------   102   ------
Naši dopisi.
Iz Rusge  20. febr.  (4.  marcija.)  — tj— (Dalje.)  — Te   dni je  bilo tudi nekoliko vojske  med Pruskimi in
Ruskimi časopisi. Pruski vojni list „Neue milita-rische Blatter" seje jezil nad svojo vlado, zakaj ne prepove Kruppu v Essen-u delati orožje tujim državam in med njimi tudi Rusiji. Prav mogoče je, po njegovih mislih, da bodo kedaj Nemške puške streljale po Nemških vojakih; Nemška iznajdba in umetnost bi morala ostati monopolija Nemške armade. Tukajšnji listi pa so na to odgovorili kratko tako le: Krupp je vlil za Rusko armado res mnogo topov, ali ne po Nemški iznajdbi, ampak po načrtu Ruskega topničarja; še več topov je Krupp vlil za Nemško armado, al tudi ne po Nemški iznajdbi, ampak po načrtu druzega Ruskega artilerista; in Ruska iznajdba kinči zdaj Pruske trdnjave in varuje Nemške morske bregove. Podobno temu je Anglež Ga t lin g ponudil kar teče Ruske iznajdbe Angliji, Turčiji in Egiptu kot svojo lastno iznajdbo.
Ker ravno o iznajdbah govorim, moram omeniti dveh iznajdeb, miroljubnim ljudem ne tako strašnih, ktere že bi bil moral omeniti v poslednjem dopisu. Ruski tehnik g. Soldatkin je bil poslal v Moskovsko politehnično razstavo čisto novo iznajdbo: zemlje-merno orodje, s kterim lahko vsak prostak, brez pomoči inženirjev in logaritem, zmeri svoje polje ali gozd, in ga lahko razdeli, na kakoršne koli veče in manje kose. Brez dvombe ima Soldatkinova iznajdba veliko važnost za bogate in nebogate gospodarje, ki si morajo velikokrat iz daljnega mesta zapisavati drazega inženirja, pri čemur se tudi veliko časa potrati. Komisija politehnične razstave, kteri je naloga bila, presojevati tehnično-fizikalne iznajdbe, sestavljena večidel iz inženirjev, pa Soldatkinu, kolikor je meni znano, cel6 pohvalnega pisma ni priznala, in sicer za to ne, ker njegov instrument pri valovati in dolinasti mestnosti uže (!) pri stotnih drobcih dela pogreške. Po taki razsodbi komi-sijini se je vnela med njo in nekterimi strokovnjaki gorka polemika. Ti so dokazovali, da pri taki mestnosti delajo tudi inženirji za velik denar še veče pogreške. G. Soldatkin bo svoj instrument pospolnil in menda izprosil nanj privilegijo. — V Vi In i je iznašel neki tipograf novi pečatni stan (tiskarsko mizo), kteri tiska toliko bolj naglo in pri toliko manj delavnih močeh, da bodo knjige po njegovem računu, pri sicer enakih pogojih, za % boljši kup. Poskušnje je on delal pred množico gledalcev in ekspertov; pokazalo se je, da je treba nektere dele njegovega pečatnega stana nekoliko predrugaČiti, in o tem se on zdaj trudi.
Društvo inženirjev, profesorjev in dijakov Harkov-ske univerze je zasledilo na Donu zlate zaloge, o kterih pišejo, da obetajo biti bolj bogate kakor uralske in sibirske.
V Kijevu je iznašel tehnik Artemovski nov način dobivanja plina (gaza). 8. februarija so poskusili njegov plin, ki se je skazal tako odličen, da je družba akcijonarnega zavoda prec sklenila, zamenjati stari plin z novo iznajdenim. Plin Artemovskega ima bolj intenzivno svetilno moč in se poleg tega menda tudi nekaj boljši kup dobiva.                                         (Kon. prih.)
Y Gorici 23. marca. — Dne 15. t. m. so bili sklicani naši deželni poslanci, da so izrekli svoje mnenje zastran zemljišč, ki se imajo ukupiti za kmetij ško-šolsko poskuševališče. Predložili so se jim menda trije nasveti, izmed kterih je z večino odobren tisti, po kterem se obdrži sedanji kompleks c. kr. kmetijske družbe na Tržaški cesti (blizo pokopališča), in se nakupi še nekaj senožet na Blanči (pod Kostanjevico, proti se-vero-izhodu od Gorice), nekaj gojzda v Stari Gori (na Dunajski cesti, tU—1l<l ure od Gorice) in nekaj zemljišč v Ronkah (v Lahih, takraj Soče). Vse skup bo stalo blizu le toliko,   kolikor je vlada  v  ta   namen obečala.
