Iz današnje vsebine: LETO XVIII — 218 Gradimo mednarodni center — I stran 2 Premik 590 m dolgega mostu čez Ren — Stran 3 Na Kitajskem aradijo vsi — stran 6 Vsak si mora osebni dohodek zaslužiti sam Posvetovanje o osebnih dohodkih v združenem delu, ki se ga je udeležilo več kot 300 ljudi iz podjetij, sindikata, gospodarske zbornice in šol, je uspelo prikazati stanje, v katerem je danes nagrajevanje v Sloveniji in pokazati pot v prihodnje. Osebne dohodke ni mogoče obravnavati, tem manj deliti — na pamet. Obravnavamo lahko ali samo obračunske osnove ali samo presežke ali pa le dodatke, med katerimi so eni odvisni od dela (za nadure), drugi pa manj (za stalnost). Behino lahko po delu (po času), po rezultatih dela, po solidarnosti in še po drugih osnovah (po položaju). Vse te možnosti omogočajo različno delitev osebnih dohodkov. Bolj ko se pri delitvi odločamo na pamet (po kmečko), več imamo možnosti za Nepravilno nagrajevanje, več bo ležernosti (lenobe) pri delu, največkrat za ceno ljubega miru v hiši! Na omenjenem posvetovanju so strokovnjaki in praktiki naenkrat Navajali podatke in posledice iz nagrajevanja, ki ne temelji (v zadostni Nleri) na rezultatih dela. Rezultate dela namreč ni mogoče povsod dovolj natančno meriti. Navajali so se Podatki, da v poprečju delajo — in Naredijo — režijski delavci 40 do 50 odstotkov manj od delavcev, ki delajo po normativih (po vnaprej postavljenih normativih, ne ocenjenih z odstotkom na koncu dela ali meseca). Najbolj izkoriščani so delavci °b tekočih trakovih, ki velikokrat Rimajo dovolj časa niti za najnuj-Nejše osebne potrebe med delom. Ti delavci so pravzaprav izkoriščani del delavskega razreda v primerjavi z yeliko večino režijskih delavcev, ki (ftiajo svoboden ritem dela in se jim delovni rezultati ne merijo. „ Velikokrat so neupravičene razlike 2e v obračunskih osnovah. Premalo Se ovrednotijo pogoji dela in telesni Napor, preveč pa diploma in nesank-cionirana (ne)odgovornost. Za pri-Nier so se navajala delovna mesta dimnikarja, smetarja in podobno, ki dodo morala biti kmalu vrednotena ^nako ali več kot delovna mesta inženirjev. Poleg ustreznejšega vrednotenja delovnih mest je bil kot možen izhod *z trenutnega nezadovoljivega stanja Slede nagrajevanja, poudarjen zlasti sistem nagrajevanja režijskega kadra — to je vseh tistih delavcev, ki 'Se jim do zdaj ni meri! njihov osebni Prispevek k ustvarjanju dohodka. Vsi so bili edini v dveh pogledih: 1. popolnega načina merjenja delovnega rezultata režijskih delavcev (od tistih v proizvodnji do vodilnih delavcev in strokovnjakov) ni. 2. odporom .proti merjenju zaradi prve ugotovitve je treba stopiti na prste tudi s pomočjo politične akcije, ker kažejo dosedanje izkušnje, da prihajajo odpori predvsem od tistih delavcev, ki jih zaradi »miru v hiši« ponavadi imenujemo oportuniste, velikokrat pa tudi lenuhe, ki se ne želijo meriti svojega nedela niti s približno izdelanimi merili. Kako se lotiti dela v Gradisu? Prav sedaj imamo v obravnavi samoupravni sporazum o nagrajevanju po delovnem učinku. Na zadnji skupni seji predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata in sekretariata osnovnih organizacij zveze komunistov v Gradisu je bilo sprejetih nekaj sklepov. Cimprej je treba sprejeti omenjeni sporazum in ga začeti uresničevati. Komercialna služba naj čimprej pripravi za letos spomladi obljubljene normative, Kar pa zadeva nagrajevanje organizatorjev dela, pa se moramo sporazumeti za način, kako priti do številnih in zahtevnih meril za kriterij »delovni učinek« vsakega organizatorja dela. Veliko možpih meril je že znanih iz prakse nekaterih naših enot. Za ostale organizatorje dela, za katere doslej še nismo imeli in uporabili meril, pa se bomo morali sporazumeti za njihovo vsebino. Merila morajo biti: — merljiva — po možnosti enostavna — odražajo naj vpiiv posameznega organizatorja dela na ustvarjanju dohodka. Brez kreativnega sodelovanja pri oblikovanju meril vsakega posameznika ne bo šlo. Zato se že na začetku zavrača morebiten odpor posameznikov, ki ne bi hoteli sodelovati pri snovanju lastnih meril. Biti nagrajevan samo po poprečnem uspehu — po kriteriju »uspeh poslovanja«, to je PD/ph — pomeni za pridnega poprečno plačilo za nad-poprečno storilnost, za lenega pa prav tako poprečno plačiio za manj deia. Najhuje pri tem pa je dejstvo, da sta oba stimulirana k podpopreč-nemu prizadevanju za poprečno plačilo — na račun delavcev, ki se