Resolucije ali sklepi splošnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju meseca maja 1877. F. Cerkvena umetelnost. I. Premišljevaje, da pri ceikveui umetelnosti ni toliko gledati na srečen uspeb pri posameznih umetuijskih izdelkib, marveč da se ima ozirati posebuo na razširjeno delovanje, na zboljsanje splošnib misli glede ceikveue umeteluosti ter na iz njib rodivši se oblaženejši dub, in da se kaj takega Je po vzajemoein sodelovanju mnogib oseb, zedinjenih po zvezah in diuštvih doseže; premišljevaje, da si je res ondi, kder so naslala društva za cerk»Teuo umetelnost, pot odprlo umetnijsko pi izadet,e, naslanjajoče se na temeljiti poduk in za ustrezanje ,cetkvenini zabtevam srečuo delajoče, in da se ima to kot sad društev za cerkveno umetelnost piiznati, da so torej re5ena društva delovala z dobrim uspebom; preniišljevaje, da se po takošnih umetnijskib društvih priredjajo delovalna središča, iz .katerib se umetuijske koristi, udeležbe in uspebi dalje na okrog širijo, iu da za taka delovalna središča posebno dobro sodijo središča škofij; .premišljevaje, da so shodi katoličanov, zbortijoči ¦na Nemškem, v Belgiji in Italiji, snovanje društev za cerkveno umetelnost iz davna že živahno odobravali ia splosno pripoiočali: izreka shod avstnjskib katoličanov svojo radost pa tudi priznanje uspešneiuu delovauju cerkvenitn umetuij8kirn društvotn, naliajajočim se v škofijab: v Lincu, ,v Briksenu, v Trideutu, v Piagi, v Gradcu, ter pristavlja željo pa tudi upanje, da bodo pielepi zgled na skorem posuemati začelc tudi diuge škofije v cesaistvu, ter predlaga ob eneni velecestitiin škofijskim piedstdjnikdm z polnim spoštovanjem prošujo, naj blagovolijo snovanje cerkveuib umetiiijskib društev pri svojib sedežib pospeševati iu kot ceikvene zavode vselej pod svojo varstvo spiejetnati. II. Premišljevaje, da cerkveui glasbenski zbori v cesarstvu z lnalimi izjeinkarui ne ustrezajo ne tirjatvam umetelnosti splnb, ne zabtevaiu liturgije posebič (redu službe božje), ker pravila, katera je Cerkva glede liturgičnih besed in zastran duha liturgione, t. j. božjeslužbenske, glasbfe izdala, v nemar pušSajo ter od Cerkve zaukazano Jiturgi5no petje, t. j. št. Gregorijev koral, popolnem zauemarjajo, v figuialnern petju in muziki pa lovijo po teatralnib učiukib ter iščejo samobvalo skladateljev in razveseljevanje poslušalcev veliko bolj, kakor pa počestenje božje in spodbudo ljndi k ftobožnira raislim in občutkoru; piemišljevaje torej, da katoliški cerkveni glasbenski zbori po škofijab cesarstva potrebujejo nujne poprave ; piemišljevaje, da se mora poprava, ako hočeruo, da bo res cerkvena, vršiti pod vodstvom cerkvene gosposke in edino le v duhu in po piavilih liturgike; premišljevaje, da nam takošna znauienja popravljevalnega delovanja kaže rdiuštvo sv. Cecilije za dežele nemškega jezika" osnovano, ker je na pismeno prošnjo prečestitega nemškega škofijstva pa tudi velikega dela avstrijskih škofov <>d sv. rioiske stolice bilo z odpisom od 16. dec. 1870: ,,Multum ad movendos animos" potijeno in dalje kei' rečeno društvo na popravo katoliške eerkvene glasbe deluje in njo izvršuje v duhu liturgicne postavodajave, na podlagi št. Giegorijevega koi-ala z po- sebnim ozirom na klasičuo ali izgledno cerkveno muziko ali skladbo v 16. in 17. stoletju, katero je vseskozi navzeto liturgičnega duba; premišljevaje, da se je imenovano društvo od 1. 1870. naprej vsled osnovanja poddiužnih društev po škofijab in posamezuih okrajih tudi v našem cesarstvu razšiiilo, predlaga sbod avstrijskih katoličanov piedsednikom dotičnib poddružnib društev prosnjo, naj delajo pri pribodujem občnern zboru ,,društva sv. Cecilije za vse dežele nemšliega jezika" na to, da se bndo odpiavile ovire, katere razširjenje ovega društva po vseb deželab našega cesarstva zabianujejo (,,Liinder deutscber Zunge"); premišIjevaje naposled, da zamore ndruštvo sv. Cecilije za vse dežele nemškega jezika" uspešuo delovati zlasti tani, kder se duhovščiua in učiteljstvo z gojenjem cerkvene muzike mailjivo peča, piediaga shod avstiijskib katolicauov velečestitein škofum iu sarno«tanskim predaikom preponižno prošnjo, naj pri svojili stolnib sedežih iu cerkvab v obstoječe že glasbenske šole, pa tudi v one, katere se še bodo osnovale, uvedejo liturgično glasbo, ter priznava kot potrebno, da se bogoslovcem kuiala iz začetka, kakor tudi učiteljskim piipravnikom, po poduku v liturgičui inuziki, oziftinia v orglanju in skladoslovju, pomaga do potrebue sposobuosti: djanski sodelovati pri popravi cerkjrene uiuzike. i'V