Da so se v raznih krajih zemljišča odbrala, prihaja od tod, ker je prav, da se poskušnje delajo na raznih sort zemljiščih in razne lege; drugič pa tudi, ker je težavno dobiti kompleksov z vsem potrebnim skup. — O priliki, ko so se sešli poslanci v navedeni namen, naznanil je dr. Pajer (dež. odbora podpredsednik, ki zdaj grofa Coronin-a, dež. glavarja, namestuje), da mu je došlo iz Dunaja poročilo, da se misli napraviti dvoje narodnih spodnjih realnih gimnazijev: eden v Tominu se slov. učnim jezikom, drugi v Gradišči z ital. učnim jezikom. To je vse prav lepo, „aber — der hiakende Bote"! Rečeno je v Dunajskem sporočilu, da naj bi se naši za-stopi za ustanovljenje omenjenih šol potegnili in iz deželnih ali okrajnih zalogov za nju napravo kaj obljubili, država da bo le nekaj malega pripomogla. Slišimo, da so Lahi še precej zadovoljni bili s to novico, Slovenci pa, da so z glavo majali. In to po pravici. Naj pred nam nikar ne govorite o stroških za srednje Šole, v tem ko še za ljudske ne moremo stroškov zald-gati! Po tem pa gre še to premisliti. Ce ostanejo slovenski učenci v Tominu in laški v Gradišči, ne bosta imela gimnazij in realka v Gorici (vsaj v spodnjih razredih) skor nič dijakov, kajti naj veči kontingent Slovencev dobivate menda obe učilišči iz gorskih okrajev; ti bi pozneje vsi odpadli. Za grmom slov. ital. realn. gimn. v Tominu in Gradišči tiči pa tudi še drug zajec: nemščino hočejo v Gorici rešiti. Taktika je tista, kakor pri Vas na Kranjskem, ko so Vam dali slovenski učilišči v mestih druge vrste zato , da ste v glavnem mestu obe srednji šoli v veČem nemški ostali. Sicer pa želimo , da se v Tominu kako učiliŠče za višo izo-miko napravi. Na vsak način treba je stvar dobro pre-vdariti. — Zadnji „Glas" je prinesel oznanilo, da so že potrjena pravila novega narodno-političnega društva na verski podlagi za Goriško deželo; ime društvu je „Gorica". Ker vabilo k pristopu pravi, da naj se oglasi, kdor hoče pristopiti, pri dr. Tonkli-u, gre misliti, da je na čelu tega društva on sam. *) Zoper tiste točke pravil, ki so v „GIas-u", ni kaj reči. Ce se bodo izpolnovale, pojde vse prav.
Iz Ljubljane. {Iz poslednje odborv ve seje družbe kmetijske.) Gosp. odbornik Solmajer, kot prvomestnik odseka za družbino razstavo, poroča, kaj je odsek do-zdaj storil za to, da se, ko je vodstvo Dunajske razstave potrdilo po odborniku g. Vičel nu izdelani načrt, čedno razstavijo vse reči, ktere družba kmetijska pošlje na Dunaj. — Potem poroča dr. J. Bieiweis o mnozih zadevah. Ponudba c. k. ministerstva kmetijstva, da po c. kr. deželni vladi Tržaški gozdna in nektera druga drevesca dobijo družbe kmetijske in pa soseske brez plačila, je bila s tem rešena, da se to po „Novicah" naznani in tiste soseske, ktere so družbo kmetijsko prosile dreves, pa se jim ni moglo nič dati, se obrnejo do c. k. deželne vlade v Trst in to brž. — Dopis c. kr. ministerstva kmetijstva od 12. dne t. m. naznanja družbi kmetijski, da je poljsko statistiko za leto 1872. z največo zadovoljnostjo sprejelo ter še posebno zahvalo izrekuje gosp. Fr. Solmajer-ju za statistična dela, ktera med najtehtniša spadajo, kar jih ministerstvo od druzih družeb dobiva; hvali pa tudi vse one gospode, ki so g. Solmajer-ju pri teh delih pomagali. Odbor je sklenil, to pohvalo v posebnem pismu izreči g. Solmajerju, pa tudi vsem njegovim pomočnikom za domoljubno njihovo pomoč. - Ljudska šola v Orehku na Notranjskem vsled prošnje ondašnjega uči-telja dobi za šolsko drevesnico nekoliko gozdnega semena in pa zbirko vrtnarskega orodja. — Prošnje druge zarad sadnih dreves in gozdnega  semena  se   za  letos
*) Slava!                                                              Vred.
niso mogle več vslišati zato, ker je vsa od c. k. ministerstva podeljena denarna podpora pošla. — Za podporo naprav vodnjakov in kali se je oglasilo 19 sosesk; odbor jo sklenil te prošnike naznaniti si. mini-sterstvu in ga prositi, naj dovoli obljubljenih 1100 gld., ki pa ne bodo zadostni, da bi se mogle vsem proš-nikom zaželene podpore dati.