jim delovni rezultati merijo! Mladinci Gradisa so s športnih iger poslali predsedniku republike ‘Gitu naslednje pismo; Dragi naš tovariš Tito! Dovoli nam, da te prisrčno pozdravimo ob zaključku mladinskih športnih iger Gradisa v Ljubljani. Mladi gradbeniki smo pomerili moči v različnih športnih igrah in še enkrat dokazali, da se smemo srčno boriti za kar najboljše rezultate, z enakimi željami se bomo borili za čim hitrejše in čimboljše uresničevanje ustave in sklepov ZKJ na 10. kongresu. Ce pa bo treba, ne bomo štedili naših mladih sil tudi za obrambo revolucionarnih dosežkov, ki so jih dosegli Jugoslovanski narodi pod tvojim vodstvom. Da smo pripravljeni sodelovati pri graditvi in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov, bomo dokazali tudi z aktivnim vključevanjem in javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in s prizadevanji, da se duh in črka zakona kar najhitreje uveljavita v praksi. Na koncu nam dovoli, da ti iskreno čestitamo ob rojstnem dnevu, ki je v enaki meri tvoj in naš praznik. Ljubljana, 24. 4. 1976 Udeleženci mladinskih športnih iger Gradisa v Ljubljani Organiziranost skupnih strokovnih služb Skupne strokovne službe v OZD in položaj njenih delavcev v luči osnutka Zakona o združenem delu Ko smo v Gradisu konstituirali našo delovno organizacijo na ustavnih načelih, smo sprejeli prevladujoče spoznanje, da delavci, ki opravljajo administrativno-strokovna in razna pomožna dela, svojega, sicer potrebnega in družbenokoristnega dela, ne realizirajo samostojna, ampak prek temeljnih organizacij združenega dela. Zato torej neposredno tudi ne ustvarjajo nikakršne akumulacije. Zaradi takega spoznanja tudi nismo organizirali naše skupne službe kot temeljno organizacijo, ampak kot delovno skupnost skupnih služb. Vendar pa kljub takemu, s finančnega vidika pravilnemu statusu skupnih služb, v praksi še nismo razrešili vse nejasnosti, in razna vprašanja, ki se vedno znova pojavljalo pri iskanju praktičnih rešitev. Čeprav je v strokovni literaturi doslej bilo podanih na lo temo veliko rešitev, niso te mogle najti mesta v naših samoupravnih aktih. Bolj konkretno in tudi formalno _ pravno bo odnose pri pridobivanju in delitve dohodka ter mesto skupnih služb opre- deli! zares šele zakon o združenem delu. Pri organiziranju skupnih služb in opredeljevanju njihovega položaja so se drugje pojavljale skrajnosti, ki bi se lahko označevale za protiustavne. Bilo je predvsem ugotovljeno, da so v organizacijah združenega dela vse delavce, ki opravljajo naloge za več temeljnih organizacij združenega dela, preprosto razporedili v delovno skupnost skupnih služb, kot da bi vsi delavci opravljali izključno administrativno-strokovna in pomožna dela. Skoraj ni primera, da bi de- lavci, ki za več temeljnih organizacij opravljajo razne storitve, ki so bistvenega pomena za uspešno proizvodnjo, organizirali temeljno organizacijo združenega dela. To možnost je doslej že dala slovenska ustava v svojem 31. členu in jo je bilo mogoče že doslej izrabiti povsod tam, kjer je obseg, vrsta in vsebina tovrstnega neproizvodnega dela takšna in tolikšna, da daje zaokroženo delovno celoto in je s tem podana možnost, da delavci z menjavo dela, torej z menjavo svojih storitev z drugimi proizvodnimi temeljnimi organizacijami, ustvarjajo dohodek ter uresničujejo druge samoupravne pravice. Res da ni. recepta, kje in za kakšne vrste strokovnih del, ki so v skupnem interesu več TOZD, bi lahko organizirali temeljno organizacijo združenega dela. Takšnega recepta tudi ne daje osnutek zakona o združenem delu, vendar pa so dane možnosti, da se to izvede in se povečuje odvisnost obsega in kakovost strokovnega dela, ki je dejansko funkcijsko povezano s proizvajalnimi TOZD, od poslovnega uspeha in dohodka. Osnutek zakona o združenem delu v svojem 8. oddelku take možnosti nakazuje; tako so na primer našteta določena dela, za katera bi delavci, ki ta dela opravljajo, lahko organizirali temeljno organizacijo združenega dela, konkretno pri nas so ta dela: 1. v komercialni službi: — komercialna dela v funkciji blaga in storitev — inženiring — raziskava trga 2. v tehnični službi: — projektantska dela strojno-kon-strukcijskega biroja — projektantska dela v naši pripravi dela — znanstveno-raziskovalna dela in strokovna dela pri reševanju tehno- loških problemov (laboratoriji, organizacijski in drugi elaborati) 3 dela na elektronski obdelavi podatkov 4. dela v