanje Centralne regije v teku na smučeh. Start in cilj bosta v Preski pri Medvodah (Bonovec). Tekmovanje bo v dveh kategorijah na dva in štiri kilometre. Prijavite se lahko na TSD Olimpija, Celovška 25, Ljubljana, na elektronski naslov klemen.svolsakCflWolja.net ali uporabile številko faksa 01 433 71 84. Štartnine ni, kavcija za štartne številke pa jc pet tisoč tolarjev, ki se povrne ob vračilu štartnih številk. Tekaško smučarsko društvo Olimpija razpisuje še medvoški maraton odprtega občinskega prvenstva. Ravno tako v teku na smučeh. Prvenstvo se bo odvijalo v soboto ob desetih v Preski. Tekmovalnih kategorij je več, prijavite se na startu ob devetih, tehnika je prosta, start skupinski. Za vse ostale informacije lahko pokličete 041 710 795. A.B.
Zupan odlično pripravljen
Rogla - Na Rogli je bila v soboto tretja pregledna tekma lokostrelskih biatloncev. V letošnji sezoni so imeli že štiri tekme za svetovni pokal, v katerem pa vidno vlogo igrajo tudi naši, saj je na zadnji tekmi v avstrijskem Seeffeldu v zasledovalni preizkušnji Mošnjah Andrej Zupan zasedel odlično tretje mesto. S tem rezultatom se je v skupnem seštevku svetovnega pokala prebil za Rusom in Francozom na tretje mesto. Po zaslugi strelskih rezultatov pa je Kamničan Matevž Krumpestar na petem mestu.
Tekma na Rogli je bila zadnji pokazatelj pred naslednjo tekmo /a svetovni pokal, ki bo konec tedna v italijanskem Torinu. A.B.
ALETIKA_
Prezelj preskočil 220 centimetrov
Kranj - V nedeljo je bil v Novi Gorici mednarodni dvoranski atletski miting, na katerem so nastopili tudi atletinje in atleti kranjskega Triglava. Med Triglavani sta se najbolj izkazala brata Prezelj. Rožle je že na začetku zimske atletske sezone v skoku v višino preskočil 220 centimetrov in prepričljivo osvojil prvo mesto, Marko pa je med starejšimi mladinci zmagal v teku na 60 metrov z ovirami z novim osebnim rekordom 8,53 sekunde. Neža Perkovič se je v teku na 60 metrov uvrstila na tretje mesto (8,17). Petra Perčič je v teku na 60 metrov zasedla šesto mesto med pionirkami (8,44), enako uvrstitev pa sta v konkurenci članic dosegli tudi Anja Ažman v teku članic na 60 metrov (7,88 - nov osebni rekord) in Kva Prezelj v skoku v daljino (536). Med osem najboljših se je v članski konkurenci uvrstil šc mladinec David Celar, ki je v troskoku postavil nov osebni rekord (14,06). CZ.
SMUČARSKI SKOKI _
Naša najboljša lisička Tina Maze je na veleslalomu osvojila sedmo mesto.
son. V soboto je imela po prvi vožnji v veleslalomu dobro sekundo prednosti, ki jo je potem v
BIATLON
drugem teku zlahka obdržala. Drugo mesto je zasedla Nicole Hosp iz Avstrije, tretja pa je bila Nemka Martina Ertl. Avstrijka je stala na stopničkah tudi v nedeljo, ko je v slalomu dosegla tretji najboljši čas. Naša najbolje uvrščena po drugem teku veleslaloma je bila Tina Maze, kije s sedmim mestom dosegla doslej svojo drugo najboljšo uvrstitev. Alenka Dovžan, Ana Drev in Ana Kobal v veleslalomu niso prišle v finale.
V nedeljo so dekleta vozila slalom. Od naših tekmovalk se je na sedemindvajseto mesto po drugi vožnji uvrstila le Špela Pretnar. Ana Kobal in Tina Maze se nista uvrstili v finale, medtem ko je Lea Dabič odstopila. Hrvatica Ja-nica Kostelič v veleslalomu ni blestela, vendar je v nedeljo na slalomu dobro opravila popravni izpit. Dosegla je drugo mesto. Skupno v svetovnem pokalu še vedno vodi, Anja Paerson pa je tretja.
Alenka Brun,
foto: Gorazd Kavčič
Peterka četrti
Kranj - Minuli konec tedna so slovenski skakalci nastopili na Japonskem, v Saporu. Kot na prvih dveh tekmah japonske turneje je močno snežilo. Primož Peterka se je odrezal dobro, saj se je v nedeljo uvrstil na četrto mesto. Peter Žonta je bil šestnajsti, Damjan Fras pa deset mest /a njim. Slab vtis s sobotne tekme je bil tako popravljen. V soboto je na zmagovalnih stopničkah stal najvišje Roar Ljbkelsdy, v nedeljo pa je že drugo zmago v svetovnem pokalu dosegel Sigurd Pcttersen. Po prvi seriji je bil v nedeljo Peterka tretji, Petlersen pa drugi, po drugi pa se obrnilo: Pcttersen je /a mesto napredoval. Peterka pa zdrsnil mesto nižje.
A.B.
Slovenski biatlonci blizu stopničk
Kranj - Moška biatlons-ka štafeta je na 4 X 7, 5 kilometroa v Anterselvi pokazala, da so slovenski biatlonci dobro pripravljeni. Slovensko štafetno ekipo so sestavljali Tomas Globočnik, Marko Dolenc, Janez Maric in Janez Ožbolt. Kljub dvema kazenskima krogoma so dosegli četrto mesto. Zmagali so Belorusi, na drugo mesto so se uvrstili Norvežani, tretji pa so bili Italijani, ki so kar malo presenetili. To je bila slovenska najboljša letošnja uvrstitev. V nedeljo pa so za svetovni pokal posamezno tekmovale biatlonke. Na 12, 5 kilometra dolgi progi se je zelo dobro uvrstila petindvajsetletna Kamničanka Andreja Mali. Uvrstila seje na četrto mesto in dosegla najboljši rezultat v svoji karieri. Imela je kazenski krog in streljala je slabše od pričakovanega. Andreja (irašič je odstopila, Tadeja Brankovič pa se je uvrstila na sedemindvajseto mesto. Po desetih letih tekmovanj je zmagala Rusinja Albina Ahato-va A.B.
Večkrat bodo uporabljali radar, lovili vinjene voznike...
V skladu z letošnjimi usmeritvami za delo policije se bo povečala prisotnost radarskih kontrol na slovenskih cestah, število preizkusov vinjenosti voznikov bodo v vsej Sloveniji povečali za deset odstotkov, na Gorenjskem pa skoraj podvojili. Varnostni pas naj na prednjih sedežih uporabljalo vsaj 86 odstotkov voznikov in sopotnikov. Strožje
tudi ob neuporabi varnostnega pasu na zadnjih sedežih.
Kranj - Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet, je pripravil usmeritve za delo policije v cestnem prometu za leto 2003, ki ga povzemamo v tem prispevku. Tako si je policija zadala cilj, da delež represivnih ukrepov zaradi kršitev v zvezi z alkoholom, hitrostjo, uporabo varnostnega pasu in zaščitnih čelad ne sme biti manjši 65 odstotkov.
Pihali bomo pogosteje kot do sedaj.
Posvetimo se najprej tematiki alkohola. Slovenska policija si je za leto 2003 zadala, da preizkusi vsakega šestega imetnika slovenskega vozniškega dovoljenja, kar s številko pomeni, da nameravajo letos opraviti vsaj 200 tisoč preizkusov alkoholi/iranosti voznikov. To je v primerjavi z letom 2001, ko so na celotnem ozemlju Slovenije opravili skoraj 182 tisoč preizkusov za deset odstotkov več, v primerjavi z letom 2000 pa kar za tretjino več.
Podvojitev preizkusov na Gorenjskem
Na Gorenjskem tako načrtujejo, da bodo letos opravili 19.500 preizkusov, kar je v primerjavi z letom 2001 (10.480) znaten dvig, skoraj še enkrat toliko preizkusov. Zanimivo je, da bodo letos podobno zvišanje preizkusov alkoholi-ziranosti kot v Policijski upravi Kranj v primerjavi z letom 2000 izvedli le še na območju Policijske uprave Ljubljana (s 26.925
Internet po Sloveniji kot tudi po vsem svetu (po nekaterih podatkih se je okužilo več kot 22.000 strežnikov po vsem svetu) je bil močno upočasnjen. Ameriški strokovnjaki so mnenja, da je tokratni napad zelo podoben z računalniškim virusom Code Red, ki je močno okrnil delovanje inter-neta sredi leta 2001. Črv je v soboto napadel tudi največjega slovenskega ponudnika internet storitev Siol, težave pa naj bi po njihovih podatkih odpravili v zgodnjih popoldanskih urah z namestitvijo filtrov, ki so preprečili pretok podatkov.
Darko Bulat, predsednik Združenja internetnih ponudnikov pri GZS, je v izjavi za Dnevnik povedal, da so motnje v slovenskem internetnem omrežju trajale predolgo. Predvsem naj bi se preveč zapletlo pri Siolu, medtem ko je Medinet, ki trenutno trži 22.000 uporabnikov intemeta Amis. odpravil motnje od 8.30 ure, Perf-
leta 2001 na 55.800 letos) in v Policijski upravi Koper (s 4.206 na 10.160), drugje pa so povišanja okoli desetodstotna, na nekaterih upravah pa predvidevajo celo manj preizkusov kot v preteklosti. Tako naj bi bilo v Novem mestu (s 15.176 na 10.500), v Slovenj Gradcu (z 9.087 na 7.520), v Celju (/. 32.763 na 25.960), v Mariboru (z 48.169 na 32.640) in Postojni (s 5.673 na 5.080).
Nadzor prisotnosti alkohola /a volanom bodo policisti izvajali predvsem tam. kjer se pripeti več nezgod zaradi alkohola in tedaj, ko se bodo prometne nezgode zgodile zaradi alkohola. Prav tako bodo nadzore izvajali na mestih, kjer je znano, da vinjeni vozniki pogosto storijo prometne prekrške.
Na državnem nivoju bo policija med drugim razvijala metodologije, taktike in tehnike svojega dela v cestnem prometu in seznanjala javnost o svojih aktivnostih. Na regionalnem nivoju bo policija spremljala navzočnost in aktiv-
tech do 9. ure, K2nct in Voljatel pa zaradi neuporabe Microsoftove opreme težav sploh nista imela. Podjetje Microsof vsem uporabnikom priporoča takojšnjo nadgradnjo oziroma posodobitev strežnika SQL Server 2000 z zadnjim paketom posodobitev, ki so na voljo na njihovih internetnih straneh. Zadnji paket posodobitev je na voljo vsaj že šest mesecev.
Kolikšna je nastala škoda, je nemogoče oceniti. Razen nemotenega brskanja po spletu je bilo onemogočeno tudi elektronsko poslovanje, k sreči pa je bil že dan prej napovedan odklop delovanja plačil z večino bančnih kartic kot tudi bankomatov. Krivca za nastale motnje in škodo bo zelo težko ugotovili, saj lahko prihaja s kateregakoli konca sveta. Prav zato sc bomo morali uporabniki intemeta najbrž, zadovoljiti le z opravičilom našega internetnega ponudnika -morda pa ostanemo tudi brez tega. Boštjan Bogataj
nost policije v cestnem prometu, spremljala in analizirala prekoračitev pooblastil policistov na podlagi pritožb občanov in seznanjala policijske enote z. neustreznimi postopki, hkrati pa bo seznanjala javnost s problematiko svojega dela na tem področju.
Zanimivejše je, kaj bo počela policija na lokalnem nivoju. Tu bo med drugim morala preprečevati ravnodušnosl policistov do ugotovljenih prekrškov in zagotoviti dosiedno reagiranje, zlasti na tiste prekrške, ki neposredno ogrožajo druge udeležence cestnega prometa. Enostavno rečeno, policisti bodo postali strožji, če bodo opazili prekršek.
Nad hitrost se bo policija spravila z desetodstotnim povečanjem števila represivnih ukrepov, tako naj bi letos zaradi strožjega nadzora odkrili 290 tisoč kršitev za-
radi nedovoljene hitrosti vožnje. Med številnimi cilji, ki so si jih zadali v policiji, omenimo le nekaj takih, ki najbolj zanimajo voznike.
Večkrat z radarji
Takt) bo uporaba radarjev in laserskih merilnikov učinkovitejša, saj naj bi vsak radar dnevno "obratoval" sedem ur, laserski merilnik pa pet ur. Najmanj deset odstotkov meritev naj bi policija letos izvedla na mestih, kjer to zahtevajo ali pričakujejo občani, dvajset odstotkov meritev na točkah, kjer je največ vsakodnevnih kršitev omejitve hitrosti, največ sedemdeset odstotkov meritev pa naj bi policisti izvedli na točkah in v času, kjer oziroma ko se zaradi neprimerne hitrosti zgodi največ prometnih nesreč.
Med drugim bodo morali policisti prehitremu vozniku med postopkom dolžni razložiti Vzrok meritev na tistem odseku ceste (predstaviti posledice prevelike hitrosti na tem odseku). Po policijskih smernicah naj bi policisti izvajali meritve hitrosti pri vozilih, ki prihajajo v naselje in ne pri zapuščanju naselja. Meritve ob izhodu iz naselja se bodo izvajale izjemoma, po vnaprejšnji odredbi vodstva policijske enote.
Uporaba varnostnega pasu
Policija namerava letos doseči, da bo varnostne pasove na katerikoli cesti uporabljalo vsaj 87 odstotkov voznikov oziroma potnikov na prednjih sedežih, medtem želijo s svojimi ukrepi dvigniti tudi sedaj skromno uporabo varnostnih pasov na zadnjih sede-
cesa," je dejala odvetnica Tatjana Gregorc, ki iz vsebine zapisnikov izpodbija le listi del, ki govori o prevozih heroina iz Bolgarije.
Državna tožilka ne dvomi o zakonitosti sodnih postopkov v Švici, prav tako pa je prepričana, da so švicarski sodni organi ob slovenskem zaprosilu preko mednarodne sodne pomoči o posredovanju zapisnikov sledili vsem pravnim normam svoje države. "Iz vseh švicarskih pojasnil imamo zadostno zagotovilo, da so postopek vodili zakonito. Prav
žih, in sicer želijo doseči uporabo varnostnega pasu vsaj pri 35 odstotkih potnikov. V ta namen bodo policisti dosledneje kaznovali neuporabo varnostnega pasu, tudi na zadnjih sedežih, saj bodo sicer zakonsko možnost izrekanja opozoril uporabili izjemoma, je zapisano v usmeritvah za delo policije v letu 2003.
Ob načrtovanih dveh akcijah "PAS" v letu 2003 bodo policisti skozi vse leto povečali kontrolo prevozov otrok na zadnjih sedežih v primerno zavarovanih ležiščih, homologiranih otroških sedežih oziroma homologiranih pripomočkih, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov.
Letošnji cilj je tudi zmanjšanje števila mrtvih pešcev, kolesarjev in mladih voznikov, v kar bodo vložili tako številne ure preventivnega dela kot tudi represivnega nadzora nad ravnanjem pešcev in kolesarjev v cestnem prometu.
Največji prekrškarji
Zanimivo je tudi, da bodo lokalne policije še do konca tega meseca izdelale seznam najmanj dvajsetih najhujših večkratnih kršiteljev cestno prometnih predpisov na svojem območju. Tako bodo svoje predloge za uvedbo postopka o prekršku opremili tudi z navedbami, da gre za večkratnega kršitelja in dodali še strukturo njegovih prejšnjih kršitev. Med drugim naj bi po novem vodje policijskih okolišev z večkratnimi kršitelji, ki prebivajo v njihovih okoliših, v čim krajšem času po ugotovljenih kršitvah v cestnem prometu opravili preventivne pogovore, s tem da jih bodo v skladu z zakonom o policiji povabili na pogovor na policijsko postajo.
Simon Šubic, foto: Tina Doki (arhiv)
tako je bilo iz zaprosil preiskovalnega sodnika v Kranju švicarskim organom že jasno razvidno, da je bil Matjaž Zavrl že tedaj voden kot obdolženec," je sodnemu senatu pojasnjevala tožilka.
Sodni senat o teh in ostalih predlogih po izločitvi dokaznih gradiv iz sodnega spisa ni odločalo, dokler ne bo razrešeno, ali bo v tej sestavi še naprej vodil sojenje proti Matjažu Zavrlu.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Raj je tam, kjer je kava
Zahtevala izločitev sodnega senata
Sojenje Matjažu Zavrlu zaradi domnevnega sodelovanja pri tihotapljenju neugotovljene količine heroina iz Bolgarije v Slovenijo med 1. decembrom 1996 in 27. februarjem 1997 je preloženo za nedoločen čas.
Kranj - Glavna obravnava v sodnem procesu zoper Matjaža Zavrla iz Srednjih Bitenj, ki mu na kranjskem okrožnem sodišču sodijo zaradi domnevnih prevozov heroina iz Bolgarije v Slovenijo pred marcem 1997 za Andreja Hartmana, je preložena za nedoločen čas. Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja je namreč obdolženčeva zagovornica Tatjana Gregorc predlagala izločitev sodnega senata, o čemer mora sedaj odločiti predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko.
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1.,sobota 1.2. in nedelja 2.2.
Sodni senat je namreč na predlog odvetnice Tatjane Gregorc iz sodnega spisa izločil del kazenske ovadbe o prevozu neugotovljene količine heroina iz Plovdiva v Bolgariji, ki jo je kranjska policija zoper Matjaža Hartmana iz znane "gorenjske heroinske naveze" vročila državnemu tožilstvu leta 1997, v kateri je Matjaž Zavrl nastopal zgolj kot priča. Tožilstvo je kasneje v ovadbi našlo in-dice, ki naj bi sodelovanja pri tem kriminalnem početju bremenila tudi Zavrla, in /ato vložilo obtožnico tudi zoper Bitenjčana. Ker sodni senat tega dela ovadbe ne bi smel videti, je Zavrlova zagovornica predlagala njegovo izločitev iz sodnega procesa.
Na ponedeljkovi obravnavi sta zagovornica Tatjana Gregorc in državna tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve Branka Zobec Hiastar vnovič nizali argumente za in proti izločitvi zapisnikov zaslišanj Matjaža Zavrla v Švici iz sodnega spisa. Odvetnica še vedno vztraja pri tem, da
bi morali te zapisnike, ki jih je sodišče pridobilo po poti mednarodne sodne pomoči, izločili, ker dvomi o zakonitosti izpeljave preiskovalnega postopka v Švici, kjer so sicer Zavrla pravnomočno obsodili na šest let zapora zaradi prevoza 25 kilogramov heroina, ki so ga luzernski policisti našli v njegovem tovornjaku L marca 1997. Tedaj je bil Zavrl zaslišan tudi o treh prevozih heroina v štirih pnevmatikah iz Bolgarije v Slovenijo, čeprav mu v tej zadevi niso sodili. Njegova zagovornica je zato prepričana, da bi morali švicarske sodne organe obvestiti, da zaradi tega kaznivega dejanja sedaj njen klicni v Sloveniji nastopa v sodnem procesu kot obdolženec, in jih zaprositi, ali se zapisniki tamkajšnjih zaslišanj sploh lahko uporabijo v tukajšnjem sodnem procesu. "Ti zapisniki v Slovenijo niso bili poslani z namenom, da se jih kot dokaz uporabi v sodnem procesu zoper Matjaža Zavrla, ampak za potrebe drugega sodnega pro-
Matjaž Zavrl mora počakati na odločitev predsednice Okrožnega sodišča v Kranju Terezije Zorko, ali bo sojenje še naprej vodil sedanji sodni senat pod vodstvom sodnice Adrijane Ahačič.
Črv ustavil svetovni splet
Sobotni elektronski napad je onemogočil ali močno otežil delovanje intemeta. Gre za najhujši napad na delovanje tega sistema v zadnjih 18 mesecih.
V soboto zjutraj se je na internetu sprožil črv Safir, ki izkorišča napako v Microsoftovi programski opremi SQL server 2000. S posebej prirejenim ukazom je napadel ranljive računalniške strežnike nepredvidljivo in agresivno. Črv zaradi ogromne količine podatkov preplavi podatkovne linije ter s tem onemogoči normalno delovanje intemeta oziroma zelo upočasni delo na njem. Napad črva je čez vikend pojenjal, a obstaja veliko možnosti, da se je zapletlo spet včeraj, ko so začeli delovati strežniki, ki so čez vikend nedejavni.
Nasilni Gašper J. se od četrtka hladi v sodnem priporu
Pljunil sodnico, obrcal tožilko
Kranjski okrožni državni tožilci in sodniki so nad nasilnima izbruhoma 23-letnega študenta zgroženi. Tožilci terjajo zase večjo varnost v sodni stavbi. Prvi potezo je za
preiskovalne naroke sodišče potegnilo že v petek, po četrtkovem popoldanskem napadu na tožilko Nadjo Gasser.
Kranj - V petek, 17. januarja, je bil Gašper J. iz kranjske občine zaradi nasilništva nad prijateljico na Okrajnem sodišču v Kranju pogojno obsojen na leto in tri mesece zapora, če v preizkusni dobi treh let ne zagreši novega kaznivega dejanja. Sodišče je bilo pri izreku kazni milostno predvsem zato, ker fant dotlej še ni prišel navzkriž z zakonom. A kar je sledilo prejšnji teden, nosi vse znake kroničnega nasilništva. Zanimivo pa je tudi, da so v vseh treh primerih žrtve nasilneža ženske; najprej dekle, potem sodnica in nazadnje še tožilka.
Na petkovi novinarski konferenci na Okrožnem sodišču v Kranju sta predsednica Terezija Zorko in podpredsednik Igor Mokorel nekoliko podrobneje pojasnila neljuba dogajanja. Sodnik Igor Mokorel, tudi vodja kazenskega oddelka na kranjskem okrožnem sodišču, je med drugim povedal, da so policisti 23-letnega G. J., študenta iz kranjske občine, prijeli v sredo, 22. januarja, ob 21.45 zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje nasilništva.
"Tega dne, nekaj po 17. uri, naj bi prišel na dom sodnice M. R. (Metke Radjenovič - op. p.), jo ozmerjal in ji tudi pljunil v obraz. Kolegica, ki se je zbala tudi za varnost svoje družine, je M. J. prijavila. M. J. je bil 17. januarja na okrajnem sodišču v Kranju pogojno obsojen na leto in tri mesece zapora za preizkusno dobo treh let. Okrajna sodnica je takrat tudi odpravila pripor. Ker je obstajala ponovitvena nevarnost, so
policisti M. J. v četrtek, 23. januarja, ob 15. uri pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča."
Preiskovalni narok je vodil sodnik Matjaž Braniselj v svoji pisarni, prisotna je bila tudi okrožna državna tožilka Nadja Gasser, zapisnikarica in zagovornik osumljenega M. J. po uradni dolžnosti, žirovski odvetnik, medtem ko sta policista ostala pred vrati.
"Preiskovalni sodnik je dogodek opisal takole: tožilka je za M. J. predlagala sodni pripor, česar očitno ni pričakoval. Skočil je s svojega stola in mimo zagovornika planil k tožilki, jo zbil na tla in najmanj trikrat močno brcnil. Posredoval je preiskovalni sodnik, za njima še policista in varnostnik, ki so pred vrati zaslišali kričanje," je povedal Igor Mokorel.
Varnostnik je tožilko Nadjo Gasser najprej odpeljal v zdravstveni dom v Kranju, od tam pa v ljubljanski klinični center, kjer so Ugotovili poškodbo roke in zlom
Preiskovalni oddelek, v katerem je delo še posebej občutljivo, ima isti hodnik kot množično obiskana zemljiška knjiga.
Terezija Zorko in Igor Mokorel.
ličnice. Od tega, kako bo poškodba opredeljena, bo precej odvisen tudi nadaljnji postopek proti M.J.. Če bo šlo za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, bo postopek in tudi končna kazen pričakovano strožja.
Preiskave poslej v večjih dvoranah
Oba vodilna človeka kranjskega okrožnega sodišča, tako podpredsednik Igor Mokorel kot predsednica Terezija Zorko, sta dogodek obžalovala. "Če pride do napada na sodišču, je nasilje še toliko hujše. Ljudje se čutijo resno ogrožene tam, kjer bi se morali počutiti varne," je dejala Terezija Zorko in obljubila, da bo skrb za večjo varnost vseh v sodni stavbi prvenstvena naloga sodišča v prihodnje.
V stavbi Okrožnega sodišča v Kranju, kjer domujeta še okrajno sodišče /. zemljiško knjigo ter delovno in socialno sodišče, za varnost v času delovnih ur sodišča skrbita dva varnostnika iz kranjske družbe Varnost. "Doslej seje zdelo, da sta dovolj. Kadar je sodnik napovedal, da se lahko kaj nepredvidenega zgodi, smo prosili za pomoč policijo, ki je vselej prišla. Tudi v četrtek popoldne sta policista prišla na sodišče, saj sta J. M. pripeljala k preiskovalnemu sodniku. Ostala sta pred vrati, z njima je bil tudi varnostnik."
Terezija Zorko je na petkovi novinarski konferenci dejala, da se bodo o tem, kdaj naj bodo policisti oziroma varnostniki prisotni na preiskovalnih narokih, še pogovarjali, tudi v luči pravic osumljenih. V tem primeru je preiskovalni sodnik iz pogovora ocenil - J. M. seje namreč celo opravičeval zaradi pljunka v sodnico - da bo zaslišanje v preiskavi potekalo mirno. "Ko je slišal, da je odrejen pripor, je "pregorel" in napadel tožilko. Zaradi tega mi je zelo žal. Upam, da poškodbe niso hude, ne dvomim pa in razumem, da jo je strah, da čuti ne-lagodje," je dejala Zorkova.
V petek je skupaj s podpredsednikom sodišča Igorjem Mokore-lom pripravila navodilo za večjo varnost na sodišču. "Dolgoletna praksa je, da preiskovalni sodniki naroke opravljajo v svojih kabinetih, kjer imajo vse pri roki. V majhnih pisarnah pa seveda ni prostora za tiste, katerih prisotnost ni nujna, to je za policiste ali varnostnike. Odslej bodo tudi preiskovalni naroki v večjih sodnih dvoranah, kjer, če drugega ne, osumljenec ne sedi v neposredni bližini sodnika in tožilca."
Nasilje ima več oblik
Delo v sodni preiskavi je precej občutljivo, saj je osumljenec po naši zakonodaji šele tu prvič uradno zaslišan, njegove izjave, dane v
preiskavi, veljajo tudi kot dokaz na kasnejšem sojenju. V preiskavi se odrejajo odvzemi prostosti, pripori.
Nasilje je pri nas na sploh v porastu in o ukrepih za večjo varnost na sodišču bo vsekakor treba resno razmisliti. Ne le v preiskovalnem oddelku, kamor policisti iz svojega pripora osumljenca pripeljejo na zaslišanje "čistega". A nasilje se, kot potrjuje četrtkov primer, ne druži le z noži, sekirami, pištolami, zadošča že krepka pest, močan stisk rok, okovani čevlji pa ne nazadnje tudi besedna grožnja.
"Ni nas prizadelo samo četrtkovo nasilje na sodišču, ampak
skem sodišču ne pomnijo. Očitno tudi sodišče ni več, kar je bilo...
Napadajo tudi policiste
Znatno več tesnih srečanj kot sodniki in tožilci imajo z nasilneži seveda policisti, ki pa so seveda opremljeni s praktičnimi spretnostmi in primernimi orodji, tako da se lahko branijo in nasilneže tudi obvladajo. Kljub temu so tudi napadi na policiste iz. Policijske uprave Kranj i/ leta v leto pogostejši.
Lani, denimo, so bili gorenjski policisti deležni kar štirih krepkih fizičnih napadov, leto poprej SO
M. J. je bil v četrtek zaslišan v takšnem sodniškem kabinetu.
tudi ravnanje istega človeka zunaj sodne stavbe. Sodnica, ki jo je obiskal doma, z njegovo obsodbo sploh nima ničesar skupnega. Zunaj stavbe je sodišče nemočno. Pri odmevnejših sojenjih sicer prosimo za pomoč policijo, v primeru roparjev iz Litve so okrepitve pripeljali celo delavci uprave zaporov sami, a zanesljivo varen ni nihče. Pogosto me je strah tudi za vas, novinarje," je dejala Terezija Zorko.
Čeprav tudi na sojenjih v kazenskih zadevah oziroma po njih včasih prihaja do "ubijalskih" pogledov in grobih besed, uperjenih zlasti na tožilce, dokaj "živahno" pa zna biti tudi na civilnih pravdah, kjer gre običajno za denar, pa tako grobega nasilja kot seje zgodilo v četrtek popoldne, na kranj-
/aheležili le enega. Kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ki je nekoliko milejše, pa je bilo lani štirinajst, leto poprej trinajst.
Čeprav se nasilneži znajo Spretno pokazati kot žrtve in je pri nas zadnja leta sploh veliko govora o policijskih pooblastilih, ki da so prevelika, da jih policisti zlorabljajo in podobno, bodo k večji avtoriteti tako policije kot pravosodja očitno potreben trši in doslednejši prijem. Seveda v okviru pooblastil, ki jih ima v zakonu o kazenskem postopku, kazenskem zakoniku in nekaterih drugih aktih dovolj tudi sodstvo, le uporabili jih je treba.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
KRIMINAL
NESREČE
Niz tatvin pod Krvavcem
Cerklje - V soboto in nedeljo so imeli nepridipravi na parkiriščih pod krvavškim smučiščem kar polne roke dela. Dopuščamo seveda tudi možnost, daje niz tatvin povzročil en sam spretnež. Kakorkoli že, iz prvega vlomljenega osebnega avta je zmanjkala okrog 125.000 tolarjev vredna denarnica z vsebino, iz drugega za 300.000 tolarjev vredna fotografska oprema in še nekaj malenkosti, iz tretjega avta pa je izginil vsega 10.000 tolarjev vreden akumulator.
V nedeljo je vlomilec iz avta odnesel avtoradio kenwood s CD pla-yerjem, vreden približno 40.000 tolarjev.
Pnevmatsko kladivo, radio, agregat
Naklo - V noči z 22. na 23. januarje nekdo vlomil v gradbeni kontejner ob gramoznici v Bistrici pri Naklem. Odnesel je agregat honda in baterijsko svetilko mega lite. Lastnika je oškodoval za približno 200.000 tolarjev.
Kranjska Gora - V isti noči je neznani lump vlomil v osebni avto, parkiran pri Hit Casinoju v Kranjski Gori. Ukradel je avtoradio pio-neer z zvočniki, vreden okrog 60.000 tolarjev.
Žabnica - Okroglih 200.000 tolarjev škode pa je lastnikom povzročil neznanec, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Zabnici. V kleti gaje zamikalo pnevmatsko kladivo boseh. Odnesel ga je s kovčkom vred.
Mrtev v potoku Luša
Praprotno - Policisti so v petek, 24. januarja, ob pol desetih dopoldne /vedeli, da v potoku Luša v bližini Praprotna v Selški dolini leži mrtev moški. Ogleda so se udeležili škofjeloški policisti in kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije.
Moški je ležal v približno petnajst centimetrov visoki vodi potoka Luša. Kasneje so ugotovili, da gre za 56-letnega V.D. iz škofjeloške občine. Med hojo proti domu mu je na robu ceste po vsej verjetnosti zdrsnilo in je padel v strugo potoka. Našli so tudi sledi, ki so kazale, da je poskušal priti iz struge, kar pa mu na žalost ni uspelo.
Truplo je pregledal zdravnik iz zdravstvenega doma v Skolji Loki ter odredil sanitarno obdukcijo. H. J.