—   (Iz seje deželnega odbora 21. marcija.) Ker je nova cestna postava za Kranjsko zadobila naj višo sankcijo, je deželni odbor sklenil, obrniti se na deželno vlado, da vpelje po okrajnih glavarstvih nove volitve vseh cestnih odborov, tem bolj, ker je 61etna doba sedanjih cestnih odborov že potekla; za vse skladne ali konkurenčne ceste Kranjske dežele se bode napravil cestni kataster, v kterega se bodo omenjene ceste vpisale po imenih in dolgosti s pristavkom. ali so izpeljane po ravnem, ali gredo vkreber in na kterih krajih in koliko palcev na en seženj se cesta vspenja in kje je naj visi kraj ceste; tudi za cestne odbore in za cestnike se bode izdelala posebna instrukcija (poduk) za njihova opravila po novi postavi; vsem županstvom se bode razposlala okrožnica o novi cestni postavi, v kteri se jim bode z gorko besedo razložila in priporočila važnost dobrih cest in važnost opravil občin v cestnih zadevah po novi postavi a tudi njih velika odgovornost za dobre konkurenčne ceste. Nova cestna postava z vsemi instrukcijami se bode izdala v posebni ročni knjižici ter se bode potem brez plačila poslala vsem županstvom. — Na poročilo cestnega odbora v II. Bistrici, da ljudje iz dotičnih sosesk, ki so postavno zavezani, kantonske ali skladne ceste popravljati, tega dela nočejo opravljati in da so vsled tega skladne ceste že silno slabe, je deželni odbor sklenil, da naj da cestni odbor omenjene ceste na stroške upornikov popraviti in stroške za cestno popravljanje po ekseku-tivni poti iztirjati.  —
—   (},NoviceiC in mestne volitve.) Pod tem naslovom je „Slov. Narod" v svojem 67. listu napisaril skoro da celo stran. To je djansk dokaz, kako v živo je patro-nom „Slov. Nar." segel zgodovinski popis „Novičnia v zadnjem našem listu. Pregovor slovenski, da ,,resnica oči kolje" se je pa le spet potrdil. Naj rečemo danes samo to-le: „Novice" se spuščajo v polemiko le tadaj, kedar je treba našemu narodu pojasniti kako stvar. To so, provocirane po dveh listih „Naroda" storile v zadnjem svojem listu, in sicer po izreku rn6ž, ki so priča bili vseh dogodeb, tako po vsem resnično, da ne ene črkice nimajo preklicati. Dopis iz Ljubljane v „Vaterl." je še pred nami zgodovino volitvenih dogodeb isto tako popisal. In zategadel razsodbo o tem, kar so pisale, brez daljne polemike prepuščajo častitim našim bralcem samim s tem dostavkom, da ,,logike" učit se „Novice" pa ne bodo nikoli hodile v dr. Voš-njakovo šolo. Kako zel6 pa strast človeka oslepi, kaže nam spet omenjeni „Nar." list, ki na eni strani trdi, da se je „ogibal, kar se je dalo, o sob nos ti" in razmotraval samo „stvar", in — vendar skoro tretji del onega članka v 61. ltstuizliva samo osebno strast na g. Regali-ja! — od druge strani pa pritikuje dr. Costo vmes, rekoč: ,,kdo je vse zavozlal? dr. Bleiweis-Costa" — čeravno je dr. Costa samo v prvem zboru „Slovenije" pričujoč bil, ko se je sklenilo voliti, koj potem pa se podal na Dunaj in v Prago in ga med vsemi pozneje začetimi homatijami ni bilo več nazaj. — Vsaki dan je tedaj razdor očitniši med nami; zato je — kakor na Ceskem in poslednji čas na Goriškem — nujna potreba, da se ločite stranki z „Novičnim" in ^Narodovim" programom in svoji se vstopijo k svojim ter se potem odločno vsak svoje stranke drži.    Tisto
------    103  ------
„malo semf<, „malo tje" je piškav sad, kakor žalibog skušnja uči. Naš narod bode v odločnem času že pokazal, na kteri strani on stoji, kakor je to že pokazal pri Matičnih volitvah. Bolji je v političnem življenji očiten nasprotnik nego potuhnjen prijatelj !