zvezi z izobraževanjem kadrov. Seveda pa je to odvisno od obsega takih del, ki bi ga določevale proizvodne temeljne organizacije združenega dela. Ko bomo razpravljali o osnutku zakona o združenem delu, se bomo morali seveda opredeliti in zavzeti usklajena stališča pri postavljanju bodoče organizacije skupnih služb. Vsekakor pa je treba ponoviti ustavno načelo, da so vsi deia\'ci v združenem delu, delavci v proizvodnih storitvenih dejavnostih in tudi delavci, ki opravljajo potrebna administrativno-strokovna in pomožna dela, enakopravni v samoupravljanju in pridobivajo dohodek in osebni dohodek v skladu z delovnim prispevkom in doseženimi rezultati pri delu. V praksi to pomeni, da tudi delavci v delovnih skupnostih skupnih služb pridobivajo dohodek, seveda nekoliko drugače kot proizvodne TOZD, in sicer tako, da se pri oblikovanju tega dohodka namesto tržnih zakonitosti uveljavljajo načela neposredne, proste menjave dela med delavci skupnih služb in delavci TOZD, za katere opravljajo naloge skupnega pomena. Da bi uveljavili tak odnos, bomo morali bolj dosledno kot doslej na podlagi nalog, ki so po samoupravnem sporazumu n združitvi TOZD in skupnih služb v GIF Gradis dolžne opravljati, izdelati vsakoletni program dela. ki ga sprejmejo TOZD. Tako sprejet, program deia naj bi se ovrednotil po osnovah in merilih, ki jih prav tako odgovorno sprejemajo TOZD in delovna skupnost skupnih služb Po tako ugotovljenem in doseženem dohodku delovna skupnost skupnih služb samostojno gospodari s skrbnostjo dobrega gospodarja, or-(nadaljevanje na 2. str.) K nenavadni analizi V prejšnji številki Gradisovega vestnika so bili objavljeni rezultati volitev v DS podjetja, v članku z naslovom Nenavadna analiza. Rezultat te analize je pokazal, da sestavljajo naš DS podjetja predvsem delavci — tehnični kader. Skoraj dve tretjini le-teh, čeprav jih je le okoli 8 u/o. Kakšen je sestav DS v temeljnih organizacijah po kvalifikacijski strukturi ta omenjena analiza ne prikazuje! Zato si oglejmo kdo zastopa delavce v DS temeljnih organizacijah. Struktura članov DS temeljnih organizacij, glede na strokovno oziroma kvalifikacijsko sestavo zaposlenih: Kvalif. struktura Cimi DS TOZD Člani kolektiva •k vs 27 9,4 118 1,6 VIS 13 4.5 62 9.9 ss 25 8.7 681 9.3 VIC 98 34.2 473 6,4 KV 167 37,5 2383 32.6 PU, PIC, NK 16 5,7 3074 42,e Učenci — — 522 7,2 Skupaj 286 100.00 7313 100,00 Podatki so brez TOZD Gradnje Ptuj. Iz tabele vidimo, da je situacija v DS TOZD glede na kvalifikacijsko strukturo bistveno drugačna, da je le zastopana večina našega kolektiva, saj predstavljajo K delavci večino naše delovne moči. Prihodnjič pa še podatki o kvalifikacijski strukturi članov delavskih svetov po posameznih TOZD. P D. Maketa novega mednarodnega centra, katerega prve faze izgradnje smo se pravkar lotili Gradimo mednarodni center Naša dežela je znana kot ena od pobudnic za ikuumuiu politiko v svetu. Tem pobudam je sledila večina dežel v razvoju in danes gibanje neuvrščenih ne pomeni samo politično opredelitev, temveč tudi medsebojno tesno sodelovanje in pomoč Prav gotovo imajo dežele v razvoju pred seboj še marsikateri problem ki ga bodo morale rešiti skupaj in eden od teh je prav gotovo ta. kako upravljati s pravkar »pridobljenimi« bogastvi, ki so jih dosedaj izkoriščali tuji lastniki. Prav Jugoslaviji, bolj točno Ljubljani, je pripadla ta čast, da bo tu mednarodni center za upravljanje podjetij v javni lasti, izvajalec samega objekta pa je Gradis, TOZD GE Ljubljana. Sedaj gradijo naši delavci prvo fazo za ta objekt. Projekt zanj je izdelal Investbiro iz Kopra Objekt je razdeljen v dva dela: prvi je stolpič, ki bo imel 9 etaž, v drugem pa bo predavalnica s pripadajočimi prostori, Izgled predavalnice bo precej razgiban. Poleg tega prostora bodo tudi kabineti s knjižnico in sejne sobe Skupaj bo objekt imel 2183 m2 neto površine. Fasada objekta bo iz kanalira-nega vidnega betona, kombiniranega s steklom in plastiko. Sedaj na gradbišču betonirajo stebre kleti, narejeni pa so že pasovni in točkovni temelji. Napravili so tudi temeljno ploščo zaklonišča. Izredno kratek rok za gradnjo — 6 mesecev — jih sili, da delajo v dveh izmenah, v vsaki pa je približno 40 delavcev, Predračunska vrednost je 18,5 milijonov din, od tega je le 1/3 gradbenih del. m Betoniranje stebrov kleti Nadaljevanje razprave o osnutku Zakona o združenem delu Razprava o osnutku Zakona o združenem delu je v polnem teku. V