S ceste v ograjo
Jesenice - 25-letni D.S. iz Radovljice je v soboto, 25. januarja, ob 4.10 z golfom peljal po avtomobilski cesti od Hrušice proti Lipcam. Pri viaduktu Podmcž.akla, kjer je rahel ovinek v levo, je / desnimi kolesi zavil desno prek bankine in betonskega robnika s ceste ter trčil v betonsko ograjo. Avto je dvignilo, po 65 metrih je treščil na cesto, se prevračal in 87 metrov naprej obstal na strehi.
Po nesreči jc huje ranjen voznik obležal V zadnjem delu golfa. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Ledena plošča na avto
Kranj - Tudi prejšnji teden so imeli gorenjski gasilci kar precej opravkov na strehah. Taleči se sneg je zamakal v podstrešna stanovanja, padale pa so tudi nevarne ledene plošče. No, ena od njih je v petek zgodaj popoldne padla prav na osebni avto, parkiran pred službenim vhodom v restavracijske prostore v kranjski občinski hiši. Še bolj kot za stvari, ki se jih da popraviti, pa so ledene plošče nevarne ljudem.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Na zebri zbila pešca
Škofja Loka - V petek, 24. januarja, ob 17.30 je 33. letna T.Š. z območja Železnikov / osebnim avtom vozila po regionalni cesti od se-maforiziranega križišča pri Pctrolu proti Spodnjemu trgu v Škofji Loki. Pri poslovni stavbi SGP Tehnik na Cesti talcev je po prehodu za pešce cesto pravilno prečkal 32-letni domačin M.K. Zaradi neprilagojene hitrosti ga je voznica kljub zaviranju zadela. Padel je prek pokrova avtomobilskega motorja na nasprotno smerno vozišče in hudo ranjen obležal. Škofjeloški reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center.
Trki in padci tudi na snegu
Koprivnik - Sankač brez varnostne čelade trčil v znak, smučarja na Voglu "izdal" carving zavoj.
V nedeljo dopoldne seje na sankaški prireditvi na Koprivniku huje ranil 28-letni tekmovalec B.R. i/, bohinjske občine. B.R. je na saneh ležal z glavo naprej in manevriral z rokami. Med vožnjo ni imel varnostne čelade. Kakšnih 150 metrov pred ciljem - proga je bila speljala po lokalni cesti Pokrovec - Goreljek - ga je v blagem desnem ovinku zaneslo v levo. Z glavo in sankami je trčil v prometni znak, kije bil sicer zaščiten s staro posteljno blazino. Kljub temu se je B.R. v trčenju huje ranil, po prvi zdravniški pomoči so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Pri ogledu so policisti med drugim ugotovili, da organizator za prireditev ni pridobil dovoljenja. Zato bodo ŠD Koprivnik - Gorjušc oziroma odgovornega človeka S.B. predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. O nezgodi bodo poročali tudi okrožnemu državnemu tožilstvu.
Vogel - Reševalci pa so v petek popoldne pomagali tudi na smučišču na Voglu, na t.i. delu Storeč. 41-letni G.R. iz Črnomlja je na sečišču smučarskih prog s t.i. carving zavojem ostro zavil levo. Tik za njim je smučal 41-letni B.L. iz Ljubljane, ki pa se zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je v G.R., ki se zdaj zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. H. J.
www.gorenjskaonline.com
Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Politika bo spoštovala
voljo ljudstva
Takoj po najinem pogovoru (ponedeljek, 17. januarja, op. M.S,) odpotujete na uradni obisk v Rim. Kaj je namen vašega obiska?
"Konec lanskega leta je bila Slovenija povabljena v Nato in v Evropsko /vezo. V tej luči nameravam v naslednjih mesecih obiskali vse tri sosednje države, naše prihodnje partnerice: Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Povabiloma želim dati neko politično obeležje in poglobiti prijateljsko sodelovanje ter zaupanje. Decembrski obisk na Madžarskem je bil zelo uspešen. Pričakujem, da bo tako tudi danes v Rimu; čeprav imamo z Italijo - /. razliko od Madžarske -glede manjšine nekaj vprašanj še odprtih. No, tudi nekatera druga vprašanja z Italijo so še odprta, niso pa takšna, da bi na naše odnose metala slabo luč."
Govorite, kot da je vstop Slovenije v Nato že gotovo dejstvo oziroma, da bo referendum o tem vprašanju uspel tako, kot si je stvari zamislila politika.
"Kot predsednik državnega zbora sem najprej dolžan storiti vse za to, da do referendumov o Natu in EZ pride in da sta organizirana tako, da se lahko ljudje na njih demokratično odločijo. Osebno si seveda želim, da bi uspela. Naša odločitev o osamosvojitvi je bila povezana /. željo, da postane Slovenija del sodobnega in razvitega sveta, v katerem ni mogoče biti izoliran. Vsaj Slovenija ni v takšnem položaju, da bi se lahko iz teh asociacij izločila. Zal se ne more primerjali z nekaterimi evropskimi državami, ki niso članice Nata; imamo povsem svojo genezo državnosti; s svojimi sosedi živimo v nekem konkretnem času in prostoru. Naša identiteta v mednarodni skupnosti ni tako jasna, kol švicarska ali katera druga. Enostranska razglasitev nevtralnosti, recimo, ne bi za našo varnost še nič pomenila. Da si ne bi kdo od bralcev preprosto predstavljal, da je dovolj, če v Ljubljani razglasimo nevtralnost, jutri pa jo bodo vsi spoštovali. Temu ni tako. Subjekti mednarodnega prava in politike morajo nevtralnost najprej priznali, šele potem jo spoštujejo. Čeprav smo država s komaj dvanajstletno tradicijo, smo v tem kratkem obdobju v svetu pustili pozitiven pečat. Želimo, da nas mednarodna skupnost prepozna kot sodobno, demokratično, varno, odprto in konkurenčno državo. Ta uspeh pa nam zagotavlja članstvo v obeh organizacijah. Slovenija je edina država nekdanje Jugoslavije, ki ima možnost biti tako v EZ kot tudi v Natu. Če bi državljani na referendumu povabilo v Nato zavrnili, bi imelo to za nas slabe posledice."
Nato in Piranski zaliv
Ixihko navedete konkretne negativne posledice?
"Vprašanje je zavajajoče. Negativne posledice bi bile očitne na vsej črti. Notranjepolitični prepiri o odgovornosti za neuspeh referenduma, bi me še najmanj skrbeli. Bolj bi me skrbeli mednarodni učinki. Vprašam vas, kakšno sporočilo bi Slovenci poslali v svet, če bi povabilo v Nato zavrnili v času, ko ga vsi drugi z odprtimi rokami sprejemamo? Kakšno bi bilo naše sporočilo, da Nata ne potrebujemo, da smo varni brez njega, da ga niti v stiski ne potrebujemo, da imamo do te ustanove nek zgodovinski sum? O sebi bi sprožili veliko več vprašanj, kol bi dali pozitivnih odgovorov v primeru, da povabilo sprejmemo. Torej, najslabša posledica zavrnitve povabila v Nato bi bilo nejasno in slabo sporočilo o tem, kdo smo
in kaj hočemo. Ne vem, ali ste z odgovorom zadovoljni. Morda ste hoteli slišati, da to ali ono slovensko podjetje ne bo dobilo naročil."
Z odgovorom res nisem zadovoljna. Vendar me v tem trenutku ne zanima, katera podjetja bi imela od našega vstopa v Nato koristi. Zanima me povezanost vprašanj o Natu in Piranskem zalivu.
"Prosim, da razumete, da v tem kontekstu ne morem biti konkreten. Lahko pa rečem, da spadam med tiste politike in mednarodne politologe, ki menijo, da bo imela odločitev za vstop v Natu in EZ pomembne pozitivne okoliščine tudi za položaj naše države v pogajanjih, recimo, s sosednjo Hrvaško."
Ste se z Američani o našem morebitnem vstopu v Natu pogovarjali že pred letom 1993? Torej pred ameriškim priznanjem Slovenije.
"Ne, to ne, so pa ZDA pred samim priznanjem pričakovale, da priznavajo državo, ki bo verjetno nek partner v mednarodni skupnosti. Pri čemer je seveda jasno, da priznava Amerika tudi nepart-nerske države. Treba je vedeti, da se Slovenija ni osamosvojila zaradi nacionalnega egoizma. Že naše izjave v zvezi s plebiscitom so kazale ambicijo, da postanemo del razvitega demokratičnega sveta. Naše takratne vrednote so bile vrednote EZ in Nata. Vprašam vas, zakaj je Nato pomemben za baltske države, za Madžarsko, Poljsko, Češko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo, /a nas pa ne?"
Pravite, da "živi" Slovenija v primerjavi s tistimi evropskimi državami, ki niso članice Nata, v svojem specifičnem okolju oziroma prostoru. Tudi države, ki jih navajate, živijo v konkretnem okolju in s povsem svojim zgodovinskim spominom. Njihova skupna značilnost je, da so petdeset let živele pod okupacijo nekdanje Sovjetske zveze, kar ima nedvomno neke posledice.
"Kaj hočete s tem reči?"
Preprosto to, da jih v Nato žene strah pred Rusijo.
"Po padcu Berlinskega zidu so postali faktorji ogroženosti bistveno drugačni. S hladnov vojno nimajo več nobene zveze. Živimo v neki novi mednarodni konstala-ciji, v kateri ima Washington neko posebno težo. Ni prvič, da imamo v mednarodni skupnosti neki uni-lateralni center moči, verjetno pa bo prišlo tudi tu do sprememb. Vendar, predlagam, da ostaneva pri bistvu. Slovenija povabilo ima. Zanj si je prizadevala, ker je od leta 1994 ocenjevala, daje to njen interes. O.K.? Ves ta čas so bila v javnosti različna stališča. Toda, uradna politika se je tako odločila in prevzela vso odgovornost. Zdaj bo to svojo odločitev preverila na referendumu. Zakaj bi bilo vredno glasovati "za"? Zato, ker odločitev ni povezana - morda celo najmanj - z vojaškim vprašanjem.
ampak z našo pozicijo države navznoter in navzven kot tako. Gre za strateško vprašanje, ki presega vojaške zadeve."
Povejte mi en sam pameten vzrok, zakaj vlada oziroma državni zbor referenduma ni razpisal pred praškim povabilom? Zdaj se zdi, kot da želi politika z referendumom izsiliti potrditev gotovih dejstev.
"Bomo tretja država, ki bo o tem vprašanju izvedla referendum. Pred nami sta to storili Španija, ki je referendum i/vedla štiri leta po povabilu in Madžarska, ki je razpisala referendum leto po povabilu. Seveda ne gre tu za nikakršno izsiljevanje. Če bodo državljani na referendumu vstop v Nato zavrnili, mi tja ne bomo šli. Najmanj nenavadno pa bi bilo, če bi referendum o Natu razpisali, ne da nas bi kdo sploh povabil. Rekli nam bi lahko, o čem, gospodje, se pa vi sploh odločate. Paziti moramo tudi na integriteto države."
Nekateri menijo, da je vprašanje vstopa v Nato tako pomembno, da bi se o njem morali odločiti na plebiscitu. Kaj menite o tej možnosti?
"Državni zbor ni sprejel še nobene formalne odločitve. Imamo predlog in kot predsednik državnega zbora končne odločitve niti ne morem dati. Menim pa, da bo politika - ne glede na obliko izražanja - voljo ljudstva spoštovala. Referendum bomo izvedli v okoliščinah, v katerih bomo za posledice odločitve vsi natančno vedeli. Skratka, državljani, ki imajo volilno pravico, bodo o tem pomembnem koraku kvalificirano in dokončno odločili."
Glede morebitne vojne v Iraku članice Nata niso enotne. Francija in Nemčija imata svoje stališče, Amerika in Anglija pa svoje. Na katero stran bi se Slovenija postavila, če bi že bila v Natu?
"V imenu Slovenije seveda ne morem odgovoriti. Povem lahko svoje mnenje. Menim, da bi bilo
ku sprejemali zakone, pri tem pa tvegali velike zakonske luknje; marsikateri zakon oziroma zakonski člen je mogoče različno interpretirati. S čim to opravičujete?
"Tudi v tem smislu smo v preteklih dvanajstih letih v državnem zboru veliko uredili. Je pa res, da je v tej hiši še veliko neurejenih stvari, da še vedno obstajajo različni pogledi, kako posamezne stvari urediti. Seveda pa je to za demokratični sistem povsem normalno. So pa tudi stvari, ki jih radi pometemo pod preprogo, nekaterih niti ne vidimo, nekaterih pa zaradi kratke tradicije ne znamo uredili tako, kot jih znajo države s stoletno tradicijo. Hočem reči, da smo tudi v urejanju notranjega doma veliko naredili, vendar ne tako, da bi lahko dvignili roke in bili zadovoljni. Slovenci niti ne bomo nikoli zadovoljni, ker smo zelo ambiciozen narod, kar je v redu. Drži, da tudi politika dela napake; odločitve bi lahko bile tudi drugačne. Vendar. Od leta 1996 do konca lanskega leta smo samo na področju usklajevanja slovenskega pravnega reda z evropskim sprejeli 375 zakonov. Je mogoče pri tolikem številu sprejetih zakonov pričakovati, da
pospešeno ukvarjal /. zakoni, ki jih je od nas zahtevala oziroma pričakovala EZ. Veliko je zakonov, ki bi morali urediti notranja pravila igre, če smem tako reči. Denimo zakon o lobiranju; popraviti kazenski zakonik tako, da bo pedofilija tudi pri nas kaznivo dejanje in tako naprej. So tudi zakoni, ki smo jih v državnem zboru dolgo časa mleli, na koncu pa je bil sprejet slab zakon. Pri tem pa je treba vedeti, kaj je dober in kaj slab zakon; ali to velja samo za strokovna vprašanja ali tudi politična? Kar se prvega tiče, se strinjam, da so bili nekateri zakoni povsem v naših rokah. Dolgo časa so bili v postopku sprejemanja, vsaj po mojem mnenju pa so bili pravno slabo pripravljeni. Večino zakonov je predlagala vlada in odkrito moram reči, da je dala vlada v parlamentarni postopek prevečkrat slabo pripravljene zakone. Pa nc, da bi želel valiti krivdo na nekoga drugega. Spomnim naj samo ha veterinarski zakon, pri katerem je bilo več dopolnil kot zakonskih členov. Hočem povedati, da ima predlagatelj zakona pri tem pomembno vlogo."
Glede na to, da zakona o lobiranju ni, me zanima, po katerih pravilih se ravnajo tisti, ki pridejo v državni zbor lobirat od zunaj?
"Najprej morava ugotoviti, daje lobiranje sestavni del parlamentarne resničnosti. Je pa res, da je treba urediti pravila igre za ljudi z velikim gospodarskim vplivom, ki poskušajo prikrojiti zakonodajo tako, da svoj vpliv še povečajo. Do konca tega mandata bomo zagotovo sprejeli nekaj pravil tudi s tega področja. Morda celo z zakonom."
Kakšno je razpoloženje poslancev in poslank do problema nasilja v družini in pedofilije?
"Opažam, da so postali kolegi in kolegice do teh problemov v zadnjem času občutljivejši. Imeli smo, recimo, konferenco o samo-
prav, da Slovenija vztraja pri stališču, da so tudi ZDA pri svojih ukrepih in ravnanjih v mednarodni skupnosti dolžne spoštovati ustanovno listino in v tem smislu imeti pred seboj odločitev Varnostnega sveta. Upam, da tako tudi bo."
Doslej je imela prednost EZ
Preseliva se na notranjepolitično področje, kjer se politika ravno ne more pohvaliti z zavidljivim ugledom. Kar se državnega zbora tiče, ste kot po tekočem tra-
bodo vsi popolni? Ni mogoče. Odločili smo se pač, da bomo v prvem krogu širitve EZ. Čeprav bi bila cena za to tudi priprava in sprejem katerega nepopolnega zakona. V naslednjih letih bomo morali nekatere zakone pač popravljati."
Če smem dodati, tudi na račun povsem življenjskih zakonov. To je zakonov, ki bodisi zadevajo državljane neposredno bodisi urejajo razmere, ki včasih mejijo na anarhijo.
"Z vašo pripombo se strinjam. Kot rečeno, pa se je državni zbor
morih v Sloveniji. Rekel bi, da vlada nad tem velika zaskrbljenost. Tisto, kar se mi zdi za vas bistveno, je naslednje, v državnem zboruje med mojimi kolegicami in kolegi velika stopnja konsenza, da je treba vse te pojave, kolikor se da tudi zakonsko omejiti. Hočem reči, da pred temi pojavi nikakor ne mižimo. Z njimi se soočamo in sprejemamo rešitve. Morda tudi prepočasi, kot pravite. Nekaj je na tem očitku, da smo doslej več pozornosti namenili uskladitvi in sprejetju zakonov, ki jih od nas EZ pričakuje.
Moramo pa se zavedati, da naša vključitev v EZ ni samo zunanja politika. EZ postaja sestavni del naše domače politike. Zelo narobe je, če o Bruslju govorimo kot o zunanji politiki. To je naša domača politika. Očitno se premalo zavedamo, da bo naša vključitev v EZ imela neposredne posledice za naše osebno življenje, delo in bivanje. Česar pa seveda ni mogoče reči za Nato. S tem, ko smo dali pozornost EZ, nismo favorizirali zunanje politike na račun doma-
Korenine sprave
V vseh teh letih je dokument o spravi v državnem zboru pognal že korenine. Vam ga bo sploh kdaj uspelo sprejeti?
"Jeseni leta 2001 so se začela odkrivati množična grobišča. Država je dolgo časa molčala, jeseni leta 2001 pa so se začela odkrivati množična grobišča. Vsak dan so mediji odkrivali nova dejstva. Takrat smo se v državnem zboru odločili, da naredimo temu konec. Rekli smo, leta in leta je v postopku zakon o vojnih grobiščih, zgodilo pa se ni nič. Dajmo z zakonom o vojnih grobiščih urediti del teh problemov, ki so resnični in so simbolni. In smo sprožili veliko procesov, ki so botrovali temu, da smo zakon o vojnih grobiščih pripeljali v drugo obravnavo. Pomembna stališča in deklaracijo je sprejela tudi vlada. Druga obravnava se je že začela, vendar je bila julija lani prekinjena. Med političnimi strankami so različna stališča. Odkrito moram reči, da ne pričakujem, da se hiodo povsem poenotila, kar niti m funkcija spravnega procesa. Bistveno je, da znamo z različnimi stališči živeti in da preteklost ni sestavni del aktualnega političnega spopada. Zelo majhna možnost je, da bo zakon soglasno sprejet, zelo mogoče pa je, da je sprejet s pomembno politično večino. Pričakujem, da bi lahko drugo obravnavo zakona končali nekje v aprilu in začeli tretjo. Skratka, upam, da nam bo v tem mandatu uspelo narediti korak naprej. Gre za to, da preteklost spoštujemo takšno, kot je bila in da znamo z njo živeti. Predvsem pa, da se na-učimom kdaj smo sc Slovenci odločali pravilno in kdaj napačno."
Nazadnje se je v državnem zboru zapletlo z Žalno sejo za gospoda Jožeta Pučnika, ko ste odločitev sprejeli na "svojo roko". Pričakujete posledice?
"Praksa in predlog protokolarnih pravil, ki je bil pripravljen za odločanje na kolegiju sta predvidevala, da za nekdanje poslance, kar je gospod Jože Pučnik bil, ni posebne žalne seje, ampak se na začetku naslednje redne seje z minuto molka počasti spomin nanj. Vprašanje je bilo, ali bo dosedanja praksa ostala tudi pri dr. Jožetu Pučniku ali bomo naredili izjemo? Nedvomno je šlo za izjemo. Ko sem ugotovil, da konsenza ni, sem s številnimi ljudmi "tuhtal" kaj in kako. Ker so bila mnenja različna, sem sprejel odločitev in jo prevzel nase. Če bo kdo presodil, da sem prekoračil svoja pooblastila, bo pač sprožil postopke. Vendar sem prepričan, da jih ni treba. Prispevek gospoda Jožeta Pučnika k temu, da imamo demokratično in samostojno Slovenijo, je zelo velik in pomembno se mi zdi, da to vedo tudi naši zanamci. Zato sem se odločil, kot sem se in sprejel nase morebitno odgovornost. Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
t M • V gospo:
Zamere pomembnejše g
od cene?
Leto 2003 je drugo, ko lahko upravičeni odjemalci električne energije prosto izberejo dobavitelja. Distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska je izgubilo nekaj pomembnih porabnikov.
gospodarski komentar
Združevanja in prevzemi
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Kranj - Letos stopamo v drugo leto, ko je sproščen trg z električno energijo. To pomeni, da lahko upravičeni uporabniki izberejo dobavitelja, veliki posebni uporabniki pa lahko celo električno energijo z letošnjim letom uvažajo iz tujine. Sprostitev elektroenergetskega trga naj bi prinesla prosto konkurenco, ki pa lani ni prinesla pričakovanega znižanja cen, medtem ko je letos temu očitno drugače. V zadnjih dneh je slišati glasove o tem, da se Elektro Gorenjska ni najbolje odrezalo in da je izgubilo nekaj pomembnih porabnikov.
Vesti o tem, da so sprostitev trga Z električno energijo uporabniki vzeli bolj resno v teh dneh prihajajo od vsepovsod, saj so morali javni zavodi v skladu z zakonom dobavitelja izbrati celo po razpisnem postopku, v gospodarskih družbah pa so se lotili izbiranja očitno bolj temeljito in pripravljeno. Če je še nekako razumljivo, da so nekateri zavodi (gre predvsem za šole in zdravstvene domove) po razpisnem postopku izbrali za dobavitelja "sosednje" elektro distribucijsko podjetje Elektro Primorska, pa so novice, da so se pomembna gorenjska podjetja, kot so LIP Bled, begunjski Elan in medvoški Color, odločili za Elektro Celje. Ko smo te vesti želeli preveriti, so to potrdili, sicer pa niso bili zgovorni, celo več: bili so mnenja, da je to normalna poslovna odločitev, ki jo nc kaže "obešati na veliki zvon". Neuradno smo izvedeli, da so se na izbiro dobavitelja kar temeljito pripravili, saj je potrebno vedeti, da ne gre za enostaven nakup, pač pa precej zapleten nabor različnih kategorij, moči, konic in časovne razporeditve porabe električne energije, kar vse vpliva na ceno. V eni od naštetih gospodarskih družb so pripravili cel elaborat o tem, kaj ponudbe distributerjev pomenijo in izračunali so, da lahko prihranijo kar 153.000 evrov (35 milijonov tolarjev!).
Vse zapisano seveda postavlja vprašanje o tem, ali gorenjski distributer Elektro Gorenjska ni konkurenčen. Ko smo poklicali direktorja Elektro Gorenjska mag. Draga Štefeta, se s tako oceno seveda ni strinjal, spremembe pa so normalna posledica sprostitve trga. Dejal nam jc, da so pač znašli v položaju, kot gradbene pod-
Mitja Anžej
jetja, ki pri natečaju za neki objekt uspejo, pri drugem pa pač ne. Ko nas je zanimala skupna bilanca, ki bi v precejšnji meri odgovorila na vprašanje o konkurenčnosti, nas je mag. Stcfe napotil na službe, ki se s tem ukvarjajo.
Direktor poslovne enote za dobavo električne energije pri Elektro Gorenjska inž. Mitja Anžej je naprej poudaril, da sc je trg električne energije, za razliko od lani, ko seje odprl le notranji trg, letos odprl tudi navzven, kar pomeni, da lahko posebni uporabniki in domači dobavitelji kupujejo energijo tudi iz tujine. Upravičeni uporabniki (tisti, ki imajo priključno moč nad 41 kW) lahko tako izbirajo dobavitelja, medtem ko so pri prenosu vezani na upravljavca omrežja (na Gorenjskem je upravljavec Elektro Gorenjska). Direktor Anžej nas je presenetil z izjavo, da se mu zdi, da cene električne energije pri odločanju porabnikov niso bile odlo-
čilne, pač pa morda ležijo vzroki v preteklosti. Na vprašanje, kateri vzroki bi to lahko bili, je omenil, da so to po njihovih ocenah lahko razne zamere in konflikti, ki so se zgodili že pred mnogimi leti. Potrdil je, da je bilo prestopov k drugim dobaviteljem kar nekaj, vendar ne samo, da bi jih uporabniki zapuščali, pač pa so pridobili tudi nove odjemalce. Največ so izgubili na razpisih javnih podjetij, pri čemer so se največ preusmerjali k Elektro Primorski, medtem ko so na Elektru Gorenjska pridobili največ v zdravstvu in pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije. Trenutno stanje kaže na to, da so pri Elektro Gorenjska izgubili odjemalec, ki predstavljajo v strukturi porabe 5,9 odstotka, medtem ko so pridobili odjemalce, ki predstavljajo 1,3 odstotka energije. Drugače povedano: za druge dobavitelje se je odločilo 25 pravnih oseb, pri čemer so Slovenske železnice največji izgubljeni odjemalec. Pri tem kaže še dodati, da pogajanja / vsemi niti še niso zaključena, saj kar precej odjemalcev nima podpisanih potrebnih pogodb, tako za dostop do električnega omrežja,
kot tudi o dobavi energije. Očitno si namreč po svoje predstavljajo delovanje tovrstnega trga. pri čemer jim je vlada lani celo podelila status "privzetih" odjemalcev, letos pa to še ni razrešeno.
Še pomembnejše pa je seveda vprašanje cen. Po mnenju Mitje Anžeja mora trgovec predvsem poskrbeti za to, da mu prodajna cena pokrije nabavne stroške, in če je le mogoče, tudi lastne stro-ške. Za primer v uvodu omenjenih družb, ki ga na Elektro Gorenjska očitno dobro poznajo, lahko zatrdijo, da so prodajne cene Elektro Celja nižje od stroškov. Ker imajo točne podatke o sklenjenih pogodbah, poznajo pa tudi diagrame porabe vseh treh omenjenih odjemalcev, so prepričani, da bodo v Celju pri tej dobavi beležili izgubo. Z drugimi besedami, gre za čisti dumping, ki mu zavestno niso želeli konkurirati. So javno podjetje v popolni lasti države, ki ima že na tarifnem delu (dobava električne energije gospodinjstvom) dovolj izgube, zato bi bila tekma z zniževanjem cen pri upravičenih odjemalcih, po njihovem mnenju neupravičena in. neodgovorna. Štefan Žargi
Čaka nas prilagajanje evropski tehnični zakonodaji
Ljubljana - Še dobro leto je časa, ko se bodo morala slovenska podjetja pred majem 2004 prilagoditi zahtevam evropske tehnične zakonodaje. Konferenco o tem je pripravilo podjetje Deloit-te&Touch v okviru projekta Phare pod naslovom Uvajanje evropskih tehničnih predpisov v podjetja ter označevanje proizvodov z oznako ce.
Slovenija je z eno nogo že v Evropski uniji, so ugotovili na drugi konferenci o uvajanju evropskih tehničnih predpisov, saj je unija najpomembnejša partnerica slovenskega gospodarstva, s katero ustvari dve tretjini vse blagovne menjave. Slovenska podjetja večinoma že ravnajo v skladu z evropskimi predpisi, čeprav ti še niso zavezujoči. Kljub temu pa lahko sodelovanje v projektu o uskladitvi in uveljavljanju tehnične zakonodaje za industrijske proizvode slovenskim podjetjem prinese koristi, /lasti pri razvijanju znanja in izkušenj na področju skladnosti proizvodov in procesov z evropskimi standardi. Po/na uveljavitev zahtevane tehnične zakonodaje /a majhna in srednje velika podjetja pa bi lahko pomenila izgubo koristi, ki jih bo prinesel skupni evropski trg, zato so na konferenci pozvali slovenska podjetja, naj
sprejmejo priložnost, ki jo ponuja projekt Phare in se že zdaj pripravijo na skupni evropski trg ter spodbujal njihovo konkurenčnost. Kot so poudarili, je oznaka CE, s katero proizvajalec potrjuje skladnost proizvoda z bistvenimi zahtevami evropskih direktiv, pogoj Za umestitev proizvoda na skupni evropski trg, ki šteje 370 milijonov kupcev. Oznaka CE ne pove ničesar o izvoru, kakovosti in blagovni znamki proizvoda, ampak priča o skladnosti proizvoda / zahtevami evropskih direktiv in o tem, da je proizvod varen in zdravju neškodljiv. Prilagajanje evropski tehnični zakonodaji in tehničnim standardom ne pomeni samo označevanje izdelkov z oznako CE, ampak gre za obsežen projekt, ki bo lahko za podjetja pomenil tudi spreminjanje proizvodnih procesov, ponovno oblikovanje izdelkov in nove investicije.
Zato je glavni cilj projekta usposobiti tehnične strokovnjake v podjetjih, da bodo lahko praktično uporabljali evropske tehnične standarde pri vsakodnevnem razvojnem delu v podjetjih. Slovenska podjetja na notranjem trgu EU že nastopajo, in sicer kot tretje države. Če/ nekaj tednov, ko naj bi po predhodni ratifikaciji v veljavo stopil protokol k pridruž.itvenemu sporazumu med Slovenijo in EU o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PEČA), pa bodo podjetja v določenih dejavnostih (električni proizvodi, stroji in plinske naprave) na evropskem trgu že nastopala
popolno enakovredno državam članicam EU. Letos poleti naj bi Slovenija podpisala še drugi protokol za devet novih področij, med njimi za področje gradbenih proizvodov. Uvajanje evropskih tehničnih standardov bo imelo za slovenska podjetja neposredne in posredne koristi. Podjetja bodo izpolnila zahteve /a slovenski trg in trg EU ter prihranila stroške pri postopkih ugotavljanja skladnosti in pridobivanja listin. Prav tako bodo postala enakopravnejši partner evropskim podjetjem in povečala svojo konkurenčnost.
Š.Ž.
Ob ponovni zaostritvi tako imenovane "pivovarske vojne" med Pivovarno L·isko in belgijskim lnterbrewom :a deleče v Pivovarni Union, se spet postavlja vprašanje o koristih in predvsem škodljivostih prevzemov vodilnih slovenskih podjetij s Urani litjih multinacionalk.
Brez temeljite sistemske proučitve trga seveda tudi ni možno trdili, da bi imelo združevanje domačih podjetij samo pozitivne učinke, saj bi takšno veliko podjetje lahko hitro začelo izkoriščati svoj možni monopolni položaj. A če se vrnemo h gornjemu primeru, je mag. Bole z EIPF pokazal, da tudi združeni slovenski pivovarni ne bi imeli monopolnega položaja na slovenskem trgu pijač.
Združevanje strogo strokovno pomeni spoj poslovnih virov, politik in informacij v združitev vpletenih podjetij. Združevanja domačih in tujih podjetij so v Sloveniji hudo redka, prevladujejo pa tuji prevzemi, o katerem govorimo takrat, ko vsi poslovni potenciali preidejo v večinsko last tujega lastnika, ki mu zaradi večinskega lastništva pripada tudi upravljanje prevzetega podjetja. Teorija in izkušnje kažejo, daje vsak prevzem škodljiv vsaj za enega partnerja, pa čeprav si oba prizadevata za čim boljše poslovanje. Ker so slovenska podjetja, tarče tujih prevzemov, v primerjavi s prevzemniki pravi palčki, lahko sami s preprostim razmislekom presodimo, kdo je po prevzemu v slabšem položaju. Če torej nacionalno gospodarstvo, v našem primeru slovensko, evforično dovoljuje tuje prevzeme, ne zagovarja pa predvsem domačih združitev, je zaradi škode, ki jo vselej utrpi prevzeto podjetje, vpliv na nacionalno gospodarstvo negativen. Da ta trditev ni kar tako i: trte izvita, je pred nekaj meseci pokazal dr. Mencinger z EIPF. ki je v svoji študiji na podlagi podatkov iz. osmih bivših komunističnih držav za preteklo obdobje osmih let pokazal, da tuje investicije, kamor spadajo tudi tuji prevzemi, vplivajo negativno na rast bruto domačega proizvoda v omenjenih državah. S to svojo trditvijo je požel srd nekaterih predvsem mlajših, proameriško in ultra-liberalistično usmerjenih ekonomistov z ljubljanske ekonomske fakultete in kranjske fakultete za organizacijske vede, ki bi verjetno najraje vsa slovenska podjetja in banke prodali tujcem.
Do podobnih rezultatov je s študijo bančnega sistema v 14 državah, pretežno kandidatk oziroma članic EU, prišel dr. Stiblar z EIPF. Ugotovil je namreč, da tuje lastništvo vodilnih bank v drž.avi nikakor ni pravi način za izboljšanje njihove dobičkonosnosti niti njihove stroškovne učinkovitosti. Banke v tuji lasti namreč s pomočjo transfernih cen skrivajo dobičke in s tem dosegajo manjše plačilo davkov v gostujoči državi, skriti denar pa nato prenesejo in izkoristijo v svojih drtfl-vah. Zaradi tega je povsem na mestu trditev, da mora ostati večinski delež lastništva (večjega) dela vodilnih bank v Sloveniji v domačih rokah.
Nosilci slovenske ekonomske politike i beri: vlada) hi torej morali zagotoviti, da država, gospodarstvo in prebivalstvo ne bi imelo težav s svojimi prihodki, s tem pa hi seveda odpadla tudi potreba po prodaji domačih podjetij tujcem zgolj in predvsem zalo. da hi si nekateri pridobili dodaten masten vir dohodka oziroma devi:..
PRIPRAVLJENI
NA RAZPRODAJO
sezonskih, posebej označenih izdelkov ŠPORTNE OPREME
GLAS
Za boljše sodelovanje med MG in OZS
Ljubljana - V sredo so se srečanju vodstva Obrtne zbornice Slo venije z ministrico /a gospodarstvo dr. Teo Petrin dogovorili za boljše sodelovanje med ministrstvom in zbornico /lasti pri pripravah sistemske /akonodajc /a malo gospodarstvo. Kot so sporočili i/ zbomice, naj bi ministrstvo na osnovi zborničnih pripomb pripravilo strokovne podlage za sistemske zakone, temu pa naj bi sledil zakon o podjetništvu, katerega del bo namenjen izključno mikropodjetjem. Med drugim so sc dotaknili tudi problematike plačilnega nereda v Sloveniji, pri čemer je Petrinova predstavila predloge ministrstva /a njegovo
odpravo, dotaknili pa so se tudi problematike gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Predstavniki obrtne zbornice in ministrstva so se ob tem dogovorili, da bodo v preteklosti že začeto, a kasneje prekinjeno prakso rednih mesečnih delovnih srečanj, v prihodnje obnovili. Pregledali so tudi nekaj drugih najaktualnejših vprašanj /a področje obrti. Med drugim so govorili tudi o ukrepih, ki jih vlada snuje v sklopu prolibirokratskega programa, v katerega sodi med drugim tudi reorganizacija davčne uprave oz. zapiranje številnih davčnih izpostav.
š. ž.
Največ izgube pri potniškem prometu
Ljubljana - Slovenska vlada je v četrtek na svoji redni seji med drugim obravnavala tudi informacijo o poslovnem rezultatu Slovenskih železnic v lanskem letu. Poslovna enota potniški promet je zabeležila skoraj 6,9 milijarde tolarjev i/gube, poslovna enota /a v/drževanje infrastrukture 1,8 milijarde tolarjev izgube, negativni rezultat bo tudi v poslovni enoti vodenje prometa -531,4 milijona tolarjev, pozitivni pa sta poslovna' enota /a tovorni promet, in sicer s 139 milijoni tolarjev ter poslovna enota uprava družba z malo več kot milijardo tolarjev. Skupni poslovni rezultat Slovenskih železnic bo po oceni v letu 2002 negativen v višini 8,061 milijarde tolarjev.
Od 27. januarja do 16. februarja 2003 v prodajalnah INTERSPORT:
Ljubljana, Kamnik, Kranj, Jesenice, Nova Gorica, Novo mesto, h Murska Sobota, Maribor, Slovenj Gradec, 2alec
V INTERSPORT
M»rc«tc" 4 4 . Ovntpk* c 10/. 1000 Ljubl|«n*
Kako obrestujejo tolarje
Obrestne mere za tolarsko varčevanje prebivalstva (in tudi za posojila) so se v zadnjih letih precej znižala.
Kranj - Še pred enim letom je bilo tolarske zneske možno vezati za obdobje od enega do dveh let po letni obrestni meri T + 4 %, januarja letos realna obrestna mera ne presega 2,7 odstotka.
Med bankami in hranilnicami so po višini obrestnih mer razlike, vendar pa izkušnje (s propadlo Slovensko hranilnico in posojilnico v Kranju) kažejo, daje ob donosnosti treba paziti tudi na varnost naložb. Višina obrestne mere je odvisna tudi od zneska in od tega, ali obresti izplačajo po koncu vezave ali v krajših časovnih obdobjih.
In kolikšne so obrestne mere za tolarsko varčevanje prebivalstva v januarju, ko temeljna obrestna mera (T) na letni ravni znaša 7,30 odstotka, na mesečni pa 0,60 odstotka?
Gorenjska banka
V Gorenjski banki, kjer so obrestne mere nazadnje spremenili ll. januarja, obrestujejo tolarske zneske od 30.000 do 299.999 tolarjev pri vezavi od 31 do 60 dni po 6,70-odstotni letni obrestni meri, pri vezavi od 61 do 90 dni je obrestna mera 7,10-odstotna, pri vezavi od 91 do 180 dni je 7,35-odstolna, pri vezavi od 181 do 270 dni je 7,85-odstotna. pri vezavi od'271 do 365 dni 8,05-
odstotna, pri vezavi od 366 do 732 dni T + 1,80 % , od 733 do 999 dni je T + 2,20 %, za obdobje od 36 do 59 mesecev je T + 2,50 % in pri vezavi tolarjev nad pet let T + 2,85 %. Pri vezavi zneskov od 300.000 do 1.999.999 tolarjev so obrestne mere za 0,10 odstotne točke višje od navedenih, pri vezavah zneska nad dva milijona tolarjev pa so višje za "0,25 odstotne točke.
SKB banka
V SKB banki, kjer so obrestne mere /a tolarska sredstva občanov nazadnje spremenili 15. januarja, je pri tolarskih vezavah do enega leta nespremenljiva obrestna mera, pri vezavah nad eno leto pa se spreminja. Pri vezavi tolarjev od 15 do 30 dni je nominalna letna obrestna mera 4-odstotna, od 31 do 90 dni 6,85-odstotna, od 91 do 180 dni 7,35-odstotna, od 181 do 270 dni 7,85-odstotna in pri vezavi od 271 do 365 dni 8,20-odstotna. Pri vezavi tolarjev od 13 mesecev do dveh let je obrestna mera T + 1,40 %, od dveh do treh let T + 1,80 %, od treh do pet let T + 2,20 % in od pet do sedem let T + 2,70 %. Pri depozitih zvestobe se obrestna mera ob vsakem podaljšanju poveča od 0,1 do 0,4 odstotne točke. Strankam, ki imajo v banki tekoči, osebni ali gotovinski račun, pri vezavah
NLB nagrada Netko
Ljubljana - Na razpis Gospodarskega vestnika za nagrado Netko, ki jo podeljujejo za najboljšo predstavitev na spletni strani, so se letos med 180 prijavljenimi v ožji izbor uvrstili Merkur, Mobitel, Dnevnik, Luna in Nova Ljubljanska banka (NLB). Komisija je med njimi kot najboljšo izbrala spletno stran NLB, v obrazložitev pa je med drugim zapisala, da je njena stran kakovostno oblikovana, vsebinsko bogata, pregledna in preprosto dostopna. Obiskovalec portala NLB lahko pridobi na njem vrsto dnevno pomembnih informacij ali se naroči na tečajne liste in elektronske novice, si informativno izračuna najem posojila, varčevanje, menjavo valute ali si na zemljevidu poišče najbližjo bančno poslovalnico. V NLB so portal prenovili 25. septembra lani. Vsebinsko zasnovo so pripravili sami, izvedbo in oblikovno podobo pa so zaupali podjetjema Inctis iz Celja in Creatim iz Šenčurja. CZ.
zneska nad en milijon tolarjev povišajo obrestno mero za 0,10 odstotne točke, pri znesku nad 2,5 milijona tolarjev za 0,15 točke in pri vezavi več kot pet milijonov tolarjev velikega zneska za 0,20 odstotne točke.
Probanka
V Probanki je za vezavo tolarjev do 30 dni 4-odstotna letna nominalna (nespremenljiva) obrestna mera, za vezavo od 31 do 60 dni 7,35- oz. 7,45-odstotna, za 61 do 90 dni 7,75- oz. 7,85-odstotna. za 91 do 180 dni 8,05- oz. 8,15-odstotna, za 181 do 270 dni 8,55-oz. 8,65-odstotna in za vezavo tolarjev od 270 dni do enega leta 8.75- oz. 8,85-odstotna. Pri vezavi tolarjev za obdobje od enega do dveh let je obrestna mera T + 2,50 % oz. 2,70 %, za vezavo od dveh do treh let T + 2,80 % oz. 3 %, za vezavo od treh do petih let T + 3,20 % oz. 3,40 % in za vezavo nad pet T + 3,80 % oz. 4 %. Nižja obrestna mera velja za zneske do 1,5 milijona tolarjev, višja pa za večje zneske.
Raiffeisen Krekova banka
Poglejmo še v Raiffeisen Krekovo banko! Po podatkih z njene spletne strani je skupna letna obrestna mera za vezavo tolarjev od 31 do 60 dni za znesek od 30.000 do 200.000 tolarjev 7,15-odstot-na, za znesek od 200.001 do enega milijona tolarjev 7,20-odstot-na in za vezavo več kot enega milijona tolarjev 7,25-odstotna. Pri veza v i od 61 do 90 dni je obrestna mera, odvisno od zneska, 7,40-, 7,50- oz. 7,60-odstotna, pri vezavi od 91 do 180 dni 7,70-. 7,80- oz. 7.90-odstotna, pri ve-
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
041 944 944
Kranj - Radovljica
mhz Jesenice
Internet: www.radiotop.net
zavod republike slovenije za zaposlovanje
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
POMOČNIK V KUHINJI; ned. č„ 6 mes. del. tzk.; slov. j. • gov. In pis.; do 04.02.03; ŠUMI ANDREJ S P, ALPSKA C. 52, LESCE
P0SLUŽEVANJE ČISTILNICE UNIFL0K IN Ml KANJE; d. a. 3 mes.; 31 del. izk.; tečaj za voznike viličarjev; kahko katerakoli poklic, šola; do 04.02.03; GIBIC0T 00.0., G0RENJESAV-SKAC. 12, KRANJ
MONTER ELEKTRIČNEGA OMREŽJA
0DPREMNI DELAVEC I,; d. č. 3 mes,, do 31.01.03; LE TEHNIKA D.0.0 , ŠUCEVA 27, KRANJ
BARVARSKI POMOČNIK
BARVARSKI POMOČNIK, d, č 12 mes.; slov. j. - gov in pis; do 28.01.03; LT BARVARNA D.0.0.. KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA; št. del. mest; 2
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK; d, č. 3 mes.; 31. del. izk,; kal. B.C.E?do 31.01.03; 0REHEK KARL0 S P,, ŠTEFETOVA UL. 29A, ŠENČUR
MIZAR
MIZAR; ned. č ; 51, del izk.; slov. j, - gov. in pis, do 07.02,03; KURNIK FRANC S.P. TUPALIČE 80, PREDDVOR
KLJUČAVNIČAR
UPRAVUALEC HIDROELEKTRARNE; d č 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. -gov, in pis; do 28,01.03; BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, PREDILNIŠKAC 16, TRŽIČ
OBLIKOVALEC KOVIN
P0SLUŽEVALEC IN UREJEVALEC BR1ZGALNIH STROJEV, d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. |. - gov, ki pis,, anoj. j, - gov, Utej, besedil - osn,; kat. B; do 12.02,03; T0MAZIČ DAV0R S.P, NA KALU 12, NAKLO, št del mest; 2
STRUGAR
STRUGAR; d. č. 6 mes,; do 02.02,03; LE TEHNIKA D.0,0., ŠUCEVA 27, KRANJ
VARILEC
OBDELAVA KOVIN; d. č, 24 mes, do 28.01.03; FANELL D.0.0, STARA C. 6, NAKLO
MEHANIK IND. STROJEV IN NAPRAV
VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV PRI PRED, PLASTIKE, d. č, 12 mes, 51, det. izk ; do 08 02.03; NOVAK FRANC S P, KIDRIČEVA 26. ŠK, LOKA
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; d, č b mes; 2 I. del. izk.; kat. B; do 07,02.03; NAGLIC JERNEJ SP,, BLEIWEIS0VA C. 38, KRANJ
AVTOELEKTRIKAR
VZDRŽEVALEC II,- AVTOELEKTRIKAR; d. č. 6 mes,; 2 I. del izk.; do 07,02.03; AERODROM D D U„ ZG, BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
PTT PROMETNIK
TELEFONIST-INFORMATOR; ned. č.; 6mes del. izk.; slov. j, - gov in pis.; do 04,02.03; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1, MAJA 59, KRANJ
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
POMOŽNI TISKAR - REZAČ; ned. č.; 31, del, izk.; natančnost; kat B; do08 02.03, AD0ZTISK DO0., LAZE 14, KRANJ
SLIK0PLESKAR
SUKOPLESKAR; ned, č.; 31, del. izk.; kat B; do 12.02.03; B0UČ BORKA S.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ
AVT0LIČAR
LIČAR II.; d, č 5 mes,; 51, del. izk ; slov. j. - gov. in pis,; kat. B; do 04.02,03; CREINA KRANJ, UL, MIRKA VADN0VA 8, KRANJ
ZIDAR
ZIDAR; d. č, 12 mes, 51, del. izk, kat. B; do 04,02,03; RE-ŠET D.0.0, HUJE 9. KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJNI POSREDNIK; d, č. 6 mes., slov, j. - gov. in pis, do 15,02.03; JANCOMM D.0.0, RETNJE 54, KRIŽE
PRODAJALEC BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE, KUHINJ; d. č. 3 mes.; 2 I. del, izk, slov. j. - gov. in pis,; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; pošljite pisne prošnje; do 31.01,03; WECO COMMERCE D.O.O., ROŽNA DOLINA 40, LESCE
PRODAJALEC; d, č, 12 mes.; angl. j. - gov.; urej, besedil -osn,; kat, B: do 04,02,03: PR0M0NTANA D 0 0, KOROŠKA 5, KRANJ
KUHAR
KUHAR; d. č 12 mes.; 11, del, izk; kat. B: do31.0103; ŽUR-GA VILKO S.P, MOSTE 68E, ŽIROVNICA
KUHAR; ned, č; 1 I, del izk,; slov. j, - gov. in pis.; do 04.02,03; ŠUMI ANDREJ S.P, ALPSKA C, 52, LESCE
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 12 mes, 31, del, izk,; slov. j, - gov, m pis, to čai hig, minimuma, tečai iz varstva pri delu; kat. B; do 31,01.03; JANC ALOJZ S.P, POT 0TMARJA NOVAKA 8, JESENICE
NATAKAR; ned č; 1 I del, izk, slov. j. - gov. in pis, do 04.02.03; ŠUMI ANDREJ S.P, ALPSKA C. 52, LESCE
STROJNI TEHNIK
OPERATIVNI VODJA DEL STROJ. INSTALACIJ; d, č. 3 mes; 5 I. del. izk,; urej. besedil in delo s preglednicami - osn, kat. B, do 28,01.03; ELVO INŽENIRING D.0.0, GRAJSKA C 44, BLED
KOMERCIALIST NA TERENU, DELO V PISARNI; d. č. 12 mes,; 11, del, izk; angl. j, in nem, j, -gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn,; kat, B; do 26.02.03; HENNLICH D.0.0, LINHARTOV TRG 14. RADOVLJICA
TEHNIK VZDRŽEVANJA; d. č, 3 mes,; do 04,02,03; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST - PRODAJA POSLOVNIH DARIL; ned. č.; 51, del. izk.; uporaba l-neta - osn.; kat. B; do 22.02.03; EURO-COM D.0.0, SAVSKA C. 22, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
TELEFONSKI STUDIO - TRŽENJE; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis, do 05 02.03; JURE VALANT S.P., NAKLO, STARA C, 22, NAKLO
RAČUNOVODJA; ned, č.; 51, del. izk.; angl. j, - gov, urej. besedil in delo s preglednicami - osn ; kat. B; do 30.01.03; TURIZEM BLED, ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA, C.SVO-BODE 11, BLED
UPRAVNI TEHNIK
SODNZAFISNKAftdč 12mes.2l.dei ek.skai govrpsuei besed - osi; do 04.02,03; OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA. GO-RENJSKAC. 15,RADCMJCAš!.del.me&t2
INŽ. STROJNIŠTVA
VODJA PROIZVODNJE; d, č. 6 mes.; 5 I, del. izk, angl. j, in nem. j. - gov, in pis.; poznavanj operac. sistemov in delo z bazami pod. - zaht.; do 31.01 03; ZORNIK MIKLAVŽ S P, POT NA USICE 17, BLED
EKONOMIST
RAČUNOVODJA; ned, č.; 5 I, del. izk.; do 28,01.03; ALTA PR0PAGANDING D.0.0., KRANJSKA C, 4, RADOVLJICA
ORGANIZATOR DELA
KADR0V1K; d. č. 6 mes, 11, del, izk.; urei besedil in delo s preglednicami - osn, do 28.01.03; LE TEHNIKA D.0.0 , ŠUCEVA 27. KRANJ
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
PRODAJNI REFERENT; ned. č; angl, j. in nem. j - gov. in pis.; do 08.02,03; SINKOPA D.0.0, ŽIROVNICA 87, ŽIROVNICA
ORGANIZATOR V FITNES CENTRU; d. č. 12 mes.; angl |. in nem, j. - gov.; delo s preglednicami m delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 07.02.03; KANJA PR0TECT D.0.0., ŠERCERJEVA UL. 18, RADOVLJICA
SOCIALNI DELAVEC
REFERENT V IZVAJANJU; ned. č; slov. j. - gov. in pis.; do 28,01.03; ZPIZ SLOVENIJE LJ, OE KRANJ, STARA C. 11, KRANJ
DIPL. EKONOMIST
PRIPRAVNIK - STROK, SODELAVEC V TRŽENJU; d. č. 12 mes.; angl, j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht; kat. B; do 08.02.03; ISKRA MEHANIZMI D D, UPNICA 8, KROPA
DIPL. EKONOMIST
TRŽNI ANALITIK; ned. č, 31, del. izk.; slov. j in angl. j - gov. in pis,; urej. besedil in uporaba intemeta - zaht; kat. B; do 31.01.03; ISKRA INSTRUMENTI D.D, OTOČE 5A, POD-NART; št, del. mest: 2
DIPL EKONOMIST
SAM0ST KOMERCIALIST - NABAVA IN PRODAJA DOLOČ. BLAG ZNAMK; ned. č.; 51. del izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis, urej. besedil in delo s preglednicami - osn.: kat. B; do 22.02.03; EUROC0M D.0.0, SAVSKA C. 22, KRANJ
SVETOVALEC ZA RAZVOJ TURIZMA; ned. č.; angl, j. - gov, in nem j - gov. m pis.; utej. besedil - zaht, delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 31 01 03; RAZVOJNA AGENCIJA ZG. GORENJSKE, C.M.TITA 78A, JESENICE
zavi od 181 do 270 dni 8,1-, 8,20-oz. 8,30-odstotna in pri vezavi od 271 dni do enega leta 8,30-, 8,40-oz. 8,55-odstotna. Pri vezavi tolarjev od enega do dveh let je obrestna mera, spet odvisno od zneska, T + 2,30 %, 2,40 % oz. 2,50 %, pri vezavi od dveh do treh let T + 2,50 %, 2,60 % oz. 2,70 %, pri vezavi od treh do petih let T + 3,28 %, 3,38 % oz. 3,48 % in pri vezavi nad pet let T + 3,85 %, 3,93 % oz. 4 %.
Nova Ljubljanska banka
V Novi Ljubljanski banki je pri vezavi zneska od 30.000 do 300.000 tolarjev za obdobje od 31 do 60 dni 6,70-odstotna letna nominalna (nespremenljiva) obrestna mera, za znesek od 300.001 do dveh milijonov tolarjev 6,80-odstotna in za vezavo več kot dveh milijonov tolarjev 6,95-odstotna. Pri vezavi za čas od 61 do 90 dni je obrestna mera, odvisno od zneska, 7,10-, 7,20- oz. 7,35-odstotna, pri vezavi od 91 do 180 dni 7,35-, 7,45- oz. 7,60-odstotna, pri vezavi od 181 do 270 dni 7,85-, 7,95- oz. 8,10-odstotna in pri vezavi od 271 do 365 dni 8,05-, 8,15- oz. 8,3-odstotna obrestna mera. Pri dolgoročni vezavi tolarjev do 35 mesecev je realna obrestna mera nespremenljiva, za dalje obdobje pa se spreminja. Pri vezavi tolarjev od 12 do 23 mesecev je obrestna mera, odvisno od zneska, T + 1,55 %, 1,65 % oz. 1,80 %, pri vezavi za čas od 24 do 35 mesecev T + 1,95 %, 2,05 % oz. 2,20 %, pri vezavi od 36 do 59 mesecev T + 2,50 %, 2,60 % oz. 2,75 % in pri vezavi nad pet let T+ 2,85 %, 2,95 % oz. 3,10 %.       Cveto Zaplotnik
Doplačila v Prvi pokojninski sklad
Ljubljana - Ob koncu minulega leta se je končalo obdobje trgovanja s pokojninskimi boni, s tem pa tudi možnost za zamenjavo bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada.
Kot so povedali v Kapitalski družbi, ki upravlja s skladom, so imetniki bonov zamenjali za zavarovalno polico nekaj več kot 93 odstotkov bonov, neizkoriščenih pa je ostalo 6,6 odstotka bonov. Ob koncu leta je bilo v sklad vključenih 51.388 zavarovancev, od tega jih bol 1.440 sredi julija prihodnje leto že izpolnjevalo pogoj (starost šestdeset let) za pridobitev pravice do mesečne rente. Čeprav ima sklad neugodno sestavo premoženja, so v Kapitalski družbi prepričani, da bo to soliden, trden pokojninski sklad. Ker je ocena dejanske vrednosti enote premoženja (okrog 235 tolarjev) nižja od zajamčene (259 tolarjev), bo KAD najkasneje do sredine prihodnjega meseca iz svojega osnovnega
premoženja najprej vplačal v sklad 2,5 milijarde tolarjev in nato še dodatni dve milijardi, doplačati pa bi moral še 1,8 milijarde tolarjev več, če lani ne bi odkupil 9,2 milijona bonov. Nelikvidne in tržne naložbe, ki predstavljajo več kot polovico vrednosti premoženja sklada, bodo prodali in denar namenili za naložbe, ki bodo omogočile izplačevanje mesečnih pokojninskih rent. Po napovedih naj bi vrednost enote premoženja prvič izračunali včeraj, ko naj bi pridobili še poslovni delež družbe Interce-ment. Ob koncu minulega leta je premoženje sklada obsegalo naložbe v 306 gospodarskih družbah, ki jih v KAD-u ocenjujejo na 33 milijard tolarjev.
CZ.
Posojila za podjetja in podjetnike
Kranj - Srednja in mala podjetja ter samostojni podjetniki lahko od 15. januarja dalje v SKB banki najamejo tolarska posojila, tolarska posojila z valutno klavzulo in devizna posojila v evrih po znižani obrestni meri.
Kratkoročna posojila (do enega leta) so namenjena financiranju tekočega poslovanja, dolgoročna (nad enim letom) za naložbe in financiranje trajnih obratnih sredstev, devizna v evrih pa plačilu blaga in storitev v tujini. Za tolarska posojila z ročnostjo od 31 do 90 dni je 8,90-odstotna letna obrestna mera, za posojila z ročnostjo od 91 do 180 dni 9,25-odstotna, pri posojilih z dobo vračanja od 181 dni enega leta 9,75-odstotna in pri posojilih, najetih za več kot eno leto, od T + 3,05 % do T + 3,45 %. Za tolarska posojila z valutno klavzulo je obrestna mera pri posojilih, najetih do pol leta, 6-mesečni Euribor + 1,75 %, pri posojilih z ročnostjo od pol leta do enega leta 6-mesečni Euribor + 1,90 % in pri posojilih z ročnostjo nad eno leto 6-mescčni Euribor + 2,10 do 2,40 %. (Na dan 20. januarje 6-mesečni Euribor znašal 2,761 odstotka.). Za devizna posojila z ročnostjo do enega leta je obrestna mera 6-mesečni Euribor + 1 %, pri posojilih, najetih za več kot eno leto, pa 6-mesečni Euribor + 1,50 do 1,75 %. CZ.
Obveznice kot naložbena možnost (ll.)
Na trgu obveznice kotirajo v odstotku od nominalne vrednosti. Kuponska donosnost je tista, ki bi jo investitor dosegel, če bi to kupil po njeni nominalni vrednosti oziroma po 100 odstotkov. Pri tečaju, različnem od 100, je tudi donosnost do dospetja različna od
kuponske donosnosti. Donosnost do dospetja, ki se uporablja kot glavni kriterij za primerjavo obveznic, predstavlja donosnost naložbe investitorja v primeru, da obveznico drži do njene zapadlosti in reinvestira prejete kupone po tej donosnosti. Boljša je tista
obveznica, ki ima višji donos do dospetja. Likvidne tolarske obveznice pri aktualnih tečajih zagotavljajo med TOM + 1,7% in TOM + 3,2%, obveznice, nomini-rane v evrih, pa zagotavljajo med FAJR + 4,9% in EUR + 6,1% letno donosnost do dospetja. Če
Vrsta	Nominalna	Indeksacija	Kuponska	Dospetje	Enotni tečaj	Donos	Nom. donos
obveznice	vrednost		obr. mera		23.1.2003	do dospetja	do dospetja
RS39	1.000,00 SIT	T0M	1,000% .	01.01.2008	94,70%	2,073%	7,573%
RS43	10.000,00 SIT	TOM	3,000%	15.10.2007	101,59%	2,664%	8,164%
RS49	380,00 EUR	EUR	4,750%	10.01.2022	101,00%	4,697%	8,697%
RS48	100,00 EUR	EUR	4,750%	02.12.2012	100,30%	4,720%	8,720%
RS26	100,00 EUR	EUR	5,375%	01.06.2011	104,00%	4,896%	8,896%
RS29	100,00 EUR	EUR	5,375%	15.01.2012	103,22%	5,016%	9,016%
RS38	100,00 EUR	EUR	5,625%	19.04.2017	105,00%	5,274%	9,274%
S0S2E	51,13 EUR	EUR	6,000%	01.06.2016	99,00%	6,075%	10,075%
* Nominalen donos do dospetja je računan ob predpostavki, da bo T0M znašal 5,5% in stopnja rasti EUR 4%.							
PLANING BIRO KRANJ, D.O.O.,
podjetje za projektiranje ter tehnični in izvajalski inženiring, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto
TAJNICA
Pogoji, ki jim morajo izpolnjevati kandidatke:
- najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
- poznavanje dela z računalnikom (Word, Excell...)
- najmanj dve leti delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, za dobo 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov:
Planing biro Kranj, d.o.o., Bleiweisova 6, 4000 Kranj tel.: 04 201 37 10, fax: 04 201 37 15, e-mail: planingbiro@siol.net
PEG, d.o.o., ZABNICA ZGORNJE BITNJE 34 4209 ŽABNICA
Tel.: 231-58-40
zaposli TISKARJA
NA TISKARSKEM STROJU HEIDEBELRG ROLAND, večbarvni
Zaželena šolska izobrazba, lahko priučen delavec. Preizkus znanja v firmi na omenjenih strojih. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
predpostavljamo, da bo tečaja evra v enem letu zrasel za 4% in da bo temeljna obrestna mera TOM oz, letna inflacija 5,5%, potem to pomeni od 7,2% do 10,1% nominalno donosnost.
Možnost odpoklica
Navedene obveznice nimajo možnosti odpoklica, kar pomeni, da jih izdajatelj ne more odplačati pred rokom dospelosti. Dospelost obveznice je dem, ko bo izdajatelj poravnal svoje obveznosti iz naslova izdaje določene vrste obveznice. To za investitorja pomeni, da bo najkasneje takrat moral iskati novo naložbo. Seveda pa je možno obveznico prodati na borzi tudi kadarkoli pred dospetjem, če je le ta likvidna in posledično obstajajo potencialni kupci. Primer odpoklica sc je nedavno'zgodil pri obveznici RS4E (EUR + 8%), ki jo je drž.ava odpoklicala 14.1.2003. Lastnikom obveznice so ponudili izplačilo v denarju ali možnost zamenjave za obveznico RS49, ki ima kuponsko obrestno mero EUR + 4,75%.
Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d.
Panožnim grozdom se bodo pridružili še lokalni
V Sloveniji delujejo podjetniški grozdi v treh panogah, za mikro in mala podjetja pa naj bi oblikovali tudi lokalne grozde.
Ljubljana - Slovenija je že leta 1999 začela v okviru ukrepov industrijske politike pospeševati povezavo podjetij za nastopanje na tujih trgih v obliki industrijskih grozdov, sedaj pa se jc Ministrstvo za gospodarstvo odločilo, da spodbudi povezovanje s posebnim programom tudi med mikro in malimi podjetji. Nedavno smo prisostvovali seminarju Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo o regionalnih grozdih v Evropi in prenosu dobrih praks pri oblikovanju grozdov na Mlati, že v decembru pa smo si ogledali predstavitveni CD orodjarskega grozda.
"Grozdi so pomemben del razvojnih spodbud ministrstva za gospodarstvo", smo slišali v uvodnem nagovoru seminarja o regionalnih grozdih v Evropi in prenosu dobrih praks pri oblikovanju grozdov na Mlati, ki ga je pripravil Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pred tednom dni v Ljubljani. Vanja Han-zl, pomočnica direktorja centra je povedala, daje iniciativa ministrstva za gospodarstvo, ki je v okviru projektov izboljšanja konkurenčnih sposobnosti podjetij: internacionalizacije, spodbujanja uvajanja strategij povečanja produktivnosti, podjetniških vlaganj v tehnološki razvoj v treh letih obrodila nastanek treh grozdov na področjih avtoiijdustrije, transporta in logistike ter orodjarstva, ki že dajejo pilotne izkušnje tudi za druge. Ugotavljajo pa, da so pri tem mala podjetja pričakovala več, mikro podjetja pa se v projekt sploh niso vključila. Odločitev za izvedbo tega projekta temelji na izkušnjah pri delu z majhnimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji, ki kažejo, daje zanimanje podjetij za grozdenje sicer veliko, vendar podjetja ugotavljajo, da potrebujejo učinkovito strokovno pomoč svetovalnih agencij in drugih institucij.
Za mala podjetja lokalni grozdi
Zato so se odločili vzpostaviti potrebno infrastrukturo za podporo razvoju povezovanja malih in srednjih podjetij na lokalnem nivoju ter s tem namenom strokovno usposobiti Lokalne podjetniške centre, ki bodo v prihodnje tem podjetjem zagotavljali tovrstno podporo in promocijo lokalnih grozdov. Povezovanje podjetij in grozdenje predstavlja učinkovito orodje tržnega gospodarstva, saj povezanim podjetjem zagotavlja zniževanje stroškov preko skupnega izvajanja določenih poslovnih funkcij (npr. trženje, transport, nabava idr.) ter večjo konkurenčnost podjetij in kompetentnej-ši nastop na tujih trgih. V preteklem letu so izbrali 16 lokalnih ekip, pripravili usposabljanje za smiseln proces povezovanja in začeli s pripravo lokalnih načrtov razvoja. Usposobili so 40 potencialnih koordinatorjev in organizatorjev lokalnih grozdov, povabili 5454 podjetij, intervjujali 939 podjetij ter odkrili 128 povezav: 39 že obstoječih in 89 možnih. Največ - 19 v kovinarski, kovi-narsko-plastičarski in kovinsko-predelovalnih dejavnostih, 18 v dejavnosti lesarstva in izdelave pohištva, 15 na področju turizma.
10 v gradbeništvu, 7 v orodjarstvu in ključavničarstvu, 6 v dejavnosti informacijskih tehnologij, 6 v tekstilu, itd. V teku so priprave načrtov razvoja lokalnih grozdov, shem organiziranja in povezovanja za kar je mogoče dobiti tudi pomoč države v treh letih tudi do 100 tisoč evrov.
Orodjarji se predstavljajo na DVD
In kaj kažejo izkušnje "velikih"? Kot jc uvodoma že omenjeno, smo se v decembru udeležili predstavitve promocijskega DVD-ja Slovenskega orodjarskega grozda pod naslovom "Slovenija -orodjarna Evrope" v produkciji Videoprodukcije Kregar, d.o.o., (VPK) i/ Ljubljane. Predstavitveni audiovizualni program celoviti) predstavlja slovensko orodjarsko
panogo s filmi, teksti in kontaktnimi naslovi, namenjen pa je promociji v okviru državnih in gospodarskih predstavništev in srečanj tet izobraževalnih TV oddaj. Iz programa izvemo, da je Slovenski orodjarski grozd odgovor na izzive nove ekonomije, ki se ne zadovoljuje z omejitvami v krogu obstoječih podjetij, temveč se povezuje z ostalimi v različne oblike poslovnih mrež. Namen Slovenskega orodjarskega grozda je razviti in vpeljati v prakso poslovno sodelovanje z izbrano skupino podjetij in organizacij ter razviti osnovo za nadaljnje širjenje sodelovanja na dogovorjenih področjih skupnega poslovnega delovanja. Namen je, ne samo širitev na področju orodjarstva Slovenije, pač pa širše regije JV Evrope.
Začetniki poslovnega sodelovanja so EMO orodjarna, Unior
Urad se želi odločati na podlagi študij o trgu s pivom
Vse bolj jasno postaja, da bo imel Urad za varstvo konkurence odločilno besedo v slovenski pivovarski vojni.
Ljubljana - V četrtek je Urad za varstvo konkurence sklical ustno obravnavo glede prevzema Pivovarne Union, na kateri sta Pivovarna Laško in belgijska pivovarna Interbrevv lahko predstavili svoje poglede na posledice ob morebitni koncentraciji proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač v Sloveniji. Vsaka stran je nastopila s svojo študijo, zaključki pa so seveda nasprotni.
Kar dobro uro in pol smo morali novinarji v četrtek čakati na začetek tiskovne konference, saj se je za prav toliko zavlekla ustna obravnava o posledicah prevzema Pivovarne Union na slovenskem Uradu za varstvo konkurence. Ta ima namreč po zakonu možnost, da skliče ustno obravnavo o argumentih, če to predlaga ena od vpletenih strani in to se je v tem primeru zgodilo na pobudi Pivovarne Laško. Kot je dejal direktor urada Andrej Plahutnik, so se te možnosti na uradu že nekajkrat oprijeli, saj neposredno soočenje argumentov lahko pripomore k odločitvi. Urad za varstvo konkurence bo namreč moral oceniti, ali bi prevzem Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško pomenil omejevanje konkurence na slovenskem trgu pijač, saj bi s tem prevzemom Pivovarna Laško obvladovala 90 odstotkov slovenskega trga piva, pa tudi trg vode, sadnih sokov, nektarjev in gaziranih brezalkoholnih pijač. Kot jc znano, belgijski pivovarski koncem Interbrevv s Pivovarno Laško že več kot eno leto vodi vojno za Pivovarno Union, pri čemer Pivov-rana Laško obvladuje 47,2 odstotka Unionovih delnic, Interbrevv pa 41,2 odstotka.
Obe pivovarski strani - za upravo Pivovarne Union je znano, da
je na strani Interbrewa, sta se na obravnavo na Uradu za varstvo konkurence temeljito pripravili, saj sta za to priliko naročili tudi posebni študiji, ki pa seveda prinašata povsem nasprotne rezultate in zaključke, čeprav avtorji prihajajo iz istega inštituta - Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Študija, ki jo je naročila Pivovarna Laško, avtor pa jc Veljko Bole, namreč ugotavlja, da združeni pi-vovarji v Sloveniji ne bi mogli izsiliti trajnejšega dviga cen piva (ne več kot za 5 odstotkov in ne več kol za eno leto), saj bi to lahko zmanjšalo prodajo. Tudi na osnovi tujih izkušenj so prepričani, da ni ekonomskih razlogov za preprečevanje prevzema Uniona s strani Laškega, očitki o tem, da se skuša doseči monopol in omejuje vstop konkurentov na slovenski lig pa brez prave utemeljitve. Nasprotno pa študija, katere avtorji so Peter Grilc, Klemen Podobnik in Boštjan Antončič, ugotavlja veliko navezanost slovenskih potrošnikov na blagovne znamke, kar odpira možnosti za podražitve. Na vprašanje, kako je mogoče, da ista stroka daje tako nasprotujoče si odgovore, so avtorji pojasnili, da so uporabili nekoliko drugačne metode in bolj natančne podatke. Na ustni obravnavi je sodeloval tudi predstavnik Interbre-
Predstavniki Pivovarne Union, koncema Interbrevv in avtorji študije na tiskovni konferenci.
wa - podpredsednik za strategijo in razvoj Gouther de Biolly, ki je
na tiskovni konferenci izrazil svoje prepričanje, da bo urad za varstvo konkurence upošteval njiho-
so o njegovi prisotnosti protestira li, saj menijo, da Interbrew ni stranka v postopku.
Na uradu za varstvo konkurence obljubljajo svoje mnenje do konca
ve argumente. Iz Pivovarne Laško   meseca marca.       Štefan Zargi
Povabilo na kavo
strojna oprema in Gorenje orodjarna v sodelovanju s fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, ki so specializirana za delovanje na področju izbranih ključnih tehnologij, se medsebojno dopolnjujejo in tako razvijajo lastno konkurenčnost in konkurenčnost skupine. Vsako izmed njih je s svojimi poslovnimi partnerji prevzelo v izvedbo modul poslovnega področja in koordinacije grozda, kot so: upravljanje odnosov s kupci, upravljanje dobavnih verig, skupni tehnološki razvoj, Eakulteta za strojništvo pa je odgovorna za razvoj in uvedbo podjetniško inovacijskega sistema, informacijskega sistema, internetnega porta-la grozda, delovanje projektne pisarne in mreže specializiranih tehnoloških centrov. Regionalna razvojna agencija Celje je prevzela razvoj podjetniške infrastrukture, podjetja Smarl Com pa izgradnjo telekomunikacijskega omrež ja grozda. Vsa organizacijska struktura in način delovanja Slovenskega orodjarskega grozda omogoča, da nosilna podjetja skupaj s sodelujočimi podjetji in ostalimi organizacijami organi/i rajo poslovne verige, s katerimi razvijajo in zagotavljajo kupcem optimalno vrednost ponujenih proizvodov in storitev.
Promocijski DVD Slovenskega orodjarskega grozda, poleg sploš-
ne predstavitve grozda, vsebuje tudi predstavitev Slovenije (zgodovine, položaja, prometnih povezav, telekomunikacij, prometne infrastrukture, industrijske tradicije in informacijskega razvoja, osveščenosti in usposobljenosti delovne sile), vključenih orodjarn po vrstah obdelave: pločevina (10), plastika (7). tlačena litja (6), motorni deli (2), steklo in drugi materiali (4), materiali in polpro-izvodi (2), vsaka s filmom, kontaktnimi naslovi in spremnim tekstom oz. opisom kapacitet, tehnologij in obrazložitvijo. Poleg tega so predstavljene tudi vključene organizacije: Fakulteta za strojništvo Maribor, Akademija za projektni management (kongresna dejavnost Cankarjevega doma). Gospodarska zbornica Slovenije -Odbor za orodjarstvo pri Združenju kovinske industrije in TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije. V Slovenski orodjarski grozd so vključena naslednja podjetja: Kovinoplastika Lož, Valji Store, Galero Zreče, Eti Izlake, Domel Železniki, Gorenje Orodjarna Velenje, OPZ Panorama Ptuj, Iskra Avtoelektrika Orodjarna Šempeter pri Gorici, Alpos Šentjur, Unior Strojna oprema Zreče, EMO Orodjarna Celje, Kaldera Slovenska Bistrica, Fofs-tek Hrastnik.
Štefan Žargi
Nova vodnika po EU
Ljubljana - Predstavniki (iospodarske zbornice Slovenije, delegacije evropske komisije v Sloveniji in slovenskega gospodarskega raziskovalnega predstavništva v Bruslju so v četrtek predstavili dva nova poslovna vodnika po Evropski uniji, ki sta namenjena zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem.
Poslovna praksa kaže, da tudi slovenski gospodarstveniki vedno težje sledijo vsej poplavi informacij, programov in politik, ki jih pripravljajo in vodijo evropske institucije v Bruslju. Na drugi strani pa je prav obvladovanje in dobro poznavanje širšega poslovnega okolja lahko pomembna konkurenčna prednost tudi za slovenska podjetja. Z vse bližjim vstopom Slovenije v EU bo obvladovanje informacij o EU vse bolj pomembno tudi za slovenske gospodarstvenike. Prav iz teh razlogov so se lotili priprave Poslovnega vodnika po informacijskih virih EU. Slovenskim gospodarstvenikom želijo namreč zagotoviti orodje, s katerim se bodo lažje znašli v poplavi raznovrstnih informacij. Temeljni namen tega vodnika je torej zagotoviti praktičen in uporabnikom prilagojen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu EU, kakor tudi o sodelovanju s tretjimi državami. Pojem "informacijski viri" je potrebno razumeti dokaj široko, saj zajema širok spekter tiskanih virov, domačih strani, podatkovnih baz, elektronskih biltenov in dokumentov v HTML ali PDF obliki. Vsi ti dokumenti pa imajo skupno to. da nudijo informacije o različnih vidik delovanja EU tako s pravnega kot ekonomskega vidika. Vodnik je sestavljen iz uradnih virov evropskih institucij ter komercialnih virov, ki so se uveljavili na trgu. Spričo razmaha intemeta so dali še poseben poudarek tistim virom, ki so dostopni on-line. Največja prednost tega vodnika je ravno V dejstvu, da SO razvili poseben sistem 405 ključnih besed.
ki vam omogočajo lažje iskanje v obstoječi informacijski džungli. Hkrati smo vire razvrstili po abecedi, po njihovih založnikih in sestavili poseben seznam brezplačnih informacijskih virov EU. Skratka, gre za prvi tak vodnik v slovenskem jeziku, ki predstavlja začetek dela na tem področju.
Že nekaj časa pa so na Gospodarski zbornici Slovenije opažali, da si slovenski gospodarstveniki želijo vedno več kakovostnih informacij o delovanju Evropske unije, predvsem pa so jih opogumili odzivi ob izdaji Poslovnega vodnika po evropskem pravu. Ker so bili slednji zelo pozitivni in Spodbudni, so se na odločili, da družino poslovnih vodnikov v prihodnje zaokrožimo s Poslovnim vodnikom po skupni zunanjetrgovinski politiki EU. Pri nastajanju i poslovnega vodnika so želeli pripraviti publikacijo, ki bi po vstopu Slovenije v EU zagotavljala slovenskim podjetjem orodje, s katerim se bodo lažje znašli v poplavi informacij in pravil na področju skupne zunanjetrgovinske politike. Vodnik po posameznih poglavjih opredeljuje zunanjetrgovinsko politiko na evropski ravni, podrobno predstavi proces ob-likovanje in instrumente skupne zunanjetrgovinske politike, opisuje zunanjetrgovinsko politiko EU do posameznih regij ali držav, s poudarkom na jugovzhodni Evropi, ter po posameznih sektorjih, na koncu pa se dotakne še področja reševanja trgovinskih sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Vodnik je nastal kot plod skupnega dela s strokovnjaki z Ekonomsko-poslovnc fakultete Univerze v Mariboru. S. Z.
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1.»sobota 1.2. in nedelja 2.2.
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
-eco oil
04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Ob vstopu v unijo se bodo cene
prašičev znižale
Za prašičerejo so značilna cenovna nihanja. Trenutno so odkupne cene prašičev dokaj ugodne, ob vstopu v Evropsko unijo pa se bodo verjetno nekoliko znižale.
Križe - (iorenjski rejci prašičev so se v sredo zbrali v Krizah na tradicionalnem letnem srečanju, kjer so pregledali delo v lanskem letu in se pogovorili predvsem o ekonomiki prireje, cenah, prehrani in razvojnih usmeritvah. Srečanje je pripravila tržiška enota kmetijske svetovalne službe.
Kol je ob tem povedal kmetijski svetovalec Matjaž Meglic, je na Gorenjskem okrog petnajst večjih rejcev prašičev, ki imajo od deset do šestdeset plemenskih svinj oz. v eni izmeni do sto pitancev. Število rejcev je v zadnjem času dokaj stabilno, "stari-- ne opuščajo reje. novih ni. Trenutno v prašičerej ni večjih problemov, ne pri ceni in ne pri prodaji. Cena je dokaj ugodna, rejci pa bi, pravi Matjaž Meglic, razumljivo želeli še boljšo. Gorenjci imajo pri tem tudi malo sreče. Izkušnje kažejo, da cene prašičev najprej padejo na Štajerskem in v Prckmurju; ko pa kriza doseže Gorenjsko, se razmere običajno že precej izboljšajo. Organiziranega odkupa prašičev ni, vsak jih prodaja v lastni režiji. Večino jih prodajo zasebnim mesarjem, ki so s kakovostjo zadovoljni, saj prehrana ne temelji pretirano na koruzi.
/a prašičerejo je značilno, da približno na vsake štiri leta prihaja do zniževanja cen prašičev, kar je predvsem posledica ciklične reje. Ko je prašičev preveč, cena pada in marsikdo tedaj opusti rejo, drugič jih je premalo in cena narasle. Trenutno cene prašičev in prašičjega mesa na svetovnem trgu rahlo upadajo. V Sloveniji je cena prašičev pitancev v klavnici, odvisno od kakovosti, okrog 300 tolarjev za kilogram, v sosednji Avstriji je nižja, okrog 200 tolarjev /a kilogram.
Rejci še lahko znižajo stroške
Na vprašanje, kaj bo Evropska unija pomenila za gorenjsko rejo prašičev, je Matjaž Meglic odgovoril, da se bodo cene prašičev zanesljivo znižale, vendar pa bo reja še vedno lahko donosna, če bodo
Izobraževanje in razvedrilo
Bled - Čl anice Društva žena in deklet na vasi Občine Bled so se prejšnjo nedeljo popoldne zbrale v hotelu Astoria na rednem letnem občnem zboru.
Udeležba je bila dobra, prišlo je 73 žena in deklet, med gosti pa je bil tudi blejski župan Jože Anto-nič. Tudi letošnji zbor je bil splet formalnih opravil, izobraževanja in razvedrila. Specialna pedago ginja Majda Lasič Lončarič je predavala na temo Kako se pojgo valjati, da bi se bolje razumeli, /a razvedrilo je zaigrala lamburaška skupina Kašarji, v uradnem delu pa so sprejeli poročilo o delu društva v lanskem in predlanskem letu ter program dela za letos in izvolili nekaj novih članic odborov.
Ko je predsednica društva Marta Cop poročala o lanskem delu, je med drugim dejala, da so na Bohinjski Beli in Mlinem pripravili tečaj ročnih del, se udeležili sirarskega tečaja na šolskem posestvu v Strahinju in organizirali obnovitveni tečaj iz higienskega minimuma. Sodelovali so na Mar-jetinem, Jurjevern in Štefanovem sejmu ter na sejmu kulinarike v Ljubljani, poskrbele pa so tudi za pogostitev ob občinskem prazniku, ob stoletnice šole na Bohinjski Beli, prireditvi združene liste.
koncertu starih božičnih pesmi v blejski cerkvi, novi maši in blagoslovitvi zvonov v Spodnjih Gorjah. Z veseljem se spominjajo tudi i/leta v Salzburg pred božičem, kopanja v Dobrni in Zrečah. srečanja pod Psnakovo lipo v Ra-dovni...
In kaj načrtujejo letos.' Program, ki ga je na občnem /boru predstavila kmetijska svetovalka in mentorica društva Majda Loncnar. je /elo obsežen, poudarek pa bodo dali izobraževanju in razvedrilu. Seznanili se bodo s pripravo izdelka za trg in postopkom registracije dopolnilne dejavnosti, pripravili razstavo ročnih del na Bohinjski Beli in srečanje kmetic na Hre/nici, se udeležili praznika sira v Ziljski dolini, se ponovno srečali pod Psnakovo lipo in sodelovali na različnih prireditvah. V okviru izobraževanja /a dopolnilne dejavnosti na kmetijah se bodo udeležili tečaja širjenja na planini in računalništva, se seznanili z razvojem specializirane ponudbe na turističnih kmetijah in sodelovali na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. CZ.
rejci znižali stroške. Rejci si lahko znižajo stro-Ske predvsem s pravilnim in kvalitetnim krmljenjem. "Najlažje je prašiče kr-Matjaz Meglic   mj(i s ^ Rj
jih kupijo v mešalnici. Če pa osnovna žita pridelajo sami. dokupijo beljakovinske koncentrata in vse to tudi sami zmešajo, pridobijo krmila, ki so lahko tudi več kot 30 odstotkov cenejša od kupljenih," ugotavlja Matjaž Meglic in poudarja, da je mogoče nekaj privarčevati tudi z. doslednostjo pri dnevnem dodajanju krmil. Če naj bi. na primer, prašič na dan dobil dva kilograma krmil, potem jih ne sme dobili tri kilograme, saj to ob velikem številu prašičev pomeni na leto velik nepotrebni i/datek.
Sedanji rejci prašičev in tudi tisti, ki se bodo za to odločili v prihodnje, bodo morali upoštevati, ali imajo za rejo dovolj zemlje ter zadosti velike hleve in jame /a gnojevko. Pri odnosu z okolico ni večjih problemov, ugotavlja Matjaž Meglic in poudarja, da reje prašičev niso uvedli tam, kjer je doslej še ni bilo, verjetno pa bi bilo vsaj na začetku precej odpora, če bi se nekdo odločil za gradnjo novega velikega hleva za prašiče. Tudi pri izpolnjevanju veterinarskih zahtev ni večjih težav, rejci vodijo predpisane evidence glede stanja plemenskih svinj in pri-pusta merjascev. Kar zadeva naložbe, je za prašičerejo značilno.
daje na vsakih deset let treba vlagati v opremo ali v hlev. Nekateri rejci razmišljajo tudi o predelavi prašičjega mesa ali sc na to že celo pripravljajo, vendar to ni lahko, saj pri tem naletijo na številne ovire.
Nekateri razmišljajo tudi o predelavi
In kaj so povedali prašičerejci'.' Na Brolihovi kmetiji v Hotema-žah ima prašičereja že dolgo tradicijo, bolj intenzivno pa so se /a čeli ukvarjali s to dejavnostjo 1984. leta. ko so stari goveji hlev preuredili za štiriindvajset plemenskih svinj. V začetku devetdesetih let so /a prašičerejo preuredili tudi novi hlev, v njem je prostora za petdeset do šestdeset svinj. Glavni problem so cene, ugotavlja Janez Brolih in poudarja, da so bile
pred leti razmere v reji prašičev boljše. Medtem ko se je reprodukcijski material precej podražil, so cene prašičev že par let približno enake. "Ob vstopu v Evropsko unijo bodo cene verjetno še padle, tega se bojimo, zato se tudi usmerjamo v lastno klavnico, predelavo in prodajo na domu," pravi Janez in dodaja, da pot do tega ni lahka. Postopek za pridobitev dokumentacije ter potrebnih dovoljenj je dolg in zapleten. Na kmetiji Janeza Sodnika v Hotemažah so z
Janez Sodnik
Janez Brolih
rejo prašičev začeli pred dvanajstimi leti, trenutno imajo 43 svinj, število pa še povečujejo, odkar so opustili rejo govedi. V prihodnosti načrtujejo rejo od šestdeset do sedemdeset plemenskih svinj. Poleg osmih hektarjev lastne zemlje obdelujejo še deset hektarjev najele. S prodajo nimajo težav, prašičke pokupijo kmetje za nadaljnjo rejo ali jih prodajo kot odojke. ostale pa spitajo. V pilališču imajo vedno od 100 do 120 prašičev, ki jih večinoma prodajo mesarjem. O tem, da bi prašiče klali doma, ne razmišljajo, bolj se nagibajo, da bi jih klali v klavnici in meso potlej predelovali v suho mesnate izdelke. In kaj je trenutno največji problem v prašičereji? Zdaj niti ne smemo jamrati, s cenami pa laki) in tako nismo nikoli zadovoljni. Problem so precej visoke najemnine za zemljišča ter omejitve, ki veljajo na vodovarstvenem območju." pravi Janez Sodnik in poudarja, da jim Evropska unija verjetno ne bo prinesla ničesar dobrega, a tudi ne kaj posebno slabega. Tržnim razmeram bi se morali prilagoditi v vsakem primeru, neodvisno od tega, ali bi vstopili v unijo ali ostali zunaj nje.
Pri reji prašičev boljše kot pri govedu
Aleš Globočnik iz Vogelj je povedal, da se s prašičerejo ukvarja-
Aleš
Globočnik
jo dvanajst let in daje ob reji kokoši nesnjc in pridelavi vrtnin ena glavnih dejavnosti na kmetiji. Redijo trideset plemenskih svinj, število je približno enako že vsa leta in pri tej količini bodo ostali tudi v prihodnje, saj za povečevanje niti nimajo dovolj zemlje. Z vstopom v Evropsko unijo bodo po Globočni-kovem mnenju cene padle, za zdaj pa o kakšniv predelavi ne razmišljajo. Ivan Šenk iz Nove vasi pri Preddvoru je povedal, da se z rejo prašičev ukvarjajo od 1990. leta dalje. Imajo sedemnajst svinj in na leto zredijo okrog 350 pujskov, ki jih skoraj v celoti prodajo doma. Redili so že celo trideset svinj, vendar so število zmanjšali in prostor namenili za rejo goved, da bi pridobili večje kvote. "V prašičereji so trenutno boljše razmere kot pri reji goved," pravi Ivan in poudarja, daje s prašiči tudi manj dela in zapletov kot z govedi. Po vstopu v unijo bodo cene padle, vendar so za prašičerejo značilna nihanja: enkrat so cene nižje in drugič višje. Poleg prašičev redijo še 90 goved, od tega je polovica krav.
Cveto Zaplotnik
Ivan Šenk
Hlev že gradijo
Na šolskem posestvu kranjske srednje biotehniške šole v Strahinju že gradijo gospodarske objekte, z gradnjo šole
pa naj bi predvidoma začeli poleti.
Strahinj - Kot je povedal ravnatelj šole Marijan Pogačnik, so z
gradnjo gospodarskih objektov začeli oktobra lani. Poleg hleva za govedo bodo zgradili še senik, silose in hlev za konje. V hlevu za goveda, ki bo skupaj z zunanjimi izpusti dolg 34 in širok 29 metrov, bo prostora za 38 glav velike živi ne oz. za trideset krav in /a dvajset glav mlade živine. Prilagodili ga bodo zahtevam ekološke reje in izobraževanju. Za živali bodo uredili prosto rejo in izpuste, imel pa tudi "točke", odkoder bodo dijaki lahko spremljali molžo in celotno dogajanje v hlevu. Za gradnjo bodo uporabili veliko lesa. Se nik bo velik 11 -krat 12 metrov, si losi 17-krat 30 metrov, hlev /a de-
V zbornici so presenečeni
Ljubljana - V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so v petek v Delu z zanimanjem prebrali članek z naslovom But ve, kako je prišel kloram-fenikol v mleko.
Pri tem so bili še posebej presenečeni nad trditvijo ministra /a kmetijstvo, go/darslvo in prehrano mag. Franca Buta, da je afera s prepovedanim kloramfe-nikolom v mleku pojasnjena in da sta. kot je zapisalo Delo, za onesnaženje mleka dva vzroka; nedovoljeno uporabljanje zdravil (dermo spreja) oz. zdravljenje s prepovedanim antibiotikom in nedovoljeno dodajanje v mleko. Na območju Ormoža in Ptuja naj bi bil po ministrovih izjavah vzrok nedovoljeno zdravljenje s prepovedanim antibiotikom, v okolici Novega mesta pa naj bi kloramlenikol dodajali.
V zbornici so bili nad takšno ministrovo trditvijo še toliko bolj presenečeni, ker dva dni prej na seji odbora državnega /bora /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še nihče ni znal pojasnili razlogov za
pojav kloramfenikola v mleku. Ministra so zato javno pozvali, da naj javnosti predstavi dokaze ali naj takoj zanika morebitno neresnično navajanje minis trovih izjav.
Valentin Hajdinjak. predstavnik za odnose z javnostmi ministrstva /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zanika, da bi bil minister But na sestanku s predstavniki potrošniških organizacij prejšnji torek trdil kaj takega. "Na podlagi podatkov, ki jih minister ima, namreč kaj takšnega ni mogel in zato tega tudi ni izjavil. Dejal pa je, da so se v tem času pojavljali različni namigi, da naj bi nekateri posamezniki lahko prepovedani kloramlenikol tudi dodajali, saj so bile nekatere koncentracije relativno visoke (tudi na Dolenjskem). Sicer pa bodo posamezniki, pri katerih je bil v mleku najden prepovedani kloramlenikol, odgovarjali pred pristojnimi sodniki za prekrške na podlagi prijav, ki so jih podali inšpektorji Veterinarske uprave Republike Slovenije." je še zapisal v odgovor na sporne trditve. CZ.
sel konj pa 27-krat 11 metrov. Na javnem razpisu so za izvajalca del izbrali podjetje Lesnimi inženiring iz Ljubljane. Pogodbena vrednost objektov brez opreme je 110 milijonov tolarjev, oprema za hlev bo stala približno dvajset milijonov tolarjev, za senik in za hlev za konje pa jo bodo načrtovali kasneje. Z gradnjo naj bi končali junija, do konca leta pa naj bi tja preselili okrog petdeset glav živine iz. sedanjega hleva.
Z gradnjo šole naj bi začeli poleti. Idejni načrt je pripravljen, v kratkem bo razpis za pridobitev dokumentacije. Šola bo v obliki črke U z neenakima krakoma. V njej bo prostora za 26 oddelkov oz. za 650 dijakov in 70 zaposlenih. Obsegala bo klet, pritličje, prvo in delno tudi drugo nadstropje. Poleg sedemnajstih učilnic za teoretični pouk in štirinajstih delavnic za praktični pouk bodo v njej tudi laboratoriji za ži-vilstvo, kmetijstvo, kemijo in mikrobiologijo, večnamenski prostor z jedilnico, kuhinja, knjižnica.
Bil je le sum
Kranj - V Sloveniji so prvi primer bolezni goved BSE odkrili novembra predlani, drugega januarja lani, pred kratkim pa so pri dvaintrideset mesecev starem govedu, ki so ga zaklali v Celjskih mesninah, posumili še na tretji primer. Vsi v domačih laboratorijih opravljeni testi so bili pozitivni. Veterinarska uprava je vzorce možganov poslala še na dodatne potrditvene preiskave v referenčni laboratorij v Bern, odkoder pa so v petek sporočili, da so bili rezultati preiskav negativni. CZ.
Gradnja hleva
multimedijska učilnica, predavalnica ter spremljajoči in upravni prostori. Za šolo jc predračunska vrednost brez davka na dodano vrednost nekaj več kot eno milijardo tolarjev in za športno dvorano, ki jo bodo zgradili poleg šole, pol milijarde tolarjev. Izgradnjo
dvorane, ki bo v velikosti rokometnega igrišča, imela pa bo tudi zunanja igrišča, bo sofinancirala Občina Naklo. Če se pri uresničevanju načrtov ne bo kaj zataknilo, naj bi se v novo šolo preselili ob koncu prihodnjega leta.
Cveto Zaplotnik
Reševanje družinskih sporov
Poljane - Društvo podeželskih žena Blego.š in škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabita na predavanje o reševanju družinskih sporov. Predavanje bo danes, v torek, ob pol štirih popoldne v lovskem domu v Poljanah. Predavala bo Damjana Šmid, psihoterapevtka realitetne terapije zavoda Modrin iz Škofje Loke. Članice društva naj na predavanje povabijo tudi može in otroke. CZ.
O varnosti in zdravju pri delu
Gorice - Kmetijska svetovalka Marija Grohar bo na predavanju, ki bo v četrtek ob desetih dopoldne v domu krajevne skupnosti v Goricah, predstavila novi zakon o varnosti in zdravju pri delu. Kot je znano, morajo kmetje in ostali družinski člani, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani kot kmetje, izdelati in sprejeto izjavo o varnosti z oceno tveganja in sprejeti še druge ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu na kmetijah. CZ.
st. Moritz v plakatih BOOM počitnice na Rogli
I iul)li:m;i - V !>:ili>riii TR/3 na Trmi renuhlike 3 v Liuhliani ie oh JL
Ljubljana - V galeriji TR/3 na Trgu republike 3 v Ljubljani je ob bližajočem se svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v St. Moritzu švicarsko veleposlaništvo v Sloveniji pripravilo razstavo plakatov na temo, kako so v minulem stoletju vabili turiste v znan letoviški kraj.
Razstava ima zgodovinski in turistični značaj. V St. Moritz, znamenito švicarsko zimovališče in letovišče v alpski dolini Engadin, so vabili turiste in športnike že od začetka minulega stoletja. Plakati, ki se vrstijo od prvega iz leta 1917, obenem predstavljajo vse pomembne dogodke, ki so se zgodili v St. Moritzu. Mesto je bilo kar dvakrat prizorišče olimpijskih iger, /vrstila so se tri svetovna prvenstva v alpskem smučanju in številna športna tekmovanja in aktivnosti. Razstavljenih je več kot dvajset plakatov, na njih pa se St. Moritz predstavlja tudi s čudovito pokrajino doline, šampanjsko klimo in ostalimi poletnimi špor-
ti. Ob plakatih se razstavljeni tudi prospekti, ves razstavljen material pa je s komercialnega vidika zelo zanimiv za številna slovenska turistična društva. V pregledu razstave plakatov je slediti tudi različne tehnike izdelave: v začetku so bili plakati bolj slikarski, nato kombinirani s fotografijo, kasneje pa računalniško obdelani.
Razstava, ki bo na ogled do 10. februarja, obenem opozarja na enega največjih športnih dogodkov te zime, svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo v St. Moritzu potekalo od 1. do 16. februarja. Pokroviteljica razstave je LB Propria, d.o.o., iz Ljubljane.
Katja Dolenc
V programu BOOM počitnic so gostom poleg polpenziona na voljo še smučarska karta, kopanje, savna in športne aktivnosti. Ponudba Savna vasi je namenjena sprostitvi. Lani je bilo v smučarskem centru Rogla in
Termah Zreče več kot 43.000 gostov.
Kranj - Zimska turistična sezona na Rogli je trenutno na višku. Obratujejo vse naprave, urejene so tudi tekaške poti. V hotelu je le še nekaj prostih mest. Marca bodo ponudbo popestrili s programom BOOM počitnic, ki gostom poleg polpenziona nudi tudi 4-urno smučarsko karto, kopanje na Rogli in v Termah Zreče, savno v centru nastanitve in različne športne aktivnosti. Posebnost tega programa je, da gostje bivajo na Rogli in v Termah Zreče, za prevoz med centroma pa je urejen brezplačni avtobusni prevoz.
Šeststo let zdraviliškega turizma
Dobrna - Za Terme Dobrna je bilo lansko leto prelomno. Ob tem, ko so obnovili hotel Vita, so zabeležili 83.669 nočitev, kar je 11.608 ali šestino več kot leto prej. Tuji gostje so k skupnemu številu prispevali 25.044 nočitev oz. dobrih petnajst odstotkov več kot predlani, domači gostje pa 58.625 oz. skoraj sedemnajst odstotkov več. Podatki potrjujejo pravilnost poslovne usmeritve v ponudbo krajših počitnic oz. oddiha, saj so lani terme gostile 11.628 gostov ali kar 28 odstotkov več kot predlani. Največji porast so zabeležili po obnovi hotela Vita, to je v zadnjih treh mesecih, ko so bili hotela Vita in Park ter vila Higiea 72-odstotno zasedeni. Za letos načrtujejo v Termah Dobrna 96.500 nočitev ali še dobrih petnajst odstotkov več kot lani. To naj bi dosegli s ponudbo novih programov (wellness, dodatni medicinski programi, kongresna dejavnost itd.) ter z novimi zunanjimi bazeni in savnami. Za goste, ki bodo obiskali Dobrno, pripravljajo še posebno presenečenje, saj letos praznujejo šeststo let zdraviliškega turizma. CZ.
Priznanja za počivališča in cestninske postaje
Ljubljana - Turistična zveza Slovenije že peto leto zapored v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna izbira najbolje urejene cestninske postaje in počivališča ob avtocestah v Sloveniji. Pri počivališčih z gostinsko ponudbo so se lani na prva tri mesta uvrstili Lipce -bistro Lev I, Lipce - bistro Lev II in Polskava I, med počivališči z bencinskim servisom Kozina, Hrušica II in Lukovica (vsi Petrol), med počivališči z bencinskimi servisi in gostinsko ponudbo pa Hrušica I, Lom I in Tepanje II (vsi Petrol). Med starejšimi cestninskimi postajami jc prvo mesto osvojila Hrušica, drugo Postojna A in tretje Ljubljana - zahod, med novejšimi pa so se na prva tri mesta uvrstile Bazara, Kompolje in Slovenske Konjice. Turistična zveza bo priznanja v sodelovanju z družbo za avtoceste, javnim podjetjem za vzdrževanje avtocest in Petrolom podelila jutri, v sredo, v restavraciji Na jasi na počivališču Lom. CZ.
V smučarskem centru Rogla, ki je od Term Zreče oddaljen slabe pol ure vožnje, je 90 nektarjev umetno zasneženih površin. Obratuje devet vlečnic, dvosedež-nica in štirisedežnica. Vsa smučišča so umetno zasnežena, kar omogoča vsaj sto smučarskih dni na sezono. Smučišče je znano tudi po kakovostni smučarski in deskarski šoli, ki je bila minulo smučarsko sezono ocenjena kot najboljša šola smučanja v Sloveniji. Gostom so na voljo hotela, depandansa in bungalovi ter bazen, savne in pokrita športna dvorana.
Na Rogli nenehno uvajajo tudi novosti; tako bodo neuporabljene smučarske vozovnice, kupljene v predprodaji, veljale tudi v zimski sezoni 2003/2004, najmlajši se lahko zabavajo v vrtcu na snegu, kjer so jim na voljo vrtiljak in igrala, obnovili so bungalove in odsek ceste Zreče - Rogla, na zgornji postaji Košute je ob koncih tedna novo prodajno mesto smučarskih vozovnic, povečali pa so
tudi gostinsko ponudbo domačih pohorskih jedi.
V prihodnje nameravajo v podjetju Unior, d.d., program Turizem, urediti tudi letno zimsko sankaško stezo, prenoviti Medico center bazenov in savn ter štirise-dežnico Planja. Njihova turistična ponudba temelji na prepletanju in dopolnjevanju ponudbe smučarskega centra Rogla in Term Zreče, ki s svojo termalno vodo gostom nudijo zdravilen oddih. V termalnem zdravilišču so uredili osem bazenov, ki se razprostirajo kar na 1.600 kvadratnih metrih in v katerih ima voda od 27 do 36 stopinj. Notranji bazenski kompleks ima zimski vrt z masažnimi vodnimi ležišči, sprostitvi pa je namenjena Savna vas s finskimi savnami in parnimi savnami z zelišči. Lanska sezona je bila uspešna tako po novostih in dodatni ponudbi kot tudi po številu nočitev. Odprli so center tradicionalne tajske terapije Sawaddee, kjer tajske maserke in maserji poskrbijo za različne tajske masaže, in vodni park, novost
"T
Umetno zasnežena smučišča omogočajo 100 dni smučanja na sezono.
Sodelovanje in skupni nastopi
Na sestanku v Vodicah so se dogovorili o delovnih akcijah na turističnem področju iz občin podjetne regije.
Vodice - Že nekaj časa se predstavniki turizma iz občin Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice dobivajo na delovnih srečanjih tako imenovane podjetne regije osmih občin. Zadnji sestanek je bil na kmečkem turizmu
gala koncert Radia Ognjišče
9. februar 2003 ob 15.00 in 19.00 Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani
vstopnice so že v prodaji, telefon 01/512-11-26
Lavrič v Dornicah v občini Vodice. Pripravilo pa ga jc turistično društvo Vodice s predsednikom Alojzom Koscem.
Potem ko so se na zadnjem sestanku v občini Moravče dogovorili, da bodo do sestanka v Vodicah proučili možnosti za skupne nastope v letu 2003, so tokrat potrdili, da bo prvi skupni turistični nastop iz občin podjetne regije na
spodnjem delu Gorenjske na sejmu Alpe Adria od 20. do 23 marca v Ljubljani. Predstavili se bodo s programom turizma, prenočitvenimi zmogljivostmi in različnimi zanimivostmi. Odločili so se, da se bodo skušali predstaviti na dveh stojnicah in s promocijskim gradivom gostinske ponudbe in v okviru priprav na svetovni čebelarski kongres s čebelarskimi za-
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA popevke: 1. Vsak nov dan - Mojca 2 Pogledal rad bi ti v oči - Kaps'l band 3. Veselo še bo - Aleksander Jež NZ-vIže: 1. Pri šanku - Gregorji 2. Melos naš dolenjski - Ans. Slavček 3. Življenje je trenutek -Mirko Slibar s prijatelji	Zmagovalni pesmi pre|sn|ega tedna: Radio Ognjišče, Štula 23, 1. Princeza • Dejan Marinčič         p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid 2. Muzikanti smo - Ans. Modrijani   Glasujete lahko tudi na internet naslovu: http:/radio.ognjisce.si
	
	
	Poeta' .....................................................
	
Savna vas - finske savne in parne savne z zelišči.
pa sta tudi diagnostična ultrazvočna naprava in ambulanta za prostato ter erektilne motnje. Gostom so na voljo ultrazvočni pregledi srca, ožilja, trebušnih organov, sklepov in mišic.
Lani je smučarski center Rogla in Terme Zreče obiskalo 43.568 gostov, nočitev je bilo več kot 200.000, od tegajih je bila dobra polovica v Termah. Prevladujejo domači gostje, dobrih 64 odstotkov nočitev, tuji gostje so lani
opravili več kot 71.000 nočitev. Na smučišču Rogla prevladujejo gostje s Hrvaške in Italije, v Termah Zreče pa je največ nemških, avstrijskih, italijanskih in hrvaških gostov. V podjetju Unior, d.d, program Turizem ocenjujejo, da je bila lanska sezona za smučarski center in terme uspešna, saj je bilo za dobrih 15 odstotkov več nočitev od leta prej, prihodek pa se je povečal za več kot 30 odstotkov.        Renata Škrjanc
Tri odstotke več nočitev
i gostje so lani ustvarili pet odstotkov več nočitev I leto prej, domači pa en odstotek manj.
Kranj - Iz državnega statističnega urada so pred dnevi sporočili začasne podatke o lanskem turističnem prometu v Sloveniji-
Kol izhaja iz podatkov, so lani v slovenskem turizmu zabeležili 2.158.240 prihodov gostov, od tega 1.300.858 tujih in 857.382 domačih. Število gostov je bilo /a tri odstotke večje kot leto prej, pri tem pa je število tujih poraslo za sedem odstotkov, domačih pa je bilo celo za en odstotek manj. Podobno je bilo pri nočitvah. Vseh je bilo 7.311.846, od tega 4.017.842 nočitev tujih in 3.294.004 nočitev domačih gostov. Skupno število nočitev je bilo v primerjavi z letom prej več-
OZ. štiri odstotke več kot leto prej. Na tretje mesto so se uvrstili avstrijski turisti s 676.741 nočitvami, kar je bilo v primerjavi s predlani devet odstotkov več. Gostje iz sosednje Hrvaške so v Sloveniji "ustvarili" 255.534 nočitev ali dva odstotka manj kot leto prej, turisti iz Velike Britanije pa 193.926 nočitev ali dva odstotka več. Med državami, ki so se lani po številu nočitev v Sloveniji najbolj približale meji sto tisoč, so Belgija, Ruska federacija in Madžarska. Belgijski gostje so lani povečali število nočitev za 29 odstotkov, na 95.235, ruski so z 92.506 nočitvami ostali na predlanski ravni, nočitev madžarskih gostov pa je bilo 90.890 ali od-
nimivostmi iz vsake občine. Čeprav so sredstva za tovrstne nastope skromna, je na srečanju župan občine Komenda Tomaž Drolec poudaril, da bi morale vse občine iz tako imenovane podjetne regije lega dela Gorenjske po svojih močeh podpreti usklajeno sodelovanje z nastopi in razhčnimi vsebinskimi predstavitvenimi gradivi. Skupni nastopi bodo nenazadnje tudi osnova za usklajen razvoj in uresničitev nekaterih ciljev na podlagi možnosti, kijih na tem področju podpira Evropska unija.
Usklajen turistični razvoj oziroma skupni nastopi v okviru podjetne regije pa seveda terjajo tudi primerno podporo v občinski politiki. Zato so poudarili, da se bodo v vseh občinah pogovorili z župani oziroma občinskimi sveti za programsko opredelitev turističnega razvoja in o sredstvih za akcije v občinskih proračunih. O skupnih aktivnostih, konkretno tudi o predstavitvi na sejmu Alpe Adria bodo zato govorili na sestanku, ki bo čez mesec dni v občini Domžale. Takrat naj bi tudi že okvirno ocenili finančne možnosti in še nekatere druge skupne aktivnosti med letom. Skupen nastop bodi pripravili za čebelarski kongres, pripravili bodo skupne tečaje za turistične vodnike, predloge o kolesarskih poteh v Podjetni regiji in skupen nastop od 28. aprila do 2. maja na mednarodni razstavi cvetja v Arboretumu v Volčjem Potoku.   Andrej Žalar
je za tri odstotke, pri tem pa je število nočitev tujih gostov poraslo za pet odstotkov, domačih pa upadlo za en odstotek.
Nemški gostje so bili z. 847.911 nočitvami še vedno na prvem mestu med tujimi turisti, vendar je bilo njihovih nočitev za tri odstotke manj kot leto prej. Drugo mesto so zasedli italijanski turisti, ki so lani k slovenski turistični bilanci prispevali 717.973 nočitev
stotek več kot predlani. Nočitev švedskih turistov je bilo lani kar 17 odstotkov manj kot leto prej in grških za 11 odstotkov manj, najbolj pa so število nočitev v Sloveniji povečali turisti iz Islandije (za 238 odstotkov), Izraela (za 74 odstotkov), Luksemburga (za 59 odstotkov, baltiških držav (za 54 odstotkov), Avstralije (za 49 odstotkov) in Turčije (za 44 odstotkov). CZ.
^^Prva ka		
		
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1.,sobota 1.2. in nedelja 2.2.
Bled gosti mlade športnike
V nedeljo je predsednik vlade Anton Rop na slovesnosti v Športni dvorani na Bledu uradno odprl Olimpijski festival evropske mladine 2003. Festival bo trajal do četrtka.
Bled - Bled skupaj z občinami Bohinj, Jesenice in Kranjska (iora med 25. in 31. januarjem gosti mlade športnike in športnice iz vseh Evropskih držav. Olimpijski festival evropske mladine (EYOF) je tekmovanje najboljših mladih športnikov. Idejni oče tekmovanja je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) dr. Jacques Rogge, ki je v nedeljo prispel v Slovenijo na dvodnevni obisk. Pohvalil je organizacijo Festivala in se zahvalil za topel sprejem.
Dr. Jacques Rogge je najprej na Bledu podal kratko izjavo, nato pa seje udeležil kosila, ki gaje priredil minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. Še istega dne so na večerni slovesnosti Olimpijski festival evropske mladine uradno odprli. Športna dvorana na Bledu je bila polna obiskovalcev, program odprtja pa zanimiv. Odprtja festivala so se udeležili predsednik vlade Anton Rop, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacques Rogge. predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Mario Pescante.
člani nacionalnih olimpijskih komitejev enainštiridesetih nastopajočih evropskih držav, športniki, številni spremljevalci in trenerji športnih ekip, sodniki, župani in drugi ljubitelji športa.
Otvoritev EYOF 2003
Slavnostna prireditev ob odprtju Festivala je bila namenjena predvsem sodelujočim športnikom. Potekala je v slovenščini in angleščini. Predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Mario Pescante je na slovesnosti poudaril.
fesa,
Slovensko mladinsko reprezentanco predstavlja okoli 50 športnikov.
Na odprtju EYOF na Bledu so pozdravili prisotne predsednik organizacijskega odbora šestega olimpijskega festivala evropske mladine Stanislav Valant, predsednik Evropskih olimpijskih komitejev Mario Pescante, predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič in predsednik vlade Anton Rop.
da je vesel in počaščen, ker se nahaja v družbi, kjer lahko uživa veliko praznovanje evropskega športa: "Zavedati se morate, da ste ob tej posebni priložnosti znanilci ne le športne prireditve, ampak tudi velikega praznovanja, pomembnega druženja, ki je veliko več kot sam šport." Predsednik vlade Anton Rop je uradno odprl Olimpijski festival evropske mladine 2003, slovesnost pa so med dru-
gim popestrili Agncs Kumlanc, Janja Hvala, skupina Direndaj, Dušan Teropščič, blejski Plesni studio, drsalke z. Jesenic in skupina The Stroj. Grajski gospod in gospa pa sta povezovala program. Zraven sta kaj malega povedala tudi o Blejskem gradu in o Bledu.
Osemnajstega januarja so na griču Pliks v Atenah po zgledu olimpijskega ognja prižgali ogenj, ki je od 20. januarja potoval po naši državi ter obeležil začetek festivala. Zadnji nosilec plamenice z ognjem je bil zlati blejski olimpijec Luka Spik. Pla-menico je prejel iz rok Alenke Zidar, članice drsalnega kluba Jesenice. Med otvoritveno slovesnostjo je Luka pred blejsko Športno dvorano na tako imenovani Olym-pic plaz.z.i prižgal ogenj, ko bo med Festivalom gorel v čast in spodbudo športnikom in njihovim nastopom.
Na Olimpijskem festivalu evropske mladine 2003 sodelujejo mladi športniki rojeni med letoma 1985 in 1987. Prireditev na Bledu in v drugih zimskošportnih centrih na Gorenjskem se bo tako udeležilo dvainpetdeset športnikov slovenske ekipe in okrog osemsto tekmovalcev iz enainštiridesetih držav. Slovensko reprezentanco vodi Tjaša Andree Prosenc. Tekme v alpskem smučanju so v Kranjski Gori (veleslalom, slalom), na Straži (paralelni slalom) in Starem vrhu (superve-leslalom), na Pokljuki tek na smučeh in biatlon, v Planici smučarski skoki in nordijska kombinaci-
Olimpijsko zastavo so prinesli in izobesili slovenski olimpijci, med njimi štirje nosilci medalj, člani Veslaškega kluba Bled.
ja ter na Jesenicah umetnostno drsanje. Bled gosti tudi hokejski turnir, ki se ga bodo udeležile Švedska, Rusija, Finska, Češka, Švica in Slovenija.
Festival je tudi druženje
Športna srečanja evropske mladine postajajo ob prelomu tisočletja zagotovo največja in najkvalitetnejša tekmovanja mladih športnikov Evrope. Po vzoru olimpijskih iger in z velikim poudarkom na prijateljskem druženju mladih, se olimpijski duh udejanja vsaki dve leti in sicer na letnih in zimskih igrah.
Festival ima tudi svojo maskoto - polha Oksija. Polh je dobil ime po začetnicah Olimpijskega komiteja Slovenije. "1" na koncu imena pa so dodali. Organizatorji so si Oksija zamislili tako, da bi zbujal topel občutek tako pri otro-
cih kot starših.
Eva Štravs Podlogar (LTO Bled) pravi, da z. namestitvijo mladih športnikov in športnic ni bilo večjih problemov. Organizacija Festivala poteka nemoteno, zapletov ni, je pa res, da so na Bledu že vajeni organizacij daljših prireditev oziroma tekmovanj, saj so pred časom gostili šahovsko olimpiado.
Mladi športniki se lahko vsak večer ob glasbi družijo v Klubu Faraon, čez dan - ko ne tekmujejo, pa lahko uporabljajo tudi internet, si ogledajo različne razstave ali pobliže spoznajo Bled.
Tudi osnovne in srednje šole so se odločile, da bodo šolarje odpeljale na ogled tekmovanj, kar je v spodbudo tako organizatorjem festivala kot tekmovalcem.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Spomin na cerkljanske partizanske smučine
Sončnega 20. in 21. januarja pred 58 leti so bile v osvobojenem Cerknem organizirane za tisti čas enkratne partizanske smučarske tekme v skokih, veleslalomu in patruljnem
teku. V nedeljo so bile temu dogodku v spomin organizirane že 26. partizanske smučine Cerkno 45.
Cerkno - V knjižici o dogodku pred 58 leti, izdani leta 1995 Z na slovom Partizanske smučine Cerkno 45 preberemo, da se je januarskih tekem v veleslalomu, skokih na smučeh in patruljnem teku v Cerknem in okolici udeležilo 44 partizanov. Po imenih in priimkih jc znanih 29 Udeležen cev. Kje in komu je v težkih časih v hudi zima januarja leta 1945
prišla na misel ideja 0 organizaciji smučarskih tekem, še ni natančno znano. Najverjetneje sta imela veliko pri tem znana Kroparja, takratni komandir smučarske enote 31. divizije Tone Ažman in vodja smučarske delavnice 9. korpusa Rudi Finžgar ter poveljstvo 31. divizije, komandant Evgen Matej -ka - Pemc in politkomisar Ivan Franko - Iztok. V spominih na to
Povabilo na kavo
j
brezplačni pokušini kave. Predst "antana in malce poklepetali.
Mercator Hipermarket Jesenice petek 31.1, sobota 1.2. in nedelja 2.2.
10 kavnih avtomatov za pripravo kave Santana Esspreso 20 darilnih paketov Mercator - Emba
Pogoji in pravila sodelovanja: Nakup izdelkov ni pogoj ža sodelovanje. V žrebanju sodelujejo vse dopisnice oddane do 7. 3. 2003. Izidi žrebanja so dokončni. Nagrad ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini. Izžrebanci bodo ooveščeni po pošti. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani www.mercator-ernba.si. Vsi sodelujoči soglaiajo z uporabo njihovih podatkov. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Mercator - Emba in njihovi ožji družinski člani.
Mercator -Emba d.d., Slovenčeva 21, p.p. 3266, 1001 Ljubljana, tel.: 01 560 90 00
Roman Gaber in Martin Urh sta dva od šestih še živečih udeležencev tekme pred 58 leti.
enkratno tekmo sredi vrhunca vojne vihre, ko so komaj deset kilometrov stran grmeli topovi, je zapisano, da je bilo oba dneva tekmovanja lepo vreme z okrog pol metra snega. Vzdušje je bilo slovesno, navdušenje okrog 1000 domačinov in gostov, med katerimi so bile tudi zavezniške vojne misije, še posebno nad smučarskimi skoki, pa enkratno. Na vrhuncu tekme, v kateri je zmagal Rudi Finžgar in je kar dvakrat skočil 31 metrov, vso cerkljansko kotlino preletela zavezniška letala in odvrgla bojno in drugo opremo za partizane. Modro nebo je prekrilo na stotine pisanih padal z opremo. Priče tega dogodka pravijo, da je bilo enkratno.
Tekmovalnega dela nedeljskih 26. partizanskih smučin Cerkno 45 na izredno lepo urejenem smučišču Črni vrh se je udeležilo na 100 bork in borcev NOB ter veteranov vojne za Slovenije, popoldanskega srečanja v povečanem hotelu Cerkno v Cerknem pa še nekateri gostje, ki niso utegnili ali mogli na smučišče. Posebne dobrodošlice sla bila deležna udeleženca smučarske tekme pred 58 leti, danes 75-letna Martin Urh iz Stare Fužine v Bohinju in Roman Gaber iz Sore pri Medvodah. Oba sta bila borca Vojkove
brigade in člana patrulje te brigade, ki je zasedla drugo mesto. Nagrajena sta bila z angleško uniformo. V nedeljo sta zaželela, da bi se spomin na to tekmovanje ohranil in da bi samo zmogla še večkrat priti v Cerkno. Razen njiju so živi šc štirje: Marjan Masterl iz Škofje Loke, Karel Jereb iz. Mojstrane, Franc Kocjan iz Šentvida in Ivan Gradišek iz Limbuša. Nedeljskega srečanja se je udeležil tudi takratni politkomisar 31. divizije in pobudnik ter udeleženec tekme Ivan Franko - Iztok. Tekmoval je v veleslalomu, vendar ni
prišel do cilja. Najlepši pa je spomin na prekrasno zimsko vreme, na vzdušje ob zvokih pihalne godbe 31. divizije, na padala z zavezniško pomočjo na nebu in na tekmovanje skakalcev za najdaljši skok na smučeh, kjer je zmagal Finžgar, eden od skakalcev pa je pristal kar med eno od zavezniških vojaških misij.
Udeležence partizanskih smučin so na smučišču pozdravili padalci in župan občine Cerkno Jurij Kavčič, ki jc tudi državni svetnik, na srečanju v hotelu pa je bil slavnostni govornik Janez Sušnik, predsednik državnega sveta. Dejal je, da trenutno uživamo privilegij miru, ni pa rečeno, da nam je mir zagotovljen. Zato je najučinkovitejši način za zagotovitev miru in varnosti vključitev v Nato in Evropsko unijo. O tem bomo odločali državljani Slovenije, ki smo se doslej vedno znali v odločilnih trenutkih odločati modro in pravilno. Partizanske smučarske tekme v Cerknem so dokaz, iznajdljivosti in poguma partizanov. V Cerknem se zbiramo vsi, ki spoštujemo prispevek slovenskih partizanov v zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni, jc dejal Janez Sušnik. O pomenu dogodka pred 58 leti in ohranitvi spomina nanj ter o prispevku Slovencev k
Gostje na srečanju v Hotelu Cerkno. Od desne: polkovnik Miha Butara, Janez Sušnik s soprogo in cerkljanski župan Jurij Kavčič.
Janko Šekli na startu tekme.
zmagi zaveznikov in h graditvi demokratične Evrope pa je govoril predsednik organizacijskega odbora Partizanskih smučin polkovnik Miha Butara. Udeležence letošnjega srečanja in vse, ki želijo ohraniti spomin na tiste čase in dogodke, je prihodnje leto znova povabil v Cerkno.
Na nedeljski tekmi v teku so bili med borkami in borci NOB najhitrejši Slavka Gvardjančič (Ljubljana), Ivan Čačič (Radovljica), Anton Jeram (Cerkno), Franc Medja (Ljubljana)v Milan Pivk (Radovljica), Jože Z van (Bohinjska Bistrica), Ivan Jošl (Kranj) in Anton Tavčar (Ljubljana), v veleslalomu pa Ivanka Kokalj (Tržič), Danica Poročnik in Miljam Zadel (Ilirska Bistrica) in Jelka Vuga (Nova Gorica), Franc Primožič in Janez Lušina (Kranj) in Milan Česen (Tržič), Janko Sekli, Jože Kokalj (oba Tržič) in Franc Čfin-čič (Škofja Loka), Jože Rihtaršič (Škofja Loka), Dušan Prosen (Ilirska Bistrica) in Viktor Repinc (Radovljica) ter med veterani vojne za Slovenijo Jaka Medja (Ljubljana) in Samo Borovinšek in Boris Jordan iz Idrije.
Jože Košnjek
Torek, 28. januarja 2003
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g glas si
GORENJSKI GLAS »21. STRAN
Test: Mazda6 Šport 2.3 GT
Športni duh v mišičastem telesu
Po kar dolgem obdobju oblikovno dolgočasnih in tudi sicer ne preveč posrečenih avtomobilov, je japonski Mazdi uspel veliki met. Mazda6 s svojo agresivno športno zunanjostjo in s prepričljivimi voznimi lastnostmi že nekaj časa navdušuje evropsko avtomobilsko publiko, v tovarni pa si zaradi obetavnih prodajnih številk manejo
roke in delajo nove načrte.
Mazdab /na in /more navdušiti že na prvi pogled, saj skoraj ne gre mimo oči, ki je ne bi opazile. V tovarni so se hkrati lotili treh karose-rijskih različic in največ športnosti premore petvratna kombilimuzina. Morda jc to še bolj očitno zato, ker Mazdini avtomobili v zadnjem obdobju niso razkazovali mišic, v tovarni pa so pobrskali po lastni zgodovini, prisluhnili "glasu ljudstva" (kupcem) in se lotili dela. Šestica je torej ukrojena tudi ali predvsem po evropskem okusu in manjkalo dosti pa bi odnesla tudi najbolj prestižno evropsko lovoriko, medtem ko ji je uspelo pospraviti naslov Slovenski avto leta.
****/* Zunanjost: Ozki žarometi z gladkim jirekrivnim steklom, v odbijača zarezana petkot na maska, gibke bočne linije in privzdignjen zadek z, vpadljivimi lučmi so tista všečna kombinacija, ki skoraj nobenega opazovalca ne pusti hladnega. Več kot očitno je, da so sc Mazdini oblikovalci zgledovali po svoji nekdanji stvaritvi xedosb, ki pa je v svojem času velja za prestižni model. Toda, brskanje po lastnem arhivu se je očitno izplačalo, saj je nastal prepoznaven, športno agresiven avtomobil, pri katerem oznako šport poleg kombilimuzinskega zadka upravi-
Oznako šport pri petvratni kombilimuzini upravičuje več podrobnosti, za doplačilo je mogoče zadek olepšati še z zračnim stabilizatorjem.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo:..........................................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere:.............................................d. 4,860 š. 1,780, v. 1,435 m
medosna razdalja:..............................................................2,675
prostornina prtljažnika:.........................................................492 I
teža praznega vozila:........................................................1360 kg
dovoljena skupna teža:.....................................................1890 kg
motor:.....................................................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina:........................................................2261 cem
moč:...........................................122 kW/166 KM pri 6500 v/min
navor:......................................................207 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost:.............................................................209 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h:...............................................9,2 s
poraba EU norm.:......................................12,4/7,2/9,1 1/100 km
maloprodajna cena:...............................................5.822.670 SIT
zastopnik:............................................................MMS, Ljubljana
[+] športna zunanjost, prostorna potniška kabina, oblika in funkcionalnost armaturne plošče, lega na cesti, motorne zmogljivosti
■preglednost nazaj, šibek bočni oprijem sedežev, preglednost stikal sredinski konzoli, neuravnotežena poraba goriva
čujejo še nizka oddaljenost karoserije od tal, aluminijasta platišča in širok zaključek izpušne cevi. Za piko na i bi manjkal samo še stabilizator na prtljažnih vratih, vendar je to že vprašanje okusa in dopla SUne opreme.
**** •:■ Notranjost: V prvi vrsti ma/dab premore veliko prostora v potniški kabini in to je tudi eden glavnih adutov. Le malce višji potniki imajo nekaj težav z glavami, kadar morajo sedeti na zadnji klopi, medtem, ko je spredaj dobro poskrbljeno tudi za tiste / dolgimi nogami. Prednja sedeža sta čvrsta, rahlo bolehata le za nekoliko prešibkim bočnim oprije-nuim. Kdor hoče v tem avtomobilu voziti veliko prtljage, nima težav, saj prtljažna prostornina že v osnovi ponuja okroglih 500 litrov, s pomočjo posebnega mehani/ma, ki ga imenujejo karakuri, pa se zadnja klop zloži tako, da omogoča zelo dobre prostorninski i/kori stek. Armaturna plošča je takšna kot, da so jo v šestico prenesli iz kakšnega evropskega avtomobila. Merilniki s kromiranimi robovi in velikimi številkami delujejo nekoliko nostalgično, sredinska konzo-la odeta v srebrno barvo pa skoraj malce vesoljsko. Zato nekatera stikala na njej niso najbolje pregledna, ko pa sc jih voznik privadi, z. nastavitvijo radia in klimatske naprave nima več težav.
Nova Mazdina šestica se lahko brez sramu postavlja ob evropske tekmece, pri oblikovanju so poševnooki možje pobrskali po lastnem arhivu... in uspeli.
Motor: V upokojenem xedosu 6 se je nekoč vrtel tudi še-stvaljnik. /daj je trenutno najmočnejši motor v mazdib 2,3 litrski bencinski štirivaljnik. Motor ima prijetno rezek zvok in tudi, kadar je priganjati do najvišjih dovoljenih vrtljajev, hrup v potniški kabini ni tolikšen, da ga ne bi bilo mo goče prenašati. Ta pogonski stroj je športnosti tega avtomobila dobro pisan na kožo in vozniki, ki
imajo vse sebi nekaj več adrenalina znajo uživati v sunkovitih pos-peških in naglem doseganju hitrosti. To je tudi zasluga dobrega razumevanja s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki bi mu lahko dodali še dodatno, šesto prestavo; motor sc namreč vrti tako rad, da je mimogrede v polju prepovedanih vrtljajev. Poraba goriva se / ostrino vožnje povečuje in če doseže povprečje skoraj 10,5 litra na 100 kilometrov, to že pomeni, da voznik z motorjem ni bil prizanesljiv in da je z. zmernejšo vožnjo mogoče prihraniti vsaj liter. ****/-*•Vozne lastnosti: ker pri Mazdi naglas oznanjajo, da ima šestica velik športni predznak, so morali svoje delo temeljito opraviti tudi na podvozju. Omejitve, ki jih dosega ta avtomobil pri vijuganju skozi ovinke in nagli menjavi
smeri so postavljene visoko navzgor, vzmetenje je čvrsto in blaženje še v mejah pričakovanega udobja. Zaradi motorne energičnosti je pri pospeševanju potrebno krepko prijeti volan, voznik pa se vedno lahko zanese na zavore, tudi, ko so izpostavljene večjim obremenitvam.
****/*Končna ocena: Z obliko, prostornostjo in voznimi last nostmi jc mazdab popolnoma dostojno nadomestila /daj že skoraj pozabljeno ma/do 626. ki ni i/polnila tovarniških pričakovanj. Zdaj se ustnice poševnookih, tako kot maska tega avtomobila, lahko obrnejo v nasmeh, saj ima Ma/da dobro popotnico za povrnitev nekdanjega ugleda. Nenazadnje bi k temu lahko pripomoglo ugodno razmerje med ceno in vrednostjo.
Matjaž Cregorič
Legenda: *****odlično ****
**ifr-ft'ftzadovoljivo -A-fr-ir-fr-frslabo
dobro **★).; m povprečno
Armaturna plošča je kombinacija nostalgično oblikovanih merilnikov in skoraj preveč trendovske sredinske konzole. Pri najbogatejši različici je v ceno všteta tudi satelitska navigacija.
MAZDA6 in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
RENAULT LAGUNA 2.0 16V ŠPORT WAY 5.372.200 ALFA ROMEO 156 2.0 JTS 16V DISTINCTIVE 5.485.661 FORD MONDEO 2.5 V6 24V GHIA 5.463.000
Slovenski trg motociklov v letu 2002
Krivulja ponovno navzgor
Leta 1999 smo namreč v Sloveniji registrirali 2301 motocikel, kar je bil najboljši rezultat doslej. Dve leti kasneje pa je po strmem padcu statistika zabeležila le 1336 registracij. Upad prodaje seje odvijal nekako vzporedno z upadom prodaje avtomobilov, le da je bil pri motociklih še večji.
Medtem ko je prodaja avtomobilov lani ponovno upadla, se pri motociklih razmere že izboljšujejo. Lani smo namreč v Sloveniji registrirali 1427 motociklov prostornine nad 50 kubičnih centimetrov, kar je za slabih sedem odstotkov več kot v letu 2001. Na prvem mestu se je znova utrdila znamka Yamaha s 435 registracijami oziroma 22 odstotki več kot v letu 2001. Rast prodaje Yamahinih motociklov pa gre pripisati predvsem ugodni ponudbi modela lazer 600, ki je lani našel blizu 100 kupcev. Na drugem mestu je po nekaj letih znova Honda, ki je lani našla 192 kupcev za svoje motociklc oziroma 73 odstotkov več kot leta 2001. Na tretjem pa se je utrdil BMWs 16-odstotnim povečanjem prodaje, ki gre predvsem na račun prodaje 20-ih motociklov ministrstvu za notranje zadeve. Je pa lepo slišati, da uvoznik Avto Aktiv vsaj za motociklc dobro skrbi. Velik napredek je opaziti tudi pri prodaji ka-
vvasakijev, kije lani našel kar 123 odstotkov kupcev več kot leta 2001. Tudi v primeru kavvasakija gre dobra prodaja predvsem na račun ugodnejše ponudbe. To pa ne moremo trditi za družbo Suzuki Odar, ki je v lanskem letu skorajda pozabila na znamko motociklov Suzuki in jih med kupce poslala komaj 66 oziroma za 40 odstotkov manj kot leta 2001. Če vemo, da Suzuki na veliko evropskih trgih zaseda prvo mesto v prodaji, jc rezultat resnično slab. Podoben položaj na trgu pa so obdržali v Avto Triglavu, kjer tržijo Aprilio. Predlani 110 motociklov, lani pa devet manj. Od 1. maja lani lahko nadziramo tudi trg skuterjev in mopedov do prostornine 50 kubikov, saj
je država določila registrske tablice tudi za najmanjše. Statistika je tako pokazala, da je v tem segmentu daleč najmočnejši Tomos. ki je lani našel 2172 kupcev za svoje mopede. Piaggiov je bilo le 648, Peugeotov 525, Aprilij 461 in Giler 328. celoten trg prvič registriranih novih motociklov in mopedov (do prostornine 50 kubikov) je torej lani dosegel številko 6254 dvokolesnikov. In kako bo letos!? Uvozniki in prodajalci na trg gledajo optimistično in pravijo, da sc bo trg tudi v letos popravil in dosegel boljše prodajne rezultate. Uspeh v letu 1999 pa se po njihovih besedah še dolgo ne bo ponovil.
Miloš Milač
Prodaja motociklov na slovenskem trgu v letu 2002
znamka	prodaja 2001	prodaja 2002	rast v %
Yamaha	356	435	22,19
BMW	147	171	16,33
Aprilia	120	101	-15,83
Honda	111	192	72,97
Suzuki	110	66	-40,00
Hyosung	86	65	-24,42
Daelim	76	23	-69,74
Kawasaki	73	163	123,29
KTM	47	56	19,15
Piaggio	39	58	48,72
Avto Aktiv kliče na pomoč
BMW'jev slovenski zastopnik podjetje Avto Aktiv, kije s svojim delovanjem začelo v začetka lanskega leta, je zaradi slabih prodajnih rezultatov zaprosilo za pomoč tovarno v Miinchnu.
Lani je bilo namreč na slovenskem trgu prodanih 483 BMW-jevih avtomobilov, kar je z. le 0,9-odsot-nim tržnim deležem zadostovalo za skupno 17. mesto med vsemi znamkami. Boljše rezultate so dosegli BMW-jevimi motocikli in znamko Mini, kar pa ne more bistveno popraviti bledega vtisa novega /astopnika. Že od samega začetka so pri Avto Aktivu obljubljali veliko oziroma več, kot je zmogel prejšnji zastopnik Tehnounion avto, ki je / BMW zastopal več kot tri desetletja in predlani
prodal 105 avtomobilov več, kot je lani uspelo Avto Aktivu. BMW se je na klic na pomoč Avto Ak-tivovega lastnika podjetnika Horsta konična (eno od njegovih podjetij BMW-jeve barve zastopa tudi na Češkem) že odzval in v Ljubljano napotil dva svoja človeka iz kri/nega štaba. Tako naj bi ob direktorju Adrijanu Bradašu zastopniškemu podjetju /ačasno poveljeval Reinhold Saller. za podporo in razvoj prodajne mreže, kije v Sloveniji ena od šibkih BMW-jevih točk, pa so Nemci poslali še Marka Notkina. Prodajni načrti za letos ostajajo nespremenjeni in predvidevajo 700 do 800 BMW'jev ih avtomobilov. Vendar pa nad to številko visi velik vprašaj, saj bo glavno letošnje orožje nova serija 5 pri nas naprodaj šele jeseni.
M.G.
Rabljena vozila
\;i našem pokritem centru n.i Laborali \ Kratipi \as čaka največja izbira rabljenih vozil \seli znamk in letnikov (več kot HO vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Renault Laguna 1,9 dci exp. Ak,8xair... 2002 zlata 4.170.000,00
Opet Frontera 3,2 vsa oprema 1999 rdeča 3.790.000,00
Renault Laguna auth.1,8 k,abs,sv,cz,es... 2002 srebrna 3.590.000,00
Renault Laguna 1,6 16vauth. K,abs.sv... 2001 siva 3.080.000,00
Ren-Megane Scenic 1,6 exp. k,abs,6xair... 2001 siva 2.970.000,00
VW Passat 1,9 tdi kar. k,abs,4xair... 1999 met.modra 2.790.000,00
Ren-Megane break 1,6 16v k,abs,4xair... 2002srebrna 2.620.000,00
Ren-Megane 1,9 dci k,abs,sv,cz,es 2001 siva 2.550.000,00
Fiat punto 1,8 vsa oprema 2000 modra 2.190.000,00
Ren-Thalia 1,5 dci exp. Sv,cz,es,2xair 2002srebrna 1.960.000,00
Fiat Marea 1,8 k,abs,sv,cz,2xair 1999 bakrena 1.890.000,00
Suzuki Bateno 1,6 4x4 2xair,sv,cz,es 1999 rdeča 1.850.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
I ! 1,1 M) V
- (i VOZILO Z (lAKANOIl)
- K: MIMA
■ SV SKRVO VOLAN i / CENTRA1 N0ZAK11 PANJI
- K RADIO
is i i.i KIM IlUti STBKEL
♦ AIK AIRHAO
Vse za vaš avto na enem mestu:
1)1) KRANJ
SliRVISNO PRODAJNI ( LM1R KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ 1'rodaja vozil Reni
♦ Vzdr/ev.oije vozil
♦ \.1|(MI vozil
♦ Vinka vozil
»Zavarovani«: in registracija vozil
► Odkup in proila|a raliljonili vozil
► li'hiin in |ir<!)(lit(li osobnih, tovornih in priklopnih vozil
Volkswagen z modelom Touran vstopa v razred kompaktnih enoprostorcev
Z zamudo, vendar nič manj odločno
Po dolgem odlašanju prihaja nov nemški limuzinski kombi, ki ima pet, z doplačilom pa tudi sedem sedežev. Volkswagen si od tourana, ki je nastal na osnovi bodočega golfa pete generacije, obeta veliko, z začetno (nemško) ceno skoraj 20.000 evrov pa meri nekoliko višje od tekmecev. Na slovenskem trgu naj bi se novinec
pojavil konec aprila ali v začetku maja. «
Prvo uradno premiero novinca je Volkswagen pripravil v domačem Wolfsburgu, kjer ga bodo izdelovali v novi tamkajšnji tovarni. Touran bo prvi Volksvvagnov predstavnik v tem razredu, kjer so številni tekmeci z uspešnimi modeli prisotni že nekaj let. Zato bo imel novi volkswagen težko delo, po drugi strani pa so mu v tovarni vcepili atribute, s katerimi bo skušal nagovarjali kupce. Z zunanjostjo nedvomno dokazuje pripadnost domači avtomobilski hiši, medtem ko je mehanika enaka, kot bo jeseni uporabljena pri novem golfu pete generacije.
Ker je touran nekoliko daljši od večine podobnih avtomobilov, se to pozna tudi v notranjosti. Pri Volkswagnu so se. potem ko je bil avtomobil že skoraj v celoti razvit, odločili, da mora imeti možnost namestitve sedmih sedežev, zato so se konstruktorji še enkrat zakopali v razvojno delo, kar je tudi povzročilo precejšnjo zamudo. V osnovni izvedbi je v potniški kabini pet sedežev, ki jih je v skladu z enoprostorsko filozofijo mogoče zlagati, premeščati ali odstranjevati, medtem ko sta za doplačilo na voljo še dva dodatna sedeža, ki se z nekaj potezami lahko pogrezneta v dno potniške kabine. Poleg tega se touran hvali kar z 39 odlagalnimi predali in policami ter z. najmanj 695 litri prt-
ljažnega prostora, ki jih je mogoče povečati na 1913 oziroma na 1989 litrov.
Pogonu bodo služili trije različni motorji: prvič bo Volkswagen ponudil bencinski motor z neposrednim vbrizgom FS1, ki razvije 85 kW/115 KM (na voljo bo tudi kombinacija z novim šeststopenj-skim samodejnim menjalnikom) pridružujeta pa se mu tudi turbodizla TD1 z zmogljivostjo 74 kW/100 KM in 100 kW/136 KM, oba imata vbrizg goriva urejen s sistemom črpalka-šoba.
Tovarna je predvidela tri stopnje opreme, touran pa bo na nemškem trgu med drugim oborožen z bočnimi in stranskimi varnostnimi vrečami, z bočnima varnostnima zavesama, z elektroniko za nadzor stabilnosti in protiblokirnim zavornim sistemom.
Pri Volkswagnu so ceno osnovne različice nastavili na 19.950 evrov (velja za nemški trg), kar je nekoliko višje kot pri bližnji konkurenci, vseeno pa pričakujejo, da bo novi limuzinski kombi uspešnica. Pri slovenskem zastopniku Porsche Slovenija imajo začetek prodaje novinca načrtovan za konec aprila oziroma začetek maja, vendar o cenah in prodajnih količinah še ni nič znanega.
Matjaž Gregorič, foto: Volkswagen
Začetek proizvodnje Mazde2 v španski Valenciji
Prva iz evropskih proizvodnih dvoran
Japonska Mazda je pred nekaj dnevi uradno začela s proizodnjo svojega novega malega enoprostorca mazde2. Avtomobil izdelujejo v Fordovi tovarni v Valenciji, iz katere naj bi vsako leto prišlo 40.000 enot. Prodaja pri nas naj
bi stekla v začetku koledarske pomladi.
Mazda2 je prvi avtomobil tc znamke, ki so ga zasnovali in razvili na Japonskem, proizvodnja pa bo potekala na evropskih tleh. V Mazdini strategiji ima novinka predvsem nalogo osvajanja evropskih kupcev oziroma zadovoljevanja njihovih potreb in želja, kar je pred kratkim začelo uspevati lani novi mazdió. V podporo temu cilju je Mazda v Fordovo tovarno poslala 70 svojih inženirjev, ki bodo skrbeli, da bo mazda2 kakovostno izdelan avtomobil, za katerega bodo tako kot za ostale zagotavljali triletno jamstvo. Mazda2 si svojo mehaniko deli s Fordovima modeloma fiesta in fusion, Ford Motor Company pa je svoji hčerinski namki "posodil" tudi pogonske stroje. Na voljo bodo trije bencinski motorji, 1,25-litrski s 75, 1,4-litrski z 80 in 1,6-litrski s 100 konj-
skimi močmi. Iz Fordove konjušnice je tudi 1,4-litrski turbodizel z vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki razvije 68 konjskih moči. Pri mazdi obljubljajo solidno serijsko opremo za varnost in udobje, za doplačilo bo avtomobil lahko oborožen z elektroniko proti blokiranju zavor, proti zdrsavanju gnanih koles in za stabilnost. Letna proizvodna količina za evropske kupec znaša 40.000 avtomobilov, kar naj bi občutno pripomoglo k izboljšavi Mazdine prodajne slike na stari celini. Na večini trgov bo novinka naprodaj v marcu in aprilu, v istem času jo pričakujejo tudi pri Mazdinem slovenskem zastopniku MMS. Natančne cene še niso znane, vsaj pri nas pa naj bi bile podobne kot veljajo za Fordovo fi-esto. Matjaž Gregorič
foto: Mazda
Kia je obnovila limuzino Magentis
Mehčanje stroge zunanjosti
Južnokorejska Kia je kozmetično in tehnično osvežila svojega zastavonošo magentis, limuzino, ki je bila doslej nekoliko v senci sorodne Hyundaijeve sonate. Kupce namerava privabljati z ugodnim razmerjem med ceno in
vrednostjo, ob tem pa tudi z obogateno serijsko opremo.
Kia je doslej izdelala 175.000 primerkov limuzine magentis, ki je šla na nekaterih trgih, predvsem zaradi vabljive cene in udobja, ki ga ponuja potniška kabina, dobro v promet, kljub vsemu pa jc napočil čas za posodobitev. Oblikovalci so zarezali predvsem v sprednji del, kjer sta najbolj izrazita nova ločena žarometa, na novo pa sta ukrojena tudi kromi-rana maska hladilnika in odbijač. Kromirane obrobe se pojavljajo tudi okoli bočnih stekel, celotna podoba pa je oplemenitena še z
novimi 15-palčnimi aluminijastimi platišči.
Ob spremembah na karoseriji je nekaj novosti tudi pri mehaniki; magentis bo namreč na voljo tudi 2,0-litrskim štirivaljnim bencinskim motorjem s 134 konjskimi močmi, medtem ko je bil doslej edina možnost 2,0-litrski šestvalj-nik s 167 konjskimi močmi. Tudi pri šibkejšem motorju bo poleg ročnega petstopenjskega menjalnika ena od možnosti Hyundaijev samodejni menjalnik s kombiniranim ročnim pretikanjem H-matic.
SUZUKI POPUSTI do
400.000 IT
Terenci in osebni letnik 2002
$ suzuki Odarš
SWIFT1
Najnižja cena
130.000'"
CENEJE
Stegno 33, Lj., (01) 58-10-131, 58-10-127
Pri prenovljenem modelu sta ohranjena že znana nivoja opreme z oznakam LX in SE. V bogatejši izvedbi ima magentis tudi v usnje oblečene sedeže, medtem ko samodejna klimatska naprava, radijski sprejemnik s CD predvajalni-kom in drugi elementi opreme namenjeni udobju sodijo tudi v osnovno različico. V notranjosti oblikovalci niso naredili večjih sprememb, k varnostni opremi pa sta dodani še bočni varnostni vre-
či.Podjetje Kia Motors Adria Group, ki pri nas zastopa južnokorej-sko avtomobilsko znamko, z ma-gentisom doslej ni imel večjega uspeha. Prenovljeno limuzino naj bi začeli prodajati sredi leta, vendar še niso oblikovali cene, ki je bila doslej občutno višja kot pri (tehnično sorodni) Hyundaijevi sonati.
Matjaž Gregorič, foto: Kia
Smart je pritegnil k sodelovanju zvezdnika Robbieja VVilliamsa
Na turnejo z odštekanim malčkom
Pop zvezdnik Robbie Williams bo svojo letošnjo evropsko koncertno turnejo začel v sodelovanju z nemškim Smartom, ki je prevzel pokroviteljstvo, od katerega si obetajo dobro promocijo znamke malih avtomobilov.
"Zelo sem srečen, da spet sodelujem s smartom," je ob sklenitvi sodelovanja povedal Williams, ki je bil lanskega aprila prvi kupec odštekanega smarta crossblade, odprtega avtomobilčka z mini-malistično zasnovo, ki je za zvezdnika fantastičen avtomobil, diši pa mu tudi prihajajoči odprti dvosedežnik, ki ga bo morda dodal svoji zbirki. S sodelovanjem so zadovoljni tudi pri proizvajal-
cu, saj so prepričani, da gresta smart in Williamsova pojava odlično skupaj pri nagovarjanju ciljne publike kupcev. V okviru sponzoriranja evropske turneje načrtujejo vrsto aktivnosti in celo tekmovanj za privržence Robbieja Williamsa. Pa naj še kdo reče, da pop glasba in avtomobili niso za skupaj.
Matjaž Gregorič, foto: Smart
Policija nadaljuje z Jumperji
Slovenska policija jc pred kratkim kupila in že prevzela 12 novih intervencijskih in dodatno posebej za prevoz službenih psov prirejeno vozilo citroen jumper. Vsa poganja 2,8-litrski turbodizelski motor HDi, in so opremljena po zahtevah naročnika. Za predelave in posebno opremo so poskrbeli v koprskem podjetju Proavto, ki je nastalo iz nekdanjega Cimos Speciala. Upajmo, da število vozil (13) za slovensko policijo ne bo nesrečno. M.G., foto: Citroen
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57
IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst (Fernetiči - živilski diskont) sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. GSM.: 041 734 140
LOŠKI ODER Škofja loka
tel.: 51 20 850, GSM: 041/730 982, Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka
V petek, 31. 1., ob 19.30 uri T. Partljič: ČAJ ZA DVE, komedija, režija: Robert Raponja, gostuje Drama SNG Maribor, za abonma MODRI,
V soboto, 1. 2., ob 19.30 uri T. Partljič: ČAJ ZA DVE, komedija, režija: Robert Raponja, gostuje Drama SNG Maribor, za abonma RDEČI
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
sreda, 29 januarja, ob 19.30 uri, M. Mc Donagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), za ABONMA MODRI, IZVEN in KONTO; četrtek, 30. januarja, ob 19.30 uri, M. McDonagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), sobota, 1. februarja, ob 19.30 uri, M. McDonagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper), za ABONMA SOBOTA 1, IZVEN in KONTO;
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p.
Trst 4.2., 8.2.2003, Lenti 8.2. 2003. Madžarske toplice od 15.2. do 18.2.2003. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Prireditve v Tržiču
Tržič - Jutri, v sredo, 29. januarja, bo ob 18. uri produkcija učencev Glasbene šole Tržič, in sicer v dvorani GŠ Tržič. V četrtek, 30. januarja, se bo ob 17. uri začela ura pravljic v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. V petek, 31. januarja, bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, ob 19. uri potopisno predavanje z diapozitivi. V baru Pr' Rihtarju v Zvirčah bo ob 20. uri kegljanje za tržiške obrtnike in delavce.
Valentinov ples
Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranj vas vabi vsak petek in soboto ob 20. uri na ples z evergreen glasbo v restavracijo v 1. nadstropje. V petek, 14. februarja, pa vas vabijo na Valentinov ples s presenečenjem. Za rezervacije in informacije pokličite po tel.: 280-00-20.
Ure pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, 28. januarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic. Naslov pravljice C. Loupya je Daj mi poljubček.
Radovljica - Pravljično uro z naslovom Mojca Pokrajculja (koroška pripovedka) bo za otroke, stare vsaj 4 leta pripravila Eva Drinovec, in sicer v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta.
Otroške delavnice
Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice sporoča otroški program, ki bo v njihovi knjižnici na Otroškem oddelku, in sicer danes, v torek, 28. januarja, bo med 15. in 16.45 uro potekala otroška delavnica (veselo s šivanko). Jutri, v sredo, 29. januarja, bo ob 16. uri začetek angleških uric, ki bodo trajale do 18.45 ure. V četrtek, 30. januarja, bo med 17. in 17.45 uro potekala ura pravljic. "Lepo je biti bralec" in žrebanje Nagradne uganke bo od 18. do 18.45 ure. V petek, 31. januarja, bo med 15. in 16.45 uro potekala ustvarjalna delavnica, od 17. do 18. ure pa pridite na klekljanje.
2. delavnica za uspešno življenje
Kranj - Absolut Timer vas vabi na 2. delavnico za uspešno življenje. Vabljeni ste vsi, ki ste pripravljeni narediti korak proti svojemu cilju. Delavnica bo v Kulturnem domu v Stražišču jutri, v sredo, 29. januarja, ob 17. uri. Vodita jo Danuša Bizjak in Marta Timer. Njuno delo temelji na dolgoletnih izkušnjah in starodavnih tehnikah. Za informacije in prijave sta dosegljivi po tel.: 041/942-009 in 041/829-122.
Prešernov dan Podbrezje - KUD Tabor Podbrez-je obvešča, da bodo v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Podbrezjah proslavili Slovenski kulturni praznik in Prešernov dan. Gostili bodo slavista, pesnika, esejista in literarnega zgodovinarja predvsem zamolčane slovenske poezije Franceta Pi-bernika iz Kranja. Med pogovorom z njim bodo brali njegove pesmi, popoldan pa bo pesem-sko zaokrožil oktet Lip Bled, pod vodstvom Tomaža Tozona.
Prijatelji Begunjščice
Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene
1983 in starejše, mladinci - rojeni
1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Šola gorništva
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo gorništva, ki bo potekala v restavraciji Poslovenga centra, Planin 3, Kranj, in sicer ob sredah: 5. februarja, 5. marca in 2. aprila ob 18. uri. Potrebna je oprema: 2 vponki z matico, pomožna vrvica (premera vsaj 8 mm in dolga 5 m), beležka in pisalo. S seboj prinesite tudi vašo tehnično opremo. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/ 734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - vključno do srede 29. janurja.
Klub študentov Kranj vabi
Kranj - Jutri, v sredo, 29. januarja, Klub študentov Kranj vabi na potopisno predavanje z naslovom S kajakom po svetovnih rekah. Predaval bo Žiga Bajt, in sicer v Modri dvorani gradu Khislstein ob 20. uri. Jutri vas vabijo tudi na koncert z okusom, ki bo v Caffe Manana. Tokrat boste lahko uživali ob zvokih skupine Lolita. Vstop je prost, prične pa se ob 21. uri. V petek, 31. januarja, bo ob 21. uri
v Mitnici študentski žur, na katerem vas bo zabaval DJ Klemen. Z žurom boste lahko nadaljevali še v soboto, ko bo v Mitnici vrtel glasbo Dj X-way. Tudi tokrat se začne ob 21. uri.
Moje gore
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, 28. januarja, ob 19.30 uri predstavitev knjige "Moje gore" in pogovor z avtorjem, glasbenikom in alpinistom Milenkom Arnejškom - Prle-tom.
Tekmovanje v tekih in veleslalomu
Kranj - Sekcija za zimske športe pri Društvu upokojencev Kranj organizira tekmovanje v tekih na smučeh in veleslalomu, ki bo v torek, 4. februarja, na Pokljuki -Vadbeni center Rudno polje. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo do petka, 31. januarja, v društveni pisarni.
RodioTriglav
®
Prri 9I0/ Gorcnj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/kc®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center, Planina 3. Rok za prijave je do 5. februarja.
Gremo na Kras
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohodniški izlet v Repentabor - Bazovico (Italija). Obiskali boste slovenske vasi na Primorskem, na italijanskem delu Krasa, in sicer v četrtek, 30. januarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
Južna Korzika
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na izlet in pohod po južni Korziki, in sicer od 25. aprila do 3. maja. Dodatne informacije pri Tončki Kajdiž, Žirovnica 92/b, tel.: 031/535-799, do 31. januarja.
Izleti
Kopalni izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v sredo, 12. februarja, kopalni izlet v Terme Ptuj, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa.
Izlet v Terme Snovik
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na prijeten izlet v Terme Snovik pri Kamniku, in sicer v petek, 14. februarja, s predhodnikm obiskom trgovine Eta in Svilanit. V popoldanskem času sledi še ogled mesta Kamnik. Prijave zbirajo v društvu.
Zimski pohod
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom. Izlet bo v četrtek, 6. februarja, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Kopalni izlet v Izolo
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prvega letošnjega izleta, ki bo v sredo, 5. februarja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škof ji Loki. .Prijave zbirajo v društvu do zasedenosti avtobusa.
Po Župančičevi poti
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 8. februarja, izlet v "deželico belih brez", po Župančičevi poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 4 ure, in sicer položne nenaporne hoje. Oprema pa naj bo vremenu primerna. Prijave z vplačili in dodatne informacije Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-706, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od
Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da na ekološki tržnici v Naklem z januarjem prehajajo na 14-dnevno oskrbo in bo tržnica odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu (4. in
18. fabruarja...) od 17. do 18.30 ure.
Drsanje na Bledu
Bled - Društvo Arnold Rikli vas vabi na brezplačno drsanje, in sicer na naravno urejeno drsališče v Kampu Zaka.
Lama Shenphen zdravi
Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do
19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392 - Tiberij.
Obvestila
Občni zbor PD Gorenja vas
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas vabi vse svoje člane in ljubitelje planin in gora na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 1. februarja, ob 18. uri v dvorani doma občine Gorenja vas - Poljane. Občni zbor se bo začel z zanimivim potopisnim predavanjem in diapozitivi članice društva Nine Pisk, na temo "Barve in obrazi zahodnega Tibeta".
Maske in utrinki
Kranj - Društvo Pungert Kranj vas jutri, v sredo, 29. januarja, ob 20. uri vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na odprtje kiparske razstave rezbarja Marjana Smre-karja z naslovom Maske in utrinki. Razstava bo na ogled do 19. februarja.
Odmaknjena bližina
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna
GLASOV IZLET
Zadnji petek v januarju, 31.1.2003, Vas vabimo na Izlet v Portorož. V dopoldan skih urah boste lahko nakupovali po ugodnih cenah. Popoldan si bomo privoščili sprostitev v ogrevanem bazenu hotela Metropol. Izlet se bo zaključil ob dobri hrani in žlahtni kapljici. Cena Izleta je 5100 sit. Časa za prijavo je izredno malo, zato pohitite s prijavami. PoklčHe tel.: 201 42 47 aH 201 42 49.
Krvodajalska akcija
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani organiziral krvodajalsko akcijo v torek, 28., in v četrtek 30. januarja. Za vse, ki boste darovali, so organizirali poseben avtobusni prevoz. Odhod avtobusov v torek, 28. januarja, ob 7. uri pred Krajevno skupnostjo Zlato polje na Ulici F.R. Stanjeta 13, ob 8. uri na parkirišču pred Fakulteto za organizacijske vede in ob 8.15 uri na avtobusni postaji pred hotelom Creina, ob 9. in ob 10. uri pa na parkirišču pred Srednjo elektro šolo. V četrtek, 30. januarja, ob 6. uri na avtobusni postaji Voglje, ob 7. uri na avtobusni postaji Ore-hek in Drulovka, ob 8. uri na avtobusni postaji pred Domom družbenih organizacij, ob 9. uri na vseh avtobusnih postajah Zalog in ob 10. uri na avtobusni postaji pred hotelom Creina. Za dodatne informacije pokličite na telefon 04/236-44-10.
DU Tržič obvešča
Tržič - Društvo upokojencev Tržič obvešča svoje člane, da v dogovoru z upravljalcem žičnice na Zelenici, ob predložitvi izkaznice o plačani članarini za leto 2003, dobite dnevno smučarsko karto po 1.500 tolarjev. Ta ugodnost velja tudi za ostale člane vseh gorenjskih društev upokojencev.
Telovadimo in hujšajmo skupaj
Kranj - Telovadimo in hujšajmo skupaj, in sicer vsak torek od 18. do 19.30 ure v mali telovadnici OŠ Staneta Žagarja v Kranju. Dodatne informacije po tel.: 040/281-098.
enota Kranj in Kozjanski park vas vabita na ogled razstave Odmaknjena bližina - naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka. Razstavo si lahko ogledate do 4. februarja v razstaviščih Kokra in Sava, Tomšičeva 7, Kranj.
Krajina
Ljubljana - Do 21. marca je v prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58, na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Krajina. Razstavlja Aleksander Čufar, član Fotografskega društva Grča.
Umetniška dela Jožeta Vogelnika
Spodnje Bitnje - V piceriji Baron razstavlja likovna dela v akrilu na platno in risbe - svinčnik. Razstava bo na ogled do aprila.
Blejske razglednice
Bled - Občina Bled vabi na ogled razstave barvnih fotografij članov Foto kluba Triglavski narodni park na temo Blejske razglednice. Razstava je na ogled v I. nadstropju
Občine Bled do konca januarja. Člani Foto kluba Triglavski narodni park, ki se predstavljajo na razstavi so: Beno Bregant, Peter Cven-kelj, Franc Ferjan (Bled), Franc Ferjan (Gorje), Dušan Podlogar, Matej Rupel, Martin Šolar, Drago Vogrinec in Metka Žnidar.
Razstava v Preddvoru
Preddvor - V prostorih gostilne "Majč" sredi Preddvora vabijo člani likovnega društva Preddvorski samorastniki na ogled prodajne razstave slik in skulptur. Razstava bo odprta do 2. februarja.
Razstava likovnih del
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vabi na ogled razstave likovnih del Eda Gregoriča, člana Dolika Jesenice. Razstava bo na ogled do vključno 5. februarja. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Unikatne egipčanske jaslice
Tržič - Tržiški muzej vabi k ogledu unikatnih egipčanskih jaslic, lastnika Milana Kovača, ki so na ogled v Kurnikovi hiši do konca februarja. Muzej je odprt od torka do nedelje od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Božične jaslice doma in po svetu
Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na ogled razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003.
Razstave na Bledu
Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice je na ogled od konca januarja. Hotel Krim: prodajna razstava na temo šah - g. Vogelnik (akril). Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar ter razstava Fotokluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fal-lani iz Benetk.
Tam za hribi
je tako kot tukaj...
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva.
^^fk     J»ETEk 1)4- FjfbrüDP JB^-^
Nagradno vprašanje:
Napišite refren pesmi Gorana Karana
"Kada zaspu Andeli - Ostani"?
Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ
Izžrebanec prejme najnovejši CD Gorana Karana (Založba Menart) z njegovim podpisom. Nagrade prejmejo nagrajenci po končanem koncertu po pošti!
GLASOV KAŽIPOT
Predavanja +
Zatiranje trajnih plevelov
Škofja Loka - Tatjana Rupnik -Svetovanje o varstvu rastlin vas vabi jutri, v sredo, 29. januarja, ob 15. uri na predavanje, ki bo v sejni sobi Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka na Trati (nad trgovino), na temo Zatiranje trajnih plevelov (ščavje, robida,...) na tra-vinju in drugih površinah. Obenem pa vas vabi na predavanje v petek, 31. januarja, ob 15. uri v istih pristorih, na temo Ukrepi varstva sadnega drevja v zimskem in
predspomladanskem času. Dodatne informacije na tel.: 031/302-389, Tatjana Rupnik.
Predavanje Vide Žabot
Šenčur - Kulturno društvo Šenčur vas vabi na predavanje Vide Žabot, na temo Čez stisko in strah do optimizma, ki bo v četrtek, 30. januarja, ob 20. uri v domu krajanov.
Kamčatka
Kranj - V okviru popotniških večerov vam bo Roman Herlec predstavil svoje dogodivščine s potepanja po Kamčatki, in sicer, da-
nes, v torek, 28. januarja, ob 19.30 uri v Potepuhu.
Ali si res lahko izbiram, kakšno življenje živim?
Žiri - Društvo bolnikov z osteopo-rozo Kranj in Rdeči križ Žiri organizirata predavanje z naslovom "Ali si res lahko izbiram, kakšno življenje živim?". Predavanj bo v Osnovni šoli Žiri, in sicer danes, v torek, 28. januarja, ob 18. uri. Predavala bo višja med. sestra, učiteljica zdravstvene vzgoje in refleksoterapevtka Meta Tavčar.
Čile in vzpon na Aconcaguo
Škofja Loka - Milan Potočnik vas vabi jutri, v sredo, 29. januarja, ob
18. uri v Knjižnico Škofja Loka na predavanje z diapozitivi, na katerem vam bo predstavil Čile in vzpon na najvišji vrh Južne Amerike - Aconcaguo.
Predstave
Koncerti
V spomin na pesnika
Begunje, Žirovnica - Glasbena šola Jesenice - Oddelek Žirovnica organizira in vabi na koncert v spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna, ki bo v četrtek, 6. februarja, ob 19. uri v Psihiatrični bolnici Begunje. Drugi koncert pa bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v Osnovni šoli Žirovnica.
Transvestitska svadba
Kranjska Gora - KUD Svoboda Zalog uprizarja igro Transvestitska svatba, in sicer v soboto, 22. februarja, ob 19.30 uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori.
Samomorilec
Žiri - V soboto, 1. februarja bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh domača gledališka skupina premier-no uprizorila satiro Nikolaja Ro-bertoviča Erdmana, z naslovom Samomorilec, v režiji Metke De-beljak. Predstava bo ob 19.30 uri. Prva ponovitev igre bo že v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri.
Poročil se bom s svojo ženo
Kamna Gorica, Slovenski Ja-vornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na ogled predstave - komedije Marjana Marinca "Poročil se bom s svojo ženo". V Kamni Gorici bo predstava v dvorani Doma krajanov v petek, 31. januarja, ob 19.30 uri. Komedijo pa si lahko ogledate tudi v soboto, 1. februarja, ob 19.30 uri, in sicer v veliki dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Karte lahko rezervirate po tel.: 5866-151 ali 041/749-134.
ar
Goma mm
najbolj športna frekvenca
PREJELI SMO
Opravičilo
Podpisani Franc Stroj se opravičujem g. Francu Ekarju za izjave, ki so bile objavljene v tem časopisu, dne 27. 9. 2002, pod naslovom "Gnezdo še vedno stoji". Nobenega namena nisem imel, da bi užalil, ali kako drugače prizadel g. Franca Ekarja. Sporne izjave so bile dane v posebnih okoliščinah in so bile s strani javnih medijev tudi napačno interpretirane.
Franc Stroj, Begunje
Ropovemu govoru v Dražgošah na rob
Ob branju njegovega govora v Dražgošah sem se ustavil ob odstavku: "Če bi Slovenci zmeraj računali, kaj je najbolj pametno storiti, bi danes govorili drug jezik. "
Da bi govorili drug jezik, ne verjamem, saj smo Slovenci preživeli že mnogo okupacij, pa glej, še zmeraj govorimo slovensko.
Našega jezika niso zatrli ne Francozi, pred dvesto leti, ne Nemci s severa, ki so pritiskali na naš jezik več stoletij skupaj, zatrli ga niso ne Madžari ne Italijani, ki so bili tudi na naši zemlji.
Od leta 1918 - 1991 smo bili okupirani od Srbov, to je čez 70 let, pa zato nismo pozabili na našo slovensko govorico.
Jezik nekega naroda se ne more kar v en zamah zatreti, če je tudi uradni jezik, s politično močjo vsiljen je še zmeraj pomembno, kakšen je občevalni med ljudmi.
Pred letom /917 je v Rusiji vsa inteligenca govorila francoski jezik, a zaradi tega ni ruski mužik nehal s svojo govorico. Poglejmo Bosno toliko stoletij pod turško okupacijo, pa njihovega bošnjaškega jezika ni bilo konca.
Isti primer je za Makedonijo, ki so jo Srbi imenovali južna Srbija (v času kraljevine od 1918 - 1941).
Nismo Slovenci manj trdoživi, zato ne verjamem, da bi naš jezik obdržali tisti, ki so se nespametno odločili za dražgoško dramo.
Andrej Demšar, Studeno
Borcem je kršena pravica do odgovora
Gorenjski glas, 7. januarja
Priznanje in zahvala gre uredništvu Mladine (ki je 6, t. m.), predvsem pa zapisu Jožeta Košnjeka letošnjega 7. januarja. Še posebej me je pritegnil zelo zadet naslov "Borcem je kršena pravica do odgovora". Gre namreč za že razvpit prispevek "raziskovalnega" televizijskega novinarja Jožeta Možine o dražgoški bitki in dogodkih v zvezi z njo. Prvi del je bil objavljen 8. aprila, drugi pa 9. maja 2002. Obakrat v Tedniku. Ker me je Možina na hitro pritegnil k snemanju v Rovt in ker sem avtor štirih knjig o Dražgoški bitki in ostalih dogodkih, k temu zapisu nimam le pravice, ampak tudi dolžnost, saj gre za obrambo dokazanih resnic.
Za kaj gre, je Jože Košnjek dobro pojasnil in povzel dosedanje razprave, ki jih je povzročil televizijski raziskovalni novinar (ki je po izobrazbi tudi zgodovinar), ki je oddaji pripravil z. namenom razvrednotenja veličine in pomena draigoške bitke in nenadnega
uspeha Cankarjevega bataljona 12. decembra 1941 v Rov tu nad Škofjo Loko. Znamenita dražgoško bitka, da je bila nespametna in nepotrebna ter da partizani sploh niso zmagali, temveč povzročili uničenje vasi in poboj Dražgošanov. Glavni odbor ZZBU Slovenije in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja L·yka sta na tako oddajo "skušala uveljaviti pravico do odgovora, kar je navsezadnje utemeljena v zakonu ", kot je zapisal Jože Košnjek. Do tega kljub vsej upravičenosti ni prišlo, kajti temu sta se "uprla Možinova novinarska kolega, legendarna Rafko Gerič in Uroš Slak ", kot jc bilo objavljeno v Mladini že 22. julija 2002 ter nedavno v tej reviji ponovljeno, kar tudi piše Jože Košnjek.
l'u moram preskočiti h kratkemu reagiranju z. moje strani. Na oba dela MožJnove oddaje sem uredništvu informativnega programa pisal že 18. marca in 11. maja lani. V prvem pismu 18. 3. lani (poslal sem ga tudi GO ZZB in DELU, ki pa ga ni objavilo) pravim:
"Da bo izdelek raziskovalnega novinarja Jožeta Možine tak, ten-denciozen in površen, si ne bi mogel misliti nikoli. Tudi nikoli ne bi sodeloval, če bi slutil, kakšna je novinarjeva namera in kdo vse bo še nastopal. Bil sem zlorabljen! In brez avtorizacije..."
V pismu 11. maja lani pa sem k T V - Tedniku 9. maja sporočal: "Protestiram k nezrelemu in ten-dencioznemu delu Tednika, ki je bil namenjen dražgoški bitki... Novinar Možina je uporabil le tisto, kar je ustrezalo njegovim ciljem. V omenjenem Tedniku, ko je Možini s svojo napovedjo izdatno pomagal urednik Janko Sopar, je bila ta tendencioznost še otiplji-vejša. Če gre za raziskovalnost in prikazovanje teh velikih dogodkov, ki jima novinarja nista (ali nočeta) kos, je to storjeno v moji zadnji knjigi VRH V DRAŽGOŠAH.
Daje tako, priča tehtna in resna ocena poznavalca, pisatelja in urednika Svobodne misli Vladi-mirja Kavčiča, kije 25. 1. lani zapisal tudi: "Zdaj je pred nami Ja-nova četrta knjiga o Dražgošah in prepričan sem, da je v tej vse, kar je o Dražgošah treba povedati... deleža, ki ga je prispeval naš znani zgodovinar dr. Tone Ferenc, ne smemo pozabiti... " Podobno je 10. junija lani ocenjeval tudi zgodovinar dr. Božo Repe.
V knjigi so popravljene razne napake in dodano marsikaj novega. Tako tudi seznam dražgoških borcev, seznam padlih policistov v Rovtu z. imeni, natančno število padlih na obeh straneh in veliko fotografskih posnetkov ter okupatorjevih dokumentov. Se pravi: dokumentov, ki naj bi jih uporabil Jože Možina, a jih ni, je več kot dovolj. Le ti bi še kako prav prišli na kaki Okrogli mizi, do tesar pa kljub prizadevanju urednice Tanje Starič ni prišlo. Očitno je podlegla novinarjem. Prav v zvezi Z Rovtom, kjer sem bil poleg F. Čo-pija - Borotina pri delnem snemanju Možinove oddaje, kot nujno dodajam, da je bil spopad v Rovtu 12. decembra 1941 neizogiben. Okupatorjeve policijske enote so tedaj   neprestano zasledovale
Cankarjev bataljon. Nanj bi tistega dne zanesljivo naleteli, saj se je policijski oddelek že zelo približal Debelakovi domačiji v Rovtu, kjer seje zadrževal Cankarjev bataljon. Šlo je le za to, kdo bo napadel prvi. In če.Cankarjeve! ne bi hitro postavili zasede, bi jih policisti prehiteli. Ni si težko predstavljati, kakšne žrtve bi imeli partizani. A je prišel vmes tudi zajec itd. In prav na kraju spopada v Rovtu je Možina, s sicer zelo mehkim glasom, pritiskal na naju s Čopijem glede dogodka s policistom in psom. Čopi hi bil obtožen nekakšnega uboja ujetnika - policista.
To pa je že blizu pisanja Nove zaveze ali Demokracije, kjer lahko preberemo, da je "Čas, da razbijemo mit o Dražgošah" in podobno! Gradiva za Okroglo mizo je torej dovolj, da bi zadeve postavili na pravo mesto. Na njej bi vsekakor morala sodelovati tudi in predvsem midva z dr. Ferencem ter F. Čopi, ki je bil medtem že obtožen, a je bil ovadba zavrnjena. Knjiga VRH V DRAŽGOŠAH s svojo vsebino torej nudi veliko podatkov in resnice, kar pa organizator dražgoških prireditev v intervjujih ni omenil niti z. besedico. In na koncu: ali je pomembnejše zavračanje nekaterih TV novinarjev ali resnica o zimskih bojih Cankarjevega bataljona/ "Popačena slika ne more vzeti prave predstave o dražgoški epopeji, " pravi tudi Košnjekov zapis.
Ivan Jan, Partizanska 10c, Kranj
Polni zabojniki
Komunala Kranj se v imenu organizacije Humana opravičuje zaradi nekaj primerov polnih zabojnikov za zbiranje starega tekstila, rabljenih oblačil in obutve. Zaradi velike količine zbranih oblačil so se pojavile logistične težave, zato zabojnike niso uspeli pravočasno sprazniti. Zabojniki so sedaj prazni in čakajo na občane, da odložijo pripravljene stvari, kot so oblačila, posteljnino, igrače. Če bi v prihodnje prihajalo do zapolnjenih zabojnikov, prosimo občane, da pripeljejo zbrane stvari na reciklažno dvorišče na odlagališču odpadkov Tenetiše, kjer jih bomo do prihoda Humane, d.o.o., začasno skladiščili. Na ta način se bomo izognili temu, da bi lepo pripravljene stvari ležale poleg zabojnikov in se tako poškodovale.
Komunala Kranj
Kapus in Rebec podžupan
Pod tem naslovom je vaša novinarka zgoščeno opisala potek zadnje seje radovljiškega občinskega sveta. Dostavil bi pa še sledeče: Sestava delovnih teles občinskega sveta je osebna izkaznica, je spričevalo občinskega sveta. Politično najpomembnejša komisija je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Zato je svetnik Simon Zore predlagal, naj petčlansko komisijo sestavljajo svetniki tistih strank, ki so na volitvah dobile 3 ali več svetnikov (sledijo: Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja, Odbor za finance in Časopisni svet. Gledano s strani pomembnosti nekega odbora in uspeha stranke ali liste na volit-
vah, je sestava delovnih teles radovljiške občine zanimiva. Župan je največjo politično moč namenil Jelinčičevi SNS, ki je dobila na volitvah le 1 svetnika, v delovnih telesih pa kar 4 člane, od tega po enega v Odboru za urejanje prostora in Odboru za finance. Pri-štejmo še g. Staneta Perca, člana SNS, kije kandidiral na listi NNV (ima le I svetnika), dobil mesto v KVIAZu in postal še predsednik Odbora z.a kmetijstvo.
ZLSD. ki ima v občinskem svetu 3 svetnike, je dobila 9 mest v občinskih delovnih telesih med njimi KVIAZ, Odbor za finance, Odbor za prostor in Časopisni svet. Nova Slovenija, ki ima tudi 3 svetnike, je dobila samo 4 mesta v manj pomembnih delovnih telesih. Od posameznikov je Jože Kapus LDS, direktor delniške družbe Alpdom, ki med drugim kupuje zemljišča, sodeluje pri gradnji hiš, postal podžupan odgovoren za infrastrukturo in prostor, ter predsednik Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja. Veliko politično moč je župan oz. KVIAZ namenil tudi g. Stanetu Percu, ki je edini izvoljen na listi NNV, dobil pa je mesto v KVIAZu, postal predsednik, Odbora za kmetijstvo, je pa tudi član Komisije za povojne poboje. Pisec teh vrstic, član N.Si, sem dobil mesto članu v Odboru za šport, ki sem ga vesel, čeprav je eden od svetnikov pripomnil, da je to le tolažilno mesto. Vesel sem zato, ker imam rad šport in ker je predsednik Odbora Tomislav Kržišnik, član SMS, športnik, za katerega sem prepričan, da bo za šport tudi kaj naredil. Toliko o občinskih delovnih telesih še z nekega drugega zornega kota. Komentar prepuščam bralcu.
dr. Avgust Mencinger, občinski svetnik IN.Si
Dražgoše
Dražgošanko Milico Novak je močno vznemirila izjava slavnostnega govornika na letošnji proslavi v Dražgošah, ko je dejal: "Če ne bi bilo takrat te bitke, bi se danes tu govoril drug jezik. " Lani poleti sem se pogovarjal z nekaterimi preživelimi domačini iz Dražgoš, in tudi oni so drugačnega mnenja, kot razlaga dražgoško bitko uradna slovenska politika.
Vse kaže, da gre za veliko in množično zavajanje, zato predlagam Državnemu zboru RS, da določi skupino strokovnjakov, da razišče, kaj se je na Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 v resnici zgodilo. Potrebno je temeljito analizirati dražgoško bitko ter učinkovitost, smiselnost in posledice partizanskega bojevanja. Izvirna pričevanja in resna znamenja kažejo, da so se partizani z neodgovornim izzivanjem okupatorja v bistvu le maščevali nad Dražgošani. Zakaj? Se morda niso dovolj odzivali in vključevali v partizanske vrste?
Posebej je potrebno pojasniti, ali januarski partizanski "podvig" v Dražgošah opravičuje tolikšno število žrtev nedolžnih domačinov, izgon preostalega prebivalstva in požig celotne vasi? Zakaj so partizani potisnili prebivalce Dražgoš v tako neizhoden položaj? Je bila "slavna bitka" iz taktičnih in človekoljubnih razlo-
gov smiselna in utemeljena? Je bil beg partizanov pred okupatorjem in opustitev nedolžnih vašča-nov splošna praksa partizanskega bojevanja?
Že vnaprej izgubljena bitka na Dražgošah še vedno glasno kliče po mnogih zamolčanih odgovorih. Menim, da imamo prebivalci Slovenije pravico vedeti, ali gre v primeru Dražgoš za slavje ali žalovanje!
Ive A. Stanič
Odprto pismo županu Mestne občine Kranj gospodu Mohorju Bogataju
Spoštovani gospod župan!
Za novo leto sem Vam pisal osebno z. imenom in priimkom, seveda tudi kot občan, danes pa Vam pišem kot občan, kamenim, da bi za Vas kot župana moralo pomeniti to več, kot zgolj neki posameznik.
Zakaj Vam pišem to pismo? Božična in novoletna praznovanja so mimo. Mnogi so pred televizijskimi in drugimi kamerami izjavljali, da je praznovanje full fajn in Želeli, da bi bilo vse leto tako. Tudi sam to želim. Toda mnogi, mnogi niso mogli izjavljati tako. Niso mogli izjavljati predvsem zaradi nereda, ki so ga ustvarjale skupine brezobzirnih, lahko rečem tudi slabo vzgojeni in nekontroliranih otrok z vsemi mogočimi pirotehničnimi sredstvi. Dobro poznate uredbo o uporabi teh sredstev, vendar se je ta uredba v Kranju kršila na vseh ravneh in mislim, da proti temu ni nihče nič ukrepal.
Naj s primeri potrdim navedeno: kljub časovni omejitvi med 26/12 in 1/1 so pokale po Kranju petarde ves december in še prvo tretjino januarja: razgrajanju ni bila izvzeta bolnica, dom upokojencev, vrtci; sredi strnjenega naselja z nad petdesetimi stanovanji je bilo pred novim letom preko sedem ur pokanja in drugega divjanja, vendar je policija na opozorilo izjavila, da nič ne more; z balkonov stanovanj in skozi okna so padale petarde na cesto pred avtomobile in ljudi; petarde so metali v prezračevalna jaške, kontejnerje z.a papir in smeti - in še bi lahko našteval. Predstavljajte si, kakšno je bilo praznovanje za bolne, majhne otroke, tiste, ki so si želeli malo miru za normalno praznično uživanje; kako so se pri tem vznemirjale živali.
To so počenjali v prvi vrsti otroci med sedmim in štirinajstim letom starosti, nad katerimi bi starši morali imeti nadzor. Kaj so pri tem storili? Nič. Morda SO jih sami poslali na cesto, da so imeli mir. Med njimi so bili tudi takšni, ki na drugi strani tarnajo, da je šola predraga, da težko živijo - za
razgrajanje s petardami pa ni Škoda denarja.
Gospod župan! Zakaj imamo odredbo, ki jo nihče ne spoštuje? Menim, da imate pravico in dolžnost vprašati upravo policije v Kranju, kaj je storila za spoštovanje te odredbe in koliko ter kakšne ukrepe je uporabila proti kršiteljem, ki jih je bilo polno? Odgovor ho verjetno ničev. Kot Slovenec sem bil včasih globoko prizadet, ko so govorili, da smo nepravim država, žal pa moram v tem primeru to sam v celoti pritrditi.
Pred volitvami so stranke in kandidati za župana - tudi Vi in Vaša stranka - veliko govorili, da želijo napraviti Kranj za prijazno mesto. To, o čemer pišem - čeprav je to le eden od primerov - tega ne potrjuje.
Spoštovani župan! Kaj lahko storite, da bo takšnega in podobnega nereda manj?
- Pridružite se kot lokalna skupnost mnogim organizacijam civilne družbe, ki so že zahtevale pri pristojnih organih prepoved uporabe petard in podobnih sredstev, vendar doslej brez uspeha. Več držav se je takšnemu primitivnemu izživljanju že odpovedalo. Prepoved tega ne pomeni samo prispevek k vzdrževanju reda, temveč je tudi oblike represivne vzgoje, ker onemogoča početje prekrškov in podobnih dejanj. Prepoved ima tudi pomembno finančno težo, saj bi družine uporabljena sredstva za pirotehniko lahko uporabile za koristno potrošnjo; predvsem pa bi odpadli stroški za zdravljenje poškodb in posledice teh poškodb.
- Nekatere občine so z občinskimi predpisi določile mesta, kjer samo se lahko uporabljajo v omejenem času dovoljena sredstva, da ne motijo občanov. Kranj ima dovolj možnosti, da lahko določi podobne lokacije: Savski log, Športni park, polje severno od šolskega centra in morda še kje.
- Več je potrebno storiti za oza-veščanje staršev, saj so za početje omenjenih dejanj posredno odgovorni oni. ker nimajo - ali celo nočejo imeti - nad njimi potrebnega nadzora; večino teh početij namreč počno otroci, za katere bi starši morali vedeti, kje so, kaj počno in kako se obnašajo.
Pismo pišem kot odprto, da ga bodo lahko prebrali tudi drugi občani in pričakujem, da me bodo v teh mislih podprli, čeprav več kot to ne morem storiti, in da bodo podprli Vas župana, ki lahko storite marsikaj. Lep pozdrav! Občina MOK
Andrej Šifrer v Radovljico
V novoletni oddaji smo poslušali pesem, ki jo je zapel naš vrli Andrej Šifrer s pripombo, da je bolj namenjena za dom upokojencev, zato ga vljudno vabimo v Radovljico v naš dom, da bi nam zapel, za kar ga bomo nagradili s krožnikom "bujte repe" in z dva deci rujnega. Saj za prijatelje oz. babice in dedke si je treba čas vzet, kajne Andrej? To bomo veseli!
Lep pozdrav. Upam, da ima Andrej kot vsi zavedni Gorenjci Gorenjski glas in bo prebral te vrstice.
Vera Jug, Dom dr. J. Benedika, Radovljica
MALI OGLASI
»201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
fex: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure.
APARATI STROJI
Zaradi prenehanja proizvodnje prodam obdelovalne stroje za kovino: hidraulična stiskalnica 100 t, 2 kom., ekscentrična stiskalnica 70 t, CNC plamenski rezalnik. Stroji so v odličnem stanju. Ogled in cena po dogovoru. Robert Zaletel,s.p., 01/51-24-
055__923
Prodam PEČ na olje. TT 514-67-31 ioo?
Prodam nov, kombiniran BOJLER, 80 I, drva-elektrika, primeren za vikende. TT 041/271-515_ioia
Poceni prodam dobro ohranjen HLADILNIK Gorenje 160 I. TT 040/276-171 med 18. in 19. uro 1021
Prodam OUNI GORILEC in stoječo reza-Iko za jeklene profile. TT 040/55 82 48
Po ugodni ceni prodam MOTORNO ŽAGO HUSQUARNA 372 SX, brezhibna. TT 533-84-21 _i«)
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135 s kardanom in OBRAČALNIK tračni SIP širina 2,20 m kot nov. TT 031/477-717, popoldan io36
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam. TT 041/878-494 1079
Prodam SESALEC WORVERK, star 7 mesecev, še v garanciji, ugodno! TT 041/292-958 1084
GARAŽE
GARAŽO v garažni hiši na Bistrici pri Tržiču, prodam. TT 041/845-792" 179
ŠKOFJA LOKA, Novi svet - garažo 16 m2 oddamo, Mike & Co. d.0.0., Mike & Co d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ - Šorlijevo naselje, za znano stranko kupimo garažo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
GR. MATERIAL
VENTILE za centralno kurjavo (za radiatorje), 7 kom, skupaj 1500 SIT. TT 041/895-
075 ,022
Prodam 1 m3 LIPOVIH DESK, deb. 3 cm. TT 031 /888-841 1080
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR VRSTNE HIŠE v izgradnji (do IV gr f), cca 124 m2 uporabne poršine, nadstrešek za avto, prevzem junij 2003, vse inf. v pisarni, 24 mio SIT, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 91
PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju, prodamo starejšo vis.pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, ŠKOFJA LOKA okolica ob robu gozda prodamo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, površine, 390 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2 + 350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333. 041/333 222 92
ZALOG PRI LJUBUANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0.. 20-26-172, 031 605-114
BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija v urejenem naselju, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PREDDVOR - 1/2 stare stan. vrstne hiše, potrebne popolne adaptacije, 96 m2 stan. površine, dvorišče 68 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o-, 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
LESCE: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo na frekventni lokaciji, parcela 1100 m2, 40 mio SIT FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 _
RADOVLJICA: prodamo večjo stanovanjsko hišo, možnost izgradnje 2 ločenih stanovanjskih enot. Cena 56 MIO. FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Škofja Loka: prodamo kvalitetno enodružinsko hišo, parcela 500 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581
DRULOVKA: prodamo sodobno novo hišo, parcela 600 m2, 57 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
STRAŽIŠČE, prodamo dvojčka, starega cca 22 let - obnovljen pred tremi leti, bivalne površine cca 160 m, na 261 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prva etaža in neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PREBAČEVO, na lepi lokaciji prodamo hiši v III. gradbeni fazi, na 492 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružin-sko hišo (dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNA OKOLICA, prodamo lepo enodružinsko -pritlično hišo, stara 10. let, cca 130 m2 stanovanjske površine + klet, na 572 m2 zemljišča, brez CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120, ali na internet strani: www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-okolica: Prodamo izredno lepo novejšo hišo, sta. Površine 350m2, lahko dvodružinsko, popolnoma dokončano z urejeno oíolico parcela 700m2, vsi priključki, takoj vseljiva, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
UGODNO!! KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 332 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZELO UGODNO!! VODICE - ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vključena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 32 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ndom pla n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ^pjpjpjj in energetiko, d.d.
kranj.bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Breg ob Savi novejša hiša z razgibanim tlorisom ter odlično urejena, na parceli 600m2,! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena ■ 35,0 mio SIT, K3 KERN d o.o , tel 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini Radovljice: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6x11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Bašelj - stan.hiša v IV.gr fazi na sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZI J: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE v urbanem naselju prodamo novejšo vis.pritlično hišo, 240 m2 uporabne površine (80m2x3)na parceli 420 m2, 41 mio SIT, VERJE Medvode starejšo enonadstropno hišo z garažo (35 I), 160 m2 uporabne površine, 8,5x8,5 m, na parceli 850 m2, 28,8 mio SIT. pOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 93
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA inštrukcije za visoke šole, priprava na maturo za SŠ, programiranje kalkulatorjev za študijske potrebe. ENAČ-BA-izobraževanje. Resnik, s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 04/253-11-45 700
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 biv. površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22- mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886. 041 386 930
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo hišo - dvojček, cca 160 m2 bivalne površine, na manjši parceli 261 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dve stanovanjski enoti (dvakrat 3 ss po 90 m2), popolnoma novi, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 _
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, z zemljiščem 550 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_
ZG. BELA, prodamo dvostanovanjsko hišo, z zemljiščem 900 m2, cena je 45 mio. SIT IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_
CENA ZELO UGODNA!!! SP. BITNJE, prodamo dvostanovanjsko hišo, z zemljiščem 661 m2, vredno ogleda, cena je 29 mio. SIT IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331
PODBREZJE, stanovanjska hiša 100m2 tlorisa, prazna, stara 18 let, z gospodarskim poslopjem in parcelo ca 3000 m2 + gozd 1,5 Ha.Možnost prodaje v dveh delih, v račun vzamemo stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._
Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._
Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 m2 parcele,možna menjava za stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
KUPIM
LOKAL PRODAMO
ŠKOFJA LOKA, 55 m2,starost 2 leti, lasten vhod, za mirno dejavnost, plinsko etažno ogrevanje, klima. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
NAKLO: prodamo poslovno stanovanjski objekt, parcela 1800 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez,prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj - severni del, prodamo posl. prostor 40 m2, v 1. nad. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930__
KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Radovljica - na parceli 2.545 m2 poslovni objekt 540 m2 in stan.hiša 130 m2 v etaži, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jesenice - poslovni objekt 357 m2 v nadstropjih in poslovna stavba 192 m2, dvorišče 332 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOTORNA KOLESA
Prodam DUCATI MONSTER 600 nov in TOMOS ATX 50 C. TT 031 /228-046 950
ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, JESENA ter SMREKE. Odkupim tudi les - goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju. TT 51-80-220, 041/639-348 Potrebuješ Nikolaj s.p., Todraž 8, Gorenja vas 789
Vrtavkasto brano in bager, nakladač, kopač, lahko v slabšem stanju, kupim. TT 5725-254 gga
Kupim otroški sedež za kolo s prtljažnikom. TT 5318-697 iooi
Kupim 10 kg PLINSKO JEKLENKO, ugodno! Po možnosti z gorilcem. TT 2330-409
1013
Kupim suhe hrastove deske, debeline 30 mm. TT 041/335-448 1023
Kupim cisterno Creina, trosilec hlevskega gnoja, rotacijsko kosilnico SIP, PAJEK SIP, nakladalec hlev. gnoja, sadilec krompirja in samonakladalko SIP 16. TT 041/597-086
Kupim PEČ za etažno centralno. TT 031/325-147_1034
KRAVO simentalko, visoko brejo in starejšo STRUŽNICO ter stoječo VRTALKO kupim. TT 041/608-765 1063
LOKAL ODDAM
V najem ODDAM suh skladiščni PROSTOR, 300 m2 in hlev primeren za vzrejo konj. Zapoge, IT 01 /832-36-00 922
ODDAM POSLOVNE PROSTORE na na-jboljši lokaciji v Škof ji Loki, v izmeri 75 m2 in 74 m2. TT 041/422-999 ioia
ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V POSLOVNEM OBJEKTU RŽIŠNIK & PERC. Lokacija: Šenčur, ob glavni cesti Kranj -Brnik. Prostor meri 38 m2, je klimatiziran, v prvem nadstropju in primeren za pisarniško dejavnost Informacije: Delavska c. 24, ŠENČUR OZ. NA TE. 04/279-18-16 1066
KRANJ, obrobje mestnega jedra - gostinski lokal v obratovanju, dnevno - nočni bar (diskoteka), 350 m2, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
Na obrobju Kranja oddam TRGOVSKI LOKAL,
primeren tudi za pisarne ali mirno obrt. tel: 041/734-060
KRANJ, bližina centra - 3 sobno stan. v I.nad. poslovno - stan hiše, primerno za posl. prostore, 86 m2, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880,041 331 886, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_
KRANJ - center, na dobri lokaciji prodamo zelo lepe POSLOVNE PROSTORE - PISARNE , 156 m2 ali 172 m2, z opremo ali brez (primerno za zavarovalniško ali zdravstveno dejavnost). KRANJ - Breg ob sabi - oddamo 180 m2 urejenih površin za mirno dejavnost, lastna CK, WC, cena 116 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222 1078
OBLAČILA
ŽENSKE BARETE dvojne dobite na TT 5315-050 1003
Prodam dve modni, unikatni, obhajilni obleki, lahko za dvojčici veliki okoli 120 cm. IT 2332-993 ali 041/723-676 1029
OTR. OPREMA
Prodam OTROŠKI VOZIČEK Inglesina (globok, športen), velika kolesa, kot nov. IT 031/850-846 1083
OSTALO
KOTEL za žganjekuho gibljiv cca 55-60 I, 40.000 SIT. IT 031 /762-947 1039
PRIDELKI
KROMPIR, raznih debelin, prodam - krmil-ni, jedilni. TT 041/343-151_1069
Neškropljena JABOLKA prodam. TT 031/487-521 1086
PODARIM
ODDAM lepo vzgojene MUCE. IT 031/753-153 918
Podarim mlade JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE. TT 031/817-438 935
Podarim BARVNI TV Grunding v dobrem stanju, potrebnemu človeku z veliko družino, brezposelnemu ipd. IT 580-31-64 1028
POSESTI
GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDLJIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333-222 89
Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, cca 1200 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli, 37000/m2, ZBIUE v urbanem naselju ob gozdu prodamo lepo, zazidljivo parcelo 850 m2, 21000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 90
PODBREZJE - NJIVO 6500 m2 prodam. TT 070/218-997 1019
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2 IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
JEZIKOVNA ŠOLA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ
šola s tradicijo in uspehom
vabi od 24. januarja do 10. februarja 2003 k vpisu v tečaje
AN-NE-IT-FR-ŠP-SLO-RU
• TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90 ur
• PRIPRAVE NA IZPITE:
- Državnega izpitnega centra
- Univerze Cambridge (UCLES)
- Goethejevega inštituta
• POSLOVNI JEZIK, 60 ur
• PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur
• OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur
• KONVERZACIJA, 40 ur
• TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur
• POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur
• INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA
• INDIVIDUALNI TEČAJI
• PRIPRAVE NA MATURO iz ANGLEŠKEGA JEZIKA; 60 ur/40 ur
• PRIPRAVE NA MATURO iz NEMŠKEGA JEZIKA, 60 ur/40 ur
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE:
• 500 kandidatov letno
• 90 % opravi izpit prvič
• vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
ZAČETEK: 17. februar 2003 INFORMACUE 04 280 48 16 www.lu-kranj.si
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, možnost razdelitve, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:    041/ 347 323, 04/ 2362890
Kranj, Visoko - zazidjjiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica (smer Lancovo) - na sončni lokaciji prodamo 2 parceli po cca 800 m2 skupaj ali ločeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, v smeri Škofja Loka - parcelo 1.400 m2 prodamo ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Škofja Loka, okolica - parcela 672 m2, delno v bregu, že elektrika in voda, cena = 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranjska Gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠUTNA ŽABNICA prodam urejeno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše: IT 041/647-257 1051
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska
c. 4, Radovljica - nudi hitra posojila.IT 531-56-64,040/633-903 136
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam O 041/718-019 967
Prodam suha bukova ali hrastova DRVA. TT 041/35-80-30 1092
STANOVANJA ODDAMO
V Ljubnem ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE v najem z enoletnim predplačilom. IT 040/389-518 876
Oddam SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij, mirnim poštenim osebam. IT 513-42-
28 1085
KRANJ, bližina centra - 3+1 sobno stan. v II.nad poslovno - stan. hiše, 90 m2, oprema po dogovoru, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
KRANJ - odddamo etažo hiše ter 2,5ss. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_
Kranj: zobozdravstveno ordinacijo v Kranju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_j_
Kranj, Primskovo - v ind coni večji posl. prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - pritličje hiše, kuhinja opremljena, Tržič - 3 sobno stanovanje v nadstropju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
Kranj - za poslovne partner oddamo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN
d. o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
STANOVANJA KUPIMO
Kupim manjše STANOVANJE na Bledu ali okolici. iT 041 / 7 36-880 1028
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ okolica, garsonjere, enosobna stanovanja najamem za znane najemnike, nujno. IT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE
1048
Najamem 2 ss v Stražišču ali Kranju za daljše obdobje. Dam 1/2 letno predplačilo. TT 041/698-107, popoldan 2312-819 1053
KRANJ - najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Prodam 3-5 delno omaro in zakonsko posteljo v svetli barvi. TT 041/367-046, popoldan 1008
Dve POSTELJI, odlično ohranjeni, primerni tudi za vikend, prodam. Zelo ugodno! TT 57-440-049 1088
ŠPORT
Prodam SMUČI, dol. 190 in 198 cm in DRSALKE št. 36. TT 513-62-67, 041/375-304
1082
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 25
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE LESENIH OBLOG. Plan-inšek.s.p , Hotemaže 21, Preddvor, TT 25-31-673,031/504-642 95
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! TT 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica m
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD,d.0.0 , Jesenice, TT 04/580-60-26 ne
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU -KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knauf, KERAMIČNA DELA. TT 031/379-256, 23-81-800, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 125
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! 031/508-168, Nahtigal Roman,s p., Šorli-jeva 19, Kranj 325
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd...Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p.; Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 641
SLIKOPLESKARSKA DELA- suho montaža predelnih sten in stropov vam nudimo po ZELO UGODNIH CENAH. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in sanacijo starih fasad. JR Kranj,d.o.o., Golniška 13, iT 204-96-30, 040/624-078 878
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT,BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK -sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE ÏÏ 202-33-00,2369-333,041/333-222 87
TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT7m2, KRANJ Vodovodni stolp 3 SS,
75.5 M2/III od IV. balkon, 17,3 mio SIT, KRANJ Planina III 4 ss atrijsko, 94 m2+atrij,
21.6 mio SIT, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2 + 18m2 in 350 m2 vrla, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 ae
HUJE - gars. (reg. kot poslovni prostor), vis. pritličje, lepo obnovljena in delno opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, Ó31 605-114
PLANINA I - gars., 21,40 m2, VI. nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 29,60 m2, IV. nad. nizkega bloka, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI. nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II. nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss , 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2, z najemnikom, do 31.12.2003 (najemnina je 60.000,00 SIT). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
PREDDVOR - NOVOGRADNJA! Na voljo še nekaj stanovanjskih enot, pripravljenih na prevzem, različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KUUČ!Vselitev maj 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II. nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Šolijeva ulica, 2 sobno, 55 m2, IV. nadstr., JV lega, vseljivo takoj! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:Q41/ 347 323, 04/ 2362890
DRULOVKA. GARSONJERA 33 m2, 11, nadstropje, balkon, prevzem možen takoj! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Zoisova ul., bližina sodišča, 2 sobno, 55 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, vzorno vzdrževano, ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3. nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, južna lega, cena ■ 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v 5.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - garsonjera 22 m2 in 27 m2 v 2.nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena ■ 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - 3 SS 77 m2 v večstanovanjski hiši, popolnoma obnovljeno z vsemi priključki, dvojna garaža in drvarnica, cena =17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LJUBLJANA, Šiška - 2 sobno, 56,32 m2,1, nad. nizkega bloka, delno prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - 2 sobno, 68,20 m2, VII. nad., lepo vzdrževano in delno opremljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 2 sobno (predelano v 2,5 sobno), VI.nad., v celoti prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114__ _
PLANINA I - 2,5 sobno, 65 m2, V.nad., prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, IV. ali XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 3 sobno, mansardno v nizkem bloku, 82,30 m2, adaptirano, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POLJE zg. - 2 + 2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - 2 + 2 sobno, 99,10 m2, l.nad. nizkega bloka, 2 balkona, lepo vzdrževano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 0 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Mesto, trosobno, 72 m2, etažna plinska CK, prodamo, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
RADOVLJICA: 60 m2, 2,5ss v 1. nadstropju, bivalna kuhinja, balkon, klet, obnovljeno, vsi priključki, oprema, vseljivo takoj, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
LESCE: 48 m2, 1ss s kabinetom, 2. nadstropje novega objekta, balkonska loža, klet, vsi priključki, ugodno - brez provizije, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
LESCE: 47 m2, novo, 2. nadstropje, veranda - predprostor, kuhinja, bivalni prostor, loža, klet, vsi priključki, ugodno, vredno ogleda, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
LESCE: 78 m2, 2ss + kabinet, 2. nadstropje nove večstan. hiše, prostoren bivalni prostor, zimski vrt, balkonska loža, klet, vsi priključki, vse garancije, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www alpdom.si
LESCE: 80 m2, 2,5 sobno vogalno stanovanje, 1. nadstropje, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 36 m2, 1ss v visokem pritličju, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, CK, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
KRANJ, Planina 1: prodamo 1SS, višje nadstropje, 11 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
KRANJ, Zlato polje: prodamo 2ss, 55m2, 2.nad.,13,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80  041/ 734 198_
KRANJ, Planina 1: prodamo opremljeno 2ss, 59m2, 14,9 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
RADOVLJICA - Prodamo 2,5 ss, 1. nadstropje, 16,5 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/626 581
PLANINA 3: prodamo 2+2 ss, nizek blok. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89m2, ugodno. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo lepega dvojčka, z vsemi priključki, star cca 22 let, bivalne površine cca 160 m2 + garaža, na parceli 261 m2, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - ZLATO POLJE, v bloku staremu cca 4 leta, prodamo zelo lepo komplet opremljeno garsonjero 34 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 67,77 m2, zelo lepa razporeditev prostorov, v 2. nadstropju, balkon, opremljena kuhinja, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na lepi in mirni lokaciji UGODNO prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje, balkon, nizek blok-lepa lokacija, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 68,50 m2, 1 .nadstropje/nizek blok, balkon, ISDN, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, v objektu starem štiri leta prodamo garsonjero z opremljeno kuhinjo, cca 34 m2, 1. nadstropje, balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 59,30 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje, 48,19 m2,
I. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje, 46,30 m2, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80 m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 _
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,80 m2, 3. nadstropje/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva-večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7. nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-Planina III: 1SS+kabinet, 50m2, lil. nad, nizek blok, vsi priključki, izredno lepo vredno ogleda, mirna lokacija takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-Šorlijevo nas.: 2SS, 48m2, II. nad, vsi priključki, izredno lepo, takoj vseljivo, sončno, mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina II: 2SS+ kabinet, 67m2,
II. nad, zelo lepa razporeditev, vsi priključki, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661
Bled-Sp. Gorje: 2SS, 48m2, I. nad, v več stanovanjski hiši, balkon, obnovljeno, lastno parkirišče, zelo sončno in svetlo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Radovljica-Cankarjeva: 3SS, 70m2, VP, balkon, izredno lepa lokacija, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Radovljica-mestno jedro: V več stanovanjski hiši prodamo 1SS,40m2,P. obnovljeno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj- Orehek: Novogradnja - V prodaji so stanovanja 1SS.2SS in 3SS za garažo. Želo lepa lokacija, stanovanja so moderna in funkcionalno razporejena, z vsemi priključki. Za vse informacije pokličite 041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šenčur: novogradnja: Na voljo je še nekaj novih stanovanj različne velikosti. Za vse dodatne informacije pokličite 014/755-296 ali 040/204-661 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ-PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,9 mio. SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
Posredujemo pri pridobitvi ugodnih posojil za nakup nepremičnin! IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886_
KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2, predelano v 1,5 ss, v 2. nad., balkon, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Župančičeva, prodamo 4 ss, pritličje, obnovljeno, lepo, moderno, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU, 2. nadstr. nizkega bloka. Informacije iT 040/831-
251 178
Manjše stanovanje, s souporabo sanitarij, 24 m2, v centru Tržiča, obnovljeno, prodam. Cena 2.4 mio SIT. iT 041/874-125      i so
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 8. nadstr., sončno, lep razgled, prodam za 12,5 mio SIT. iT 041/845-792 tat
Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 TU
PREDDVOR - okolica - stanovanja prodam: NOVOGRADNJA 47 m2, z balkonom, NOVOGRADNJA 67 m2 - dvonadstropno, z balkonom, NOVOGRADNJA 90 m2 - trinad-stropno s svojim vhodom. Vsa stanovanja imajo parkirno mesto. Vseljiva takoj. iT 041/629-033 rs«
ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK, 1 ss, 36 m2, 3. nad., priključki, klima, cena 11,5 mio SIT, prodam. iT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
STRAŽIŠČE, 2,5 ss, pritličje v hiši, novo, velik balkon, funkcionalna razporeditev, CK kamin, vredno ogleda, prazno, ugodno prodam. iT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
PLANINA I, 2 ss, 63 m2, 4. nad/4, priključki, balkon, ugodno prodam. TT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE km«
PLANINA III 2,5 ss, 6 nad/7, priključki, balkon, obnovljeno, nova kuhinja, vredno ogleda, ugodno prodam. IT 23 15 600, 040/200 6 6 2 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE i046
ŠKOFJA LOKA Frank., 2ss, obnovljeno, predplačilo, oddam. iT 23 15 600, 040/20 0 6 62 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 1047
Kranj-Planina II, GARSONJERO z balkonom, 28m2, opremljeno z vsemi priključki, 5. nad/, cena 8,8 mio SIT. It 041/399-410 1049
NOVA STANOVANJA za ZD Kranj - na voljo še nekaj enot. iT 041 /647-257 1052
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodam 2 ss, 6. nadstr., 61 m2, obnovljeno. % 041/682-741 1087
TOVORNA VOZILA
Prodam KOMBI DAF 400 2.5 diesel, fur-gon, povišan, I. 92. IT 041/414-007 1002
HYUNDAI H -100 DIESEL, I. 1996, 1. lastnik, servisna knjiga. AVTOMEHANIKA LUŠI-NA FRANC s.p., Gosteče 8, Šk. Loka iT 502-20-00,041/630-754 1075
VARSTVO
Gospo iz Cerkelj iščemo za varstvo otroka na domu. TT 041/912-914 1005
VOZILA DELI
CITOREN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov, IT 50-50-
500 204
Prodam ALU PLATIŠČA 13 " za VW, SEAT, ŠKODA z gumami in jeklena platišča 14" za Opel z gumami. H 031/656-368 1024
VOZILO KUPIM
Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvoz. iT 031/770-833 4
Osebni avto od I. 93 dalje, cel, poškodovan oz. v kakršnem koli stanju, KUPIM. NAMOBUŠE MOŽNO PLAČILO. IT 031/343-965 709
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). ïï 5134-148, 041/632-577 te
ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, Savska c. 34, ïï 20-11-413, 031/231-358, 041/707-145 ase
KARIZMA, 1.2002, znižana za 230 000 SIT. AHČIN ÏÏ 279-92-00 658
ODKUP-PRODAJA, prepisi rabljenih vozil. MEPAX.d.o.o., ïï 23-23-298, 041/773-7 7 2 95>,
MARK MOBIL D.O.O, Kranj, odkup in prodaja rabljenih osebnih vozil ter prenos lastništva. ÏÏ 2353 500 IN 041 /668-283 958
Zaposlimo:
ŽIVILSKEGA TEHNIKA
Pogoji:
- srednja izobrazba živilske smeri
- delovne izkušnje in ročne spretnosti
- prednost imajo moški kandidati stari do 30 let
VOZNIKA - TERENSKEGA PRODAJALCA
Pogoji:
- srednja ali poklicna izobrazba trgovske ali druge smeri
- komunikativnost in veselje do dela z ljudmi
- vozniški izpit B kategorije
- starost do 35 let
Prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KLANŠEK, d.0.0., Brezje 76/d, 4243 Brezje.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor.
TWINGO 1.2 EXPRESSION, 1.2002, 23 500 km, bele barve, zelo lepo ohranjen, v garanciji, el. paket, 2 x air bag, zimske gume, 1. lastnik, cena po dogovoru. It 041/246-504 996
JUGO 45, 1.90, rdeče barve, pravkar servisiran, zimske + letne gume, 40 000 SIT. ïï 031/666-359 101s
FIAT BRAVA 1.4 SX, 1.98, prva reg. 99, ABS, CZ, ES, 2 x air bag, meglenke, metalne barve. ïï 041 /227-338 1615
R 4, I. 1988, reg. do julija 2003, lepo ohranjen, cena 90.000 SIT. ïï 041/436-
323 1030
Prodam VW PASSAT 1.9 TDI 110 km, We-basto, climatronik, metalik modra, I. 99, karavan, 91000 km po servisu. ïï 031/647-
975 1035
DAEWOO NEXIA 1.5 GL, lepo ohranjen, prodam. ïï 041/707-636 1086
Prodam MAZDO 323 C, I. 96, 88000 km, servisna knjiga, met. modre barve, veliko opreme. ïï 040/325-108 ioei
LADA NIVA 1.7,1.95, reg. do 5.4., solidno ohranjena, prodam za 460 000 SIT. ïï 041/704-578 i064
CLIO II, 1.98, 1.2, bel, 3 V, 1. lastnica, 36 000 km, air bag, radio. Cena 1.050 000 SIT. ÏÏ 041/784-140 1057
CLIO 1.2 RN, 1.94, 3 V, 126 000 km, temno zelene barve, lepo ohranjen, cena 465 000 SIT. ïï 040/703-206 1071
P 306 1.6 XR, 1.97, 5 V, 68 000 km, kov. modre barve, veliko dod. opreme, 2. lastnica. Cena 1.280.000 SIT. ïï 041/727-128
MJGfINTflR
■ C1 Brdlov Praprotnik 10, NAKLO Mfc*—J Tel./fax: 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER .-sV«^
AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOMROE¥
R CLIO 1.4 RT, 1.94, nekaramboliran, zelo ohranjen. iT 041/398-574 1073
SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, 4 WD, 1.2000, klima, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, 1.1998, klima, 1. lastnik, CITROEN XANTIA 1.8 ISX, I, 1995, t. lastnik, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 1.1990, 1. reg. 1991, HYUNDAI LANTRA WAGON 1.8 GLS, 1.1996, klima. AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC s.p., Gosteče 8, Šk. Loka iT 502-20-00,041/630-754 1074
Prodam R 11, 1.87, rdeče barve, reg. do 5/03, cena 160 000 SIT. iT 512-10-94, 041/603-075 1090
ZAPOSLIM
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). iT 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 28
Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje v delo, redna zaposlitev in možnost napredovanja. iT 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o, Žirovnica 87 127
Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka. Pokličite na iT 041/645-186 (ni prodaja). MKZ, Slovenksa c. 29, Ljubljana 446
Bistro RK na Jesenicah zaposli prijazno ter komunikativno dekle za strežbo. 1T 041/639-545 KUR d.0.0., c. Maršala Tita 95, Jesenice 771
Iščemo dekle za strežbo v šanku v okolici Bleda. IT 041/644-625, Puc Tomaž s.p., Podhom 1, Zg. Gorje 799
Delo dobi PRODAJALKA v živilski trgovini v Kovorju. GACHO MARKET, Podnart 64, Podnart iT 041/641-168 864
Zaposlimo dekle za delo v okrepčevalnici. iT 041/570-937, Okrep. Klane, Klanec 38, Komenda 896
■ Gostilna "Na Klancu" v Medvodah zaposli NTAKARJA-ico in POMOČNICO v kuhinji. iT 040/852-587 909
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli pet novih SODELAVCEV za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek do 250.000 SIT/mes., šolanje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! Fantome, N.Radič,s.p., Meškova 4, SI. Gradec, iT 031/699-510_910
Iščemo dekle za delo v strežbi. iT 25-35-630, Pelko.d.o.o., Visoko 103 C »27
Zaposlim DELAVCA za pomoč v pakirnici, lahko tudi pomožni KUHAR, pogoj: izpit C kategorije. iT 041/635-033 Mesarija Gregorc, Golniška 102, Kranj 995
Delo dobi KUHAR PICOPEK. Picerija in rest. Tonač, Grad 15, Cerklje, 041/646-358, 040/647-663_1009
Takoj zaposlimo KUHARJA PICOPEKA. ïï 231-18-36, Savant.d.o.o., Pševska 41, Kranj 1042
Zaposlimo KUHARICO-PRIPRAVNICO. Taverna Rekar, Zasavska 13, Kranj, iT 2355-885 1055
V Kranju zaposlimo PRODAJALCA hitre hrane. iT 234-22-66, 041/466-650, Vi-val.d.o.o., Britof 290, Kranj 1056
Nudimo honorarno delo v ročni avtopralni-ci. iT 2355-260, vsak dan od 8-9 ure, Inti.d.o.o., Zasavska c. 43 F, Kranj 1057
Na območju Gorenjske in Notranjske iščem ZASTOPNIKE(ice) za promocijo atraktivnih komercialno uspešnih artiklov. Spiler Robert,s.p., Podlubnik 156, Šk. Loka, 041 /239-374 losa
Delo dobi KUHAR-PICOPEK. Pizzerija Legenda, Lancovo 9, Radovljica, 041/358-
602 1059
Potrebujemo DELAVCA v mizarstvu za montažo pohištva in ostala mizarska dela na terenu. iT 041/792-700 OSTRŽEK in LAVRIČ k.d., Škofjeloška 44, Kranj 1070
Zaposlimo AVTOMEHANIKA s prakso. Jer-ala Dušan s.p., Virmaše 190, Šk.Loka. tel.: 513-12-40
ZAPOSLITEV IŠČE
Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi, prevajanje, in-štrukcije angl. % 20-45-275, Igor 1027
ŽIVALI
Redno zaposlimo KV likari-co konfekcije z delovnimi izkušnjami za delo v čistilnici.
Pisne ponudbe pošljite na: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom Likari-ca do 11.2.2003
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, zelo ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, iT 512-78-78_sm
Prodam 10 dni starega TELETA. iT 040/516-409_999
Prodam BIKCA čb starega 10 dni. iT 041/357-944_1000
Prodam ŽREBIČKA. iT 040/250-297
1004
Prodam ENOLETNE KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. iT 5132-622 1006
MESO mladega BIKA, prodam. Cena 800 SIT/kg. iT 518-20-55_ion_
Prodam 10 dni starega BIKCA. iT 031/867-907_1014
Čb BIKCA, starega 1 teden, prodam. IT 533-00-54 1017
Prodam ŽREBIČKA, starega 9 mesecev in prodam vzidljiv kombiniran ŠTEDILNIK. iT 041/506-584_ 1031
Prodam čb BIKCA star 8 dni. 1T 25-11-813
1037
KRAVO simentalko, jalovo, prodam. iT 253-13-52 1050
Prodam čb BIKCA težkega 70 kg in pšečni-co, lahko pakirano. iT 041/820-487 1054
Prodam dva TELIČKA simentalca, stara 7 dni. IT 041/589-344 1065
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. iT 041/724-144 1068
Prodam TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, A kontrola. iT 256-50-40 1076
Prodam ZAJCE za zakol ali rejo. % 01/8323-686 1089
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave. iT 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 69
BIKCE za nadaljno rejo, kupim. iT 513-28-77 1010
Kupim TELIČKO simentalko, staro en teden, if 23-12-237 1062
Več BIKCEV simentalcev, težkih okrog 200 kg kupim. iT 031/344-423 1077
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. iT 533-30-41 1081
I°iek^28. januarja 2003
ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
RodioTfiglov
®
Prvi 9I0/ Gorenj/he - Prvi 91 ozek Goreoj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Tonela Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
V SPOMIN
Včeraj, 27. januarja, je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi ata
TONE ERŽEN
s Sovodnja
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in ki ste ga imeli radi.
Hči Dani
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 97. letu starosti umrla naša draga mama, babica in prababiea
JOŽEFA - ZOFIJA UŠENIČNIK
roj. Polajnar, i/. Kranja, Kidričeva cesta 25
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 28. januarja 2003, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: hčerki Zofija in Marija ter sinova Tone in Vinko z družinami, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. Kranj, 23. januarja 2003
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
IVAN ANŽIČ
i/ Britofa pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, gasilcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik, posebej intenzivnemu oddelku in pogrebni službi Navček in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pavla, hčerka Sonja z možem Borisom, vnuka Tjaša in Neje
ter ostalo sorodstvo Britof, 21. januarja 2003
ZAHVALA
Po tem življenju rie ostane tO, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali.
(G. Chandry)
Po hudi bolezni smo v soboto, 25. januarja 2003, k večnemu počitku pospremili našega dragega
moža, očeta in starega očeta
JANEZA CUDERMANA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za
izrečeno sožalje, sočustvovanje, pomoč, molitve in spodbudne besede. Posebna zahvala g. župniku Francu Godec, za pogrebni obred in ganljiv govor ter predstavnikom ZUTS Kranj. Iskrena hvala tudi sosedi Mari in ožjemu sorodstvu za nesebično pomoč in podporo
v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena in sinovi Gorenje, 26. januarja 2003
ZAHVALA
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
Ob boleči (Zgubi žene, mame in babice
JULI JANE LOČNIŠKAR
roj. STANOVNIK
se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove sv. maš. Iskrena hvala sodelavcem Gorenjskega tiska Kranj, Bofcx Ljubljana, Colorju iz Medvod, podjetju Hipnos ter osebju ZD Medvode. Hvala g. župniku Francu Klopčiču in vsem, ki ste jo pospremili k njenemu počitku.
ŽALUJOČI VSI NJENI Januarja 2003
ZAHVALA ... Jutro te ni več prebudilo, za sabo pustil globoko si praznino...		
		Ob izgubi našega dragega ata
		ANTONA GOLOBA, st. Lebarjevega Toneta iz Stražišča
		Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Ohranimo ga v lepem spominu.
		Anica, Tone, Vesna, Žiga
, .     .                                       V SPOMIN Dolgi so dnevi in noči, ko tebe več med nami ni.		
a spomin na te vedno z nami ÀV :i\i.		
		27. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila dra-
		ga žena, mama. stara mama in tašča
		ANA CVILAK
		Vsem, ki seje kakor koli spominjate, ji prižigate sveče in obiskujete njen grob, iskrena hvala.
		Žalujoči Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Sv. Duh, januar 2003
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož. ata, stan ata, brat, stric in lasi
BRANKO KOVAČ
iz Zaloga pri Cerkljah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom MT in GD Zalog, vsem sodelavcem in vsem ostalim za izrečena sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, gospodu Jeriču in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Zalog, IS. januarja 2003
Žalostno Hitenje, solze če: obraz, v srcu hrepenenje in na licih mraz.
ZAHVALA Dnevi pusti,
mrzli, sivi, nič več lepi, nič igrivi.
Ob boleči izgubi naše drage /ene. mami. mame, tašče in sestre
IVANKE MRAVLJA
roj. Kuralt iz Šutne 81
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Perčiču za lep pogrebni obred, pevskemu /boru Upokojencev Žabnica. sosedom za spremstvo in Marku Kuraltu.
ŽALUJOČI VSI NJENI Žahniea, 22. januarja 2003
ZAHVALA
1
V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA ŠTURM
roj. Ceferin
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom /a pomoč, izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darove v dobrodelne namene. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Gregorju Habjanu. Zahvala tudi osebju Travmatološke klinike dr. Havličku in dr. Janezu Erženu. Iskrena hvala gospodu župniku Bojanu Likarju za opravljeno pogrebno mašo in pogreb ter obiske na domu.
Hvala tudi pevcem za petje pri maši in na pokopališču ter organistu Potočniku. Zahvala tudi pogrebni službi Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Ojstri vrh, Bukovica, Škofja Loka, Kamnje, Gortina, Leskovica, 17. januarja 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
od -1 "C	od -4 "C	od -3 "C
do 6 °C	do 4 °C	do 5 °C
Danes, v torek, bo sprva precej jasno, popoldne se bo prehodno nekoliko pooblačilo. Zjutraj bo temperatura od -2 do 1, najvišje dnevne pa bodo od 4 do 7 stopinj C. Jutri, v sredo, bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod v nižini megla. Nekoliko hladneje bo tudi čez dan. V četrtek bo razmeroma sončno vreme, popoldne se bo začelo od zahoda oblačiti.
Žabe dobile svoj smučarski zavoj
Stare tehnike smučanja, novejši Franckini "žabji zavoji" in okusno pecivo rovtarskih žena je na Stari vrh privabilo številne ljubitelje smučanja po starem.
Stari vrh - V soboto je na Grebljici Loško društvo Rovtarji organiziralo tekmovanje v smučanju po starem. Tolikšnega števila tekmovalcev Rovtarji niso pričakovali. Pa tudi obiskovalcev je bilo veliko. Nekaj je bilo tudi takih, ki so prišli zgolj iz radovednosti. Ni jim bilo žal.
Na tekmo so Rovtarji povabili tudi avstrijske prijatelje. Ljubitelji smučanja po starem i/. Mirrzusch-lagna so se z veseljem odzvali vabilu in se tekmovanja udeležili v polnem številu. Avstrijski Nostal-gitingi niso mogli prehvaliti gostoljubja in dobre postrežbe rovtarskih žena. To je verjetno popra-
Zdravko Čemažar in Vinko Primožič sta prišla na Stari vrh iz Novakov pri Cerknem. Njune lesene muči so bile nekaj posebnega. "Že v otroških letih sva se vozila na njih. Izvirajo iz Novakov in so jih poimenovali lok smučka. Ta je značilna posebno za naš okoliš. Lok se uporablja namesto palic."
Danes izšel Gregor
GREGOR
ouus
Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa
vilo slab vtis slovenskih carinikov na Karavankah, ki so bili do ljubiteljev smučanja po starem zaradi njihove opreme in oblačil skeptični.
Ljubitelji smučanja po starem so prišli na Stari vrh iz vse Slovenije in (kot je bilo že omenjeno) celo iz sosednje Avstrije. Družabna plat tekmovanja je imela prednost pred tekmovalno, čeprav so na koncu najboljši dobili pokale, vsi udeleženci tekmovanja pa diplome. Najbolj pomembna je bila za ljubitelje smučanja po starem zabava in sklepanje prijateljstev. Za občinstvo pa so bile zanimive prikazane stare tehnike smučanja, bolj ali manj posrečeni skoki ter predstavitev posameznih društev smučanja po starem. Zato je bil prikaz tehnik zelo gledana "disciplina" tekmovanja. Bloško smučanje, vvengenska tehnika, prečni skok, telemark tehnika in ostale nosijo imena krajev in ljudi, ki so jih uporabljali. Za stare tehnike smučanja so obiskovalci tekme na Starem vrhu že slišali, bolj redko doživeli.
Dan pred tekmo se spodobi, da imajo tekmovalci trening. Tega so se držali tudi Rovtarji.
Izkazalo se je, da so skoki res družabna zadeva. Povzročajo rahle padce in smeh tako med gledalci kot tekmovalci. Poškodb pri tovrstnih tekmovanjih največkrat ni, saj hitrosti niso velike, tekmovalen duh pa je redko prisoten. Ljubitelji smučanja po starem so vseh generacij. Radi pokažejo svoje /nanje, povedo kaj zanimivega iz
Čeprav so naslednji dan tekmovale tudi gospe, te niso trenirale. Rovtarji so imeli nočni trening na Starem vrhu in potem še zadnje "organizacijske" pogovore na toplem Pr' Zgajnarju. Rovtarice pa so doma pekle sladke dobrote.
Naslednji dan je šlo zares. Rovtarji in ostali smučarji po starem gledajo na svoja tekmovanja čisto nelckmovalno. Veselijo se druženja in obiska številnih obiskovalcev. Pa čeprav ti pridejo le i/, radovednosti.
Tekmovanje na Starem vrhu
je potekalo v več kategorijah.
Udeležba je bila številna. Prijavljenih je bilo več kot sto tekmovalcev, od tega več kot polovica moških. Najprej so vozili Gozdarji, potem Lovci, dečki in deklice, sledila je skupina žensk in moških ter na koncu je sledil še skupinski nastop posameznih društev. Čisto na koncu pa še skoki. Tekmovanja sc je udeležilo sedem društev: Gora, Planšarji, Batagel, Ta leseni, Torbarji, Nostalgitingi i/ Avstrije in organizatorji tekmovanja Rovtarji. Ker pa je šlo pri tek-
movanju vseeno tudi za uvrstitev, smo domačega sodnika Staneta Kejžar povprašali, kako je z ocenjevanjem na tovrstnih tekmovanjih: "Ocenjujemo predvsem skladnost opreme. Pomembno je, da oprema izhaja iz enega obdobja, da ni iz različnih obdobij in ni vse "nametano" skupaj. Ocenjuje se torej oprema, pa oblačila in potem še stil vožnje. Čas ni toliko pomemben. Skoki pridejo čisto na koncu in so bolj družabnega tipa. Tu kakih posebnosti ne ocenjujemo, pa tudi daljši od metra niso."
zgodovine smučanja in na smučiščih vedno pritegnejo pozornost ljudi. Najbolj pa jih razveselijo prve zimske snežinke, saj to pomeni, da njihove lesene "dilce" ne bodo preživele zime spravljene nekje na toplem.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Letopis Gorenjska 2002/2003
Pri Gorenjskem glasu je spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci, v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja.
Novorojenčki
V tednu, ki je za nami, je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 26 rojstev, in sicer v Kranju 18 in na Jesenicah 8.
V kranjski porodnišnici jc na svet prijokalo 18 novorojenčkov, od tega 9 deklic in 9 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.710 gramov, najtežji pa je bil pravtako deček s 4.200 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 8 dojenčkov, in sicer 2 deklici in 6 dečkov. Kazalec na tehtnici je 3.840 gramov pokazal najtežji deklici, 3.000 gramov pa najlažjemu dečku.
*pooo!
pci HA* POMITO
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 4. KROGA, z dne 26. 1. 2003
3, 9, 17, 20, 29, 37, 39 in dodatna 33
IZŽREBANA LOTKO
številka: 934088
Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo
letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim
boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani (spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov. Letopis lahko dvignete tja do februarja, Na pošto se verjetno odpravljate tudi po drugih opravkih in vam bo to spotoma. Če pa ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis.
Za vas beležimo čas!