—  („<B$a\\tyS\ fo ift r-er nationctte ?anbe8au$fdju§") — »o pridigovali unidan nemčurski patroni „Schulzeitunge" zbranim učiteljem — da so ga morali p o dre ga t i, naj vendar pošlje v deželnem zboru sklenjeni šolski postavi na Dunaj! -~ Mi za gotovo vemo, da to ni res. Deželni odbor je imel koj pripravljene vse nujniše postave za odposlanje; al reklo se mu je od c. k. deželne vlade (po kteri morajo vsi sklepi zborovi na Dunaj iti), da ne sprejme izdelanih postav z dodanim pisanim zapisnikom, ampak da morajo dodani biti tudi tiskani stenografični zapiski. Deželni odbor je pošiljal svojega tajnika dan za dnevom do tiskarnic, da je priganjal tisek, in ko je bil ta izgotovljen, ste bile postavi brž izročeni vladi. To je resnica.
—   Gosp. Vilelm Potočnik, ki se je blizo 22 mesecev na Avstrijskem parobrodu „Fazana" vozil okoli po obširnem svetu , je te dni srečno se vrnil v Pulie (Pola).                                                                       J
—  (Naznanilo iz vrta družbe kmetijske.) Iz državne podpore za semena je kmetijska družba naročila posebno^ hvaljenega krompirja od Bahlsen-a v Pragi; prodajala pa bode ta semenski krompir, ki jo stane po 7 in 13 gold. cent po sledeči ceni:
rožni krompir iunt po 6 kraje, — debeli Marmontov, po 4 kraje, — drugi debeli funt po 2. kraje, Patersonov okrogli plavi zgodni, funt po 2 kraje, — Gullichov pozni cent po 1 gld. 80 kraje — Naročila po pismih naj se pošiljajo pod naslovom: „gosp. F ranču Sollmayr-u" v Ljubljano; naročeni krompir se bode razpošiljal po poštnem povzetji. Če pa kdo sam pride po krompir na vrt kmetijske družbe na Poljane, kjer je krompir, naj se obrne na njenega vrtnarja, ki je celi^ dan na vrtu.
—  (Naznanilo.) Ceska „Glasbena matica", ktera je lansko leto izdala Smetanovo opero „Prodan& ne-včsta" (k malu 200 strani velicega formata s češkim in nemškim tekstom v prekrasni obleki), hoče že v prvi polovici tega leta izdati Bendlovo opero „Lejla". Zatoraj gre vabilo na vse prijatle slovanske godbe, ako hočejo pristopiti k tej matici kot udje, da bi blagovolili poslati podpisanemu letni donesek 3 gold. najdalje do 5. aprila t. 1. Novi udje dobijo še lansko premijo po 4 gold. (za neude veljd 8 gold.).
V Ljubljani dne 25. marca.
Zastopnik Češke „Glasbene matice" v Pragi: An t. Foerster v seminariju.
—  (Cerkveno petje.) Ravno zdaj in o pravem času je prišlo na svetlo: Šest Tantum ergo 4 gl. in org. ad lib., zložil Anton Foerster. Stil je cerkven, ne težek. Veljajo 50 kr. Od tega dobro znanega skladatelja se dobijo še: dve veliki slovenski maši 4 gl. in org. (ad lib.) 80 kr. in Lamentacije in Očitanje 4 gl. 40 kr. Vse pri skladatelju v seminariju ali pri J. Giontini-ju ali pri O. Klerr-u.
—  (Naročilo na veliki politični Časnik „Wandereru)f ki izhaja na Dunaji vsak dan dvakrat, krepko zastopa interese slovanske na federativnem stališču in je po svojem 641etnem tečaji eden najstarejih listov Avstrijskih, živo priporočamo nemške liste čitajočim Slovencem. Cena za četrt leta mu je 5 gold., za mesec dni 1 gold. 70 kr. „Politik", „Vaterland" in „Wanderer" je tr6jica, ki čvrsto brani naše pravice pred nemškim »vetom.
— (V Čitalnici) je prihodnjo nedeljo velika beseda". Dva osmospeva poj6 gospodičine in gospodje,, šesterospev poj6 gospodje in gosp. Meden samospev; gosp. Kocelj deklamuje; po vsem tem pa bo-demo culi gotovo vsacemu jako zanimivo praktično razkladanje o telegrafovanji. Začetek je ob pol 8. uri.
— Slavnoznano dramo „Edua" je dramatično društvo včeraj v vsem izvrstno izvršilo v gledališču; palma prvaštva si je zaslužil g. Kocelj.
------    104  ------