Mariboru se je sestala posebna delovna grupa v sestavi Janžekovič Lado, Zupančič Rajko, Cepuš Lojze, Koleto Vinko, Križaj Miloš, Uhan Stane, Raušl Janez, ki je zakon temeljito predelala ter pripravila vse potrebno za javno razpravo. V Ljubljani je bil sestanek širšega političnega aktiva, 1. in 2. junija pa bo organiziran dvodnevni seminar katerega se bo udeležilo 140 članov kolektiva, v glavnem tistih, ki so odgovorni za tolmačenje Zakona po gradbiščih in deloviščih. Ob razpravi Zakona o združenem delu pa ni cilj, da delavce simo seznanimo z vsebino zakona, temveč, da istočasno tudi vsebinsko spremljamo naše delo, medsebojne odnose, ter da postopno dograjujemo družbeno ekonomske temelje našega celotnega samoupravnega sistema. Zakon sam sicer ne prinaša konkretnih rešitev, daje nam pa jasne smernice in okvire za naše tlelo, zato moramo naše notranje (pa tudi zunanje) odnose na osnovi zakona šele oblikovati. Zakon je torej kažipot bodočega dela. upravljanja. poslovanja in gospodarjenja in uskladili ga bomo lahko le skozi izvršeno analizo našega dela in konkretne prakse. Želimo, da v razpravah razčistimo tudi tiste probleme, kateri nas ovirajo pri delu. Vsi skupaj pa kritično ocenimo izhodišča za našo novo samoupravno organiziranost. Ker so v širšo razpravo vključeni in odgovorni za razpravo vsi vodilni in vodstveni strokovni ih politični delavci Gradisa, smo prepričani, da bo naša skupna naloga, kot so bile tudi mnoge doslej ob sodelovanju celotnega kolektiva, stoodstotno izvršene. V nadaljevanju zopet nekaj misli iz posameznih členov osnutka Zakona o združenem delu. Delavec svojo pravico odločanja ne more prenesti na druge delavce. Odločanje delavcev o njegovem delu, pogojih in rezultatih dela, je njegova neodtujljiva, z ustavo določena pravica. To pomeni, da delavec svojo pravico odločanja ne more prenesti, na druge delavce — ali bolj razumljivo rečeno, — nihče ne more odločati v njegovem imenu. Delavec svojo pravico odločanja uresničuje skupno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu ter v odnosih medsebojne odvisnosti in vzajemne odgovornosti z drugimi delavci- Vsaka odločitev je lahko le SKv-pna odločitev vseh delavcev. Torej morajo o uresničevanju in utrjevanju, samoupravljanja — samoupravno združevati svoje delo, združevati in povezovati svoje TOZD, združevati sredstva Itd., ter spoštovati načelo solidarnosti in medsebojne odgovornosti. Ustavne usmeritve za skupno odločanje delavcev pa ni v razmerah, kjer še prevladuje privatna ali podjetniška miselnost, kjer je miselnost delavcev zajeta v individualni interes, kjer so TOZD nepovezane med seboj itd. Takšna in podobna mišljenja seveda niso v skladu z novimi odnosi. V samoupravno nepovezanih odnosih se odločanje ne more uveljaviti kot samoupravno odločanje. Zakon sam pa ne določa le odnosov in oblik za odločanje delavcev v TOZD. temveč tudi odnose in oblike odločanja v celotni zgradbi našega družbenopolitičnega sistema. Tu štejemo vse oblike osebnega odločanja (zbori delavcev, referendum itd.) do odločanja prek delegatov v delavskih svetih TOZD kot DS podjetja. nadzorstvo delavcev in tudi delavske kontrole nad izpolnjevanjem sklepov. Osnutek zakona pa opredeljuje tudi odnose glede odločanja delavcev prek delegatov in delegacij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Enake pravice do odločanja imajo tudi delavci skupnih služb. Skupna služba mora imeti najmanj 1 delegata v delavskem svetu podjetja. Podrobnosti bodo določene v samoupravnem aktu. 2e iz teh navedb je razvidno, da je vprašanju odločanja posvečena posebna pozornost. Kot novost navajamo tudi tista določila, ki delavcu zagotavljajo pravico, da z osebnim izjavljanjem odločajo tudi o materialnih sredstvih s posebnim povdarkom na materialne obveznosti in rizike. Brez predhodne obravnave, ki jo po osnutku zakona organizira sindikat, s ciljem da se ugotovi mnenje delavcev v TOZD, de- lavski svet teh odločitev ne more sprejeti. Pa tudi delegati (člani del. svetov) ne morejo izpolnjevati svojih nalog, če se pred vsakim zasedanjem niso posvetovali z delavci. Ce pa delavci delegatu niso dali smernic in navodil ima delegat pravico in dolžnost zahtevati stališča delavcev, da bi se lahko izjavil o vprašanjih o katerih odloča delavski svet. Delegat je torej vezan la stališča, ki so ga zavzeli delavci v TOZD (če je delegat v DS podjetja), skratka delovati mora tako, kot je bilo dogovorjeno na sestankih ali zborih delavcev, predvsem kadar se odloča o vprašanjih, ki se nana- Delegacijo je vodil Miloš Stražme-šterov, podpredsednik republiškega odbora, ostali gostje pa so bili še Drago Sopranič. član republiškega odbora iz avtonomne pokrajine Vojvodine. inž. Velibor Viajič, član republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev iz Kosova. Miodrag Gravrilovič, sekretar mestnega odbora Beograda, Ivan Rukavina, član republiškega odbora in Ahmed Ade-movič, predsednik Medobčinskega odbora sindikata Podonavske regije. Med bivanjem v Sloveniji so obiskali nekatera naša naj večja grad- ganizira svoje poslovanje, ga modernizira in reproducira v obsegu in kvaliteti, ki sta potrebni glede na dogovorjene naloge in sprejeti program dela delovne skupnosti skupnih služb. Seveda je potrebno, da se dogovorijo merila, po katerih bo višina dohodka delovne skupnosti skupnih služb dejansko odvisna od opravljenega dela, da bi dokončni obračun dohodka lahko bil opravljen po pregledu izvršitve dogovorjenega programa dela. Delavci skupnih služb imajo, prav tako kot delavci na drugih področjih združenega dela, tudi neodtujljivo pravico, da delajo z družbenimi sredstvu. da bi zadovoljevali svoje osebne in družbene potrebe in svobodno šajo na odločanje z osebnim izjavljanjem in sicer: 1. Obveznosti delegata, da se izjavi in glasuje v skladu s stališčem delavcev, kadar soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarjanje materialnih obveznosti za TOZD. 2. Obveznost delegata da se izjavi skladu s stališči delavcev o zadevah, o katerih se delavci osebno izjavljajo v TOZD. 3. Obveznost delegata, da se pri izjavljanju v delavskem svetu ravna po smernicah in navodilih delavcev7, oziroma delavskega sveta TOZD. Se nadaljuje! bišča, med njimi stanovanjsko gradnjo v Kranju, naš samski dom v Struževem, gradnjo Srednje Drave II in Šoštanja IV. objekte na avtocesti Slovenike, obiskali pa so tudi naš počitniški dom na Pohorju. Med obiskom so z našimi sindikalnimi delavci izmenjali nekaj izkustev pri delu v sindikatu in spregovorili o najpomembnejših nalogah sindikata, ki jih bo potrebno sprovesti v delo. Posebno so se zanimali za konkretne primere združevanja dela in sredstev ter razreševanje dohodkovnih odnosov. in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločali o svojem delu, o pogojih in rezultatih tega dela seveda v skladu z namenom in naravo dejavnosti, ki jo opravljajo. J To pomeni, da delovne skupnosti J skupnih služb same upravljajo tista sredstva in njihove vire. ki jih pr* svojem delu in poslovanju uporabljajo Posebne pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, upO' rabe in upravljanja pa bo treba dodatno izpopolniti v samoupravnem sporazumu o združitvi v GIP Gradis oziroma v posebnem samoupravnem sporazumu n medsebojnih odnosih med TOZD in delovne skupnost* skupnih služb v GIP Gradis. Koleto Vinko. dipl. oec. OiiskaSa nas je delegacija iz Srbije V mesecu maju je v Slovenijo prispela delegacija republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev republike Srbije. NADALJEVANJE S 1. STRANI — NADALJEVANJE S 1. Dne 7. in 8. 4. t. 1. so imeli gradbeni strokovnjaki priložnost prisostvovati nevsakdanjemu dogodku, zanimivem po tehnični kakor tudi po organizacijski strani. Šlo je za premik 590,50 m dolge mostne konstrukcije, široke 35 m (najširši most mesta D;:'«<**dorf) za 47,50 m, na novo vnaprej pripravljeno ležišče mostu, Poleg strokovnjakov gradbene in strojne stroke velike večine evropskih držav smo imeli tudi Gradisov« priložnost, da prisostvujemo temu nevsakdanjemu dogodku. skih, opremljenih s potrebnim slikovnim materialom in načrti, obrazložili v treh jezikih postopek, odgovarjali na strokovna vprašanja, ki so jih postavljali gledalci, razdelili med strokovnjake material z vsemi podatki in omogočali stalno informiranje o že izvršenem premiku tako preko zvočnikov, kakor tudi preko velike ure, ki je sproti nakazovala že izvršen premik. Obiskovalci so imeli priliko prisostvovati nadvse interesantnemu tehničnemu dogodku, istočasno pa so Nekaj splošnih podatkov: Že desetletja je bil eden glavnih mostov, ki preko reke Ren povezuje center mesta Dusseldorf z enim od njegovih četrti onstran reke, kritična točka in zamašek v cestni mreži, ki je dnevno povzročal nešteto zastojev. Tako je že leta 1980 preko tega mostu peljalo dnevno več kot 33.000 vozil, promet, ki se je zadnja leta še močno stopnjeval. Zaradi velike širine reke in zaradi tega, ker ni bilo misliti na prekinitev prometa za dalj časa, so se strokovnjaki odločili, da bodo obstoječi most pustili pod prometom in zgraditi široko novo mostno konstrukcijo na novem mestu v taki legi, da bo mogoče začasno spustiti preko tega mostu promet, nato staro mostno konstrukcijo odstraniti in že izgotovljeno široko novo mostno konstrukcijo premakniti na dokončno traso sedanjega mostu. Vsakokratna prekinitev prometa Pa bi morala biti čim krajša. je bila površinska hrapavost manjša od 0,003 mm. Most sam je drsel na teflonskih okroglih ležiščih, katerih dimenzije so bile premera 550 mm do 2120 mm in debeline 57 mm do 125 mm, vse v odvisnosti od obtežbe same posameznih mostnih premikov. Vsega skupaj je bilo nameščenih 9 teflonskih elementov po 2 do 3 na posameznih drsinah. Teflon kot material, ki naj posreduje skupaj z jeklenimi pločevinami čim manjši odpor drsenja, ima lastnost, da drsi tem lažje, čim večja je specifična obremenitev PTFE mase v teflonskem ležišču. Tako so računali projektanti, da bodo most premaknili s silo 375 ton, Nameščene hidravlične stiskalke so omogočile maksimalno vlečno silo 500 ton in pri praktičnem premiku se je pokazalo, da so bile potrebne sile v resnici samo nekaj več kot 300 ton. Hidravlične stiskalke so prenašale svojo silo neposredno na vlečne drogove, premera 200 mm in so delovale TT l'l Sl. 2. Faze premika mostu Sl. 3 Tefinns1 a ležišča lahko občudovali dobro organizacijo, preciznost planiranih rokov ter postopkov, občudovali pa so lahko tudi domiselnost Nemcev, kako združiti tehnični dogodek s propagando za turizem, ki so ga vpletali v informiranje obiskovalcev. Alfred Petelin, dipl. gr. inž. Sl. 1 Nova mostna konstrukcija Po prvem delu objekta na Drenikovi že vozi vlak Strokovnjaki so se lotili zadane naloge in skonstruirali 12.500 ton težko jekleno mostno konstrukcijo, ki so jo zgradili 47,5 m stran od obstoječega mostu in pripravili tudi jeklene začasne priključke tega novega mostu na cestno mrežo. Dela na tej konstrukciji so bila zaključena leta 1973 in promet preusmerjen od starega neustreznega mostu preko začasnih a širokih mostnih priključkov na novi most. Dela na drugi fazi celotne naloge, tj. odstranitev starega neustreznega mostu in priprava novih mostnih Opornikov ter njihova povezava z oporniki začasne mostne konstrukcije so bila zaključena leta 1975, medtem je celotni promet že potekal Po razširjeni novi mostni konstrukciji. Končno so pripravili vse potrebno za točno splaniran potek premika novega mostu na dokončno traso in določili dan, ko bodo pričeli z zaključnimi deli. 3 4. t 1. so zaprli Promet preko novega mostu, prerezali povezavo začasnih dovozov z mostno konstrukcijo in v treh dneh montirali vse naprave za sam premik mostne konstrukcije, ki naj bi Pričela 7. 4, dopoldne. Promet naj bi bil prekinjen vsega skupaj 14 dni in bi po tem času moral prevzeti celotni promet cestne železnice, pešcev in avtomobilov novi most na dokončni lokaciji Tej končni fazi celotne akcije smo lahko prisostvovali, Posamezne faze so razvidne iz sl. 2, Sam postopek premika je bil za-; mišljen takole: Na štirih vzdolžnih stebrih oz. opornikih mostu so podložili po celotni predvideni progi premika (47,50 h}) jeklene polirane plošče, po katerih naj bi most drsel. Te plošče so bile pod glavnim pilonom 18 mm debele In 2 m široke, medtem ko so bile Plošče na ostalih pitonih izdelane iz samo 0.7 mm debele pločevine iz nerjavečega jekla. Vse površine drsnih ®lošč so bile tako gladko polirane, da tako, da so omogočale brzino premika 1 mm na sekundo. Da bi onemogočili neenakomerno drsenje in poševno postavitev mostu na vlečne proge, so na zadnjem ležišču namestili naprave, ki so uravnavale vzporednost premika s tem, da^ so z jeklenimi vrvmi bodisi zadrževale _ali pospeševale premik. Jeklene vlečne drogove so sproti krajšali, kolikor se je most na drsni progi premikal. Glavno vlečno silo, kakor tudi glavno težo, je morala prenesti proga in vlečne naprave na srednjem oporniku, neposredno pod pilonom, in je to drsno ležišče prevzelo od celokupnih 12.500 ton teže mostu skoraj polovico, drsne plošče pa so bile dimenzionirane skoraj na celotno težo mostu. Po tem kratkem opisu postopka še nekaj podatkov o mostu in odvijanju postopka. Impozanten je bil pogled na 590,50 m dolgo mostno konstrukcijo širine 35 m, ki jo v sredini nosi 100 m visok jekleni steber preko jeklenih kablov, nameščenih v parih in debelinah 78 in 92 mm. Voziščna plošča mostu je prav tako jeklena ortotropna plošča z asfaltnim voziščem, Most sam je celična votla jeklena konstrukcija. Glavni razpon preko reke Ren je skoraj 260 m in je most postavljen tako visoko, da omogoča nemoteno plovbo po tej važni prometni žili, na kateri se vrstijo ladje skoraj tako gosto kot avtomobili na avtocesti. Kljub teži 12.500 ton je most drsel po jeklenih progah rahlo in je napovedovanje premika točno sledilo planirani brzini. tako da je bil že prvi dan premik od 9, do 18. ure popoldne za več kot polovico potrebne dolžine. Ostanek premika je sledil 8 4 in je tudi priključek mostu na obeh straneh ter stavljenje v promet potekalo točno po programu. Organizatorji celotnega podviga so tudi vzorno poskrbeli za informiranje vseh obiskovalcev, ki so prišli na ogled s tem, da so v posebnih kio- Menda so nam podvozi in podhodi v Ljubljani postali že kar običajna gradnja, posebno če pogledamo, da smo letos predali v uporabo podhod na Ajdovščini, prav sedaj pa gradimo podvoz na Drenikovi ulici v Ljubljani. Potrebnost, oziroma nujnost enega in drugega je ogromna in zato je bilo razumljivo, da so bile oči prebivalcev, še bolj pa tiska nenehno uprte v samo gradnjo prvega in drugega objekta Včasih so nas tudi neupravičeno okrcali — kot graditelje z zamudo, čeprav so bili vzroki za le-te večkrat drugje in ne pri nas. Pa naj bo. vse je za nami, pod »Ajdovščino« se že sprehajajo ljudje, na podvozu na Drenikovi ulici pa pravijo, da bodo mogoče dela zaključili čelo pred rokom. Podvoz bo moral biti nared do 30. julija. Sedaj so položili tam armaturo in kable za prednapeto kon- TOZD GE MARIBOR. Za a-vitev muzeja NOB na Osankanci bodo tudi mariborske TOZD Gradisa prispevale sredstva in sicer po naslednjem ključu GE Mariho> š0 odstotkov. Nizke gradnje 30% Kovinski obrati 15 % Biro za projektiranje 5 V«. strukcijo, na vrsto pa je že prišlo betoniranje, nato bo moral beton 20 dni (»starati«. Pri delu jih ie nekoliko oviral dež, še prej pa mraz, ki j c letos nastopil z zakasnitvijo že kar v pomladi, imitirali so s cementnim mlekom, ta pa seveda ni smel zmrzniti. Ves problem so rešili tako da sn konstrukcijo pokrili. V marcu je »ni prodan v uporabo en most nad podvozom, kr nosi Iva železniška lira. na dodatnem mostu pa bo še en tir. Cesto bodo začeli delali v juliju. Položili so armaturo in kable za prednapeto konstrukcijo »GRADISOV VESTNIK« * Si-an S A Posnemajmo jih! Dejstvo je, da ima človek le eno samo življenje in nanj moramo paziti ne samo na cesti ali doma ampak predvsem na svojem delovnem mestu. Pri tem pt ne smemo gledati le na lastno življenje, ampak tudi na življenje svojega sodelavca. V zadnjih letih že lahko opazimo, da smo na področju varstva pri delu marsikaj storili, tudi v okviru naše delovne organizacije se je premaknilo na bolje. Ponekod so komisije za varstvo pri delu že tehtale tudi prve uspehe in danes vam bi radi predstavili delo take komisije v TOZD GE Nizke gradnje. Tam so ugotovili naslednje: — še vedno je največ poškodb iz neprevidnosti pri delu in precej pri novo zaposlenih delavcih. Gibanje boleznin 1975 1974 zaposlenih povprečno 483 438 število bolnih — — izgubljenih dni bolovanja 5868 — do 31) dni nad 30 dni skupaj V preteklem letu se je povečala skrb in predvsem tudi materialna vlaganja za izboljšanje varnosti pri delu ter za izboljšanje pogojev bivanja delavcev na gradbiščih. — Izboljšali so predvsem pripravo dela v zvezi z varnimi postopki dela, delovnimi napravami in stroji, postopki pa so usklajeni tudi z novim zakonom. — Večja skrb je bila namenjena tudi kvaliteti, nabavi in dodeljevanju osebnih zaščitnih sredstev. — Nastanitveni pogoji na novih gradbiščih so se očitno izboljšali in povsod zadovoljujejo minimalnim standardom. — Topli obroki in prehrana so urejeni za vsakega delavca. — Preko rednih inšpekcijskih pregledov, republiških organov, predvsem pa odgovornih organov v SOZD najmanj vsaka dva meseca so bile odpravljene sproti vse pomanjkljivosti. — Varstveni vzgoji so posvečali več skrbi, saj so poleg predavanja in filma bili izdani tudi priročniki za vzgojo preko neposrednih vodij na gradbiščih. Seznanjanju premeščenih in novo zaposlenih o nevarnostih so posvetili vso skrb. — Predlagana sta bila dva člana za podelitev priznanj za prizadevanja pri varstvenem delu. Tudi primerjava, gibanja nesreč prt delu kaže na ugodnejša razmerja kljub povečanju o"bsega v preteklem letu. Gibanje poškodb 1975 zaposlenih povprečno 483 število nezgod na delu 40 od tega na poti — pri delu se je poškodoval vsak 12 povprečno bolovanje za poškod. dni 14 bolovanje v dnevih 588 1974 438 43 2 10 22 966 od tega: do 30 nad 30 dni dni moški 439 114 ženske 35 — Skupaj 477 114 Prikaz delovnih nezgod po gradbiščih Fala 10 Pobrežje 9 Formin 8 Hrastnik 4 Skedenj 3 Markovci 2 Preloge 1 Celje 1 Slatina 1 Uprava 1 Po delih telesa noga 17 roka, prsti 14 telo, prsni koš 6 C ko 2 glava 1 Povzročitelj padec predmeta 5 udarec, padec telesa 9 vrez z žago. sekiro 5 vbod z žebljem, žico delo s patent, žico 5 opekline - 3 stisk, telesa,, uda 4 tujek v očesu pri športu 1 Vzrok neprevidnost delavca 13 nepazljivost sodelavca 7 nepravilen pristop k delu 6 orodje, okvara Istega 4 nezašeitenost 6 spoiska tla 3 elektrika 1 Nezgode pri delu kljub povečanem^ obsegu del niso naraščale. — Rezultat poškodb je občutno manjši moški 3332 1817 5149 ženske 442 277 719 SKupaj 3774 2094 5868 — Večanje boleznin terja večjo kontrolo isun ter povečanje discipline pri aeiu. — Največkrat se ponavljajo bolezni kot so: respiratorna obolenja, prebavna obolenja, revmatična obolenja. Pod šifro »in vsa druga obolenja«, ki jih je najvecji procent je skiii tudi tlel neopravičenih izostankov, za katere si ueiavci tiooijo Delniške liste, temu prouiemu pa Do moraia splošna siužba posvetiti večjo pozornost. Sredstva za varstvo pri delu din planirana za leto 1976 831.368,00 porabljena za leto 1975 699.244,95 Plan je bil postavljen z ozirom na slabso kvaliteto nekaterih zaščitnih sredstev nekoliko višje, kot nam dovoljuje dodeljevanje osebnih zaščitam sredstev — interni akt. Zaradi slabe kvalitete posameznih zaščitnih sredstev bo potresno v i>u-doče dodeljevati zaščitna sredstva tudi preti potekom rosa, ki ga predvideva interni akt. Požarna varnost je urejena v smislu internih aktov in predpisov. Kontrolo m vzdrževanje gasifnrn naprav tekoče nadzoruje odgovorna oseba gasilske stroke. Pregled giad-bišč je bil izvršen 2—3-krat v letu. To so nekateri zaključki in ocene komisije za varstvo pri delu TOZD GE Nizke gradnje. Pozivamo enake komisije pri drugih TOZD; da tudi one prav tako podajo oceno varstva pri delu v letu 1975 in prediagajja ukrepe za izboljšanje v letu 1976. Ivan Zamuda v zasluženi pokoj "Ko z dolgim nosom greš domov 9. aprila se je v mariborskih kovinskih obratih poslovil od kolektiva Ivan Zamuda visokokvalificirani kovinostrugar. Bil je delavec z najdaljšim stažem pri Gradisu v naši TOZD. V lanskem jubilejnem letu je slavil 30 let zvestobe imenu Gradis. Bralcem Gradisovega vestnika ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je v preteklem letu bil nekajkrat prisoten na straneh našega glasila z zapisi o njegovem delu in življenju, tako ob njegovi šestdesetletnici, ob njegovem 30-letnem jubileju v kolektivu in ob podelitvi Gradisove nagrade. Dodamo naj le to, da se je stresnosti ob poslovilnem srečanju udeležilo veliko delavcev TOZD, kar priča o njegovi veliki priljubljenosti V imenu zaposlenih sta se od njega poslovila direktor TOZD Ludvik Rizmal, ki je lepo orisal življenje in deio Ivana Zamude in se mu zahvalil za dolgoletno vzorno in predano delo temu kolektivu, ter eden od naj-ožjiti sodelavcev, strugarjev. Izročena so mu bila tudi darila, kupljena s prispevki vseh delavcev TOZD. Kot je to običaj je med njimi bilo tudi nekaj takih, ki so simbolizirala, na sicer nekoliko šaljiv način, aktivnosti Ivana Zamude. Tako je med drugim kot prvovrsten gobar prejel maketo gozdnih tal z velikimi mušnicami in skrbno skritim miniaturnim jurčkom ter povečevalnim steklom za odkrivanje istega. Posebej za to priliko je bita sestavljena tudi pesnitev, šaljiva seveda. En odlomek iz te pesnitve glasi: brez gobe, srečaš Hanza, ves je on narobe, polne torbe, poln je ruksak, polna srajca, poln žep vsak; če bi upal še brez, hlač polne ble bi, tak je nabirač ... Med sodelavci je užival med drugim tudi glas dobrega napovedovalca vremena O tej sposobnosti priča ta odlomek iz omenjene pesmi: "Ce zjutraj sonce sije in srečaš Hanzija z marelo, popoldan gvišno bo grmelo, tak on je meteorolog, znan daleč naokrog, če pa slučajno veter se obrne marelo hitro v suknjo ogrne; ugane on vanj kdaj bo konec zime kdaj poletje s koledarja zgine, pa da jesen bo dolga mesce tri naj zime mraz nikogar ne skrbi. Da za dežjem pride sonce pripoveduje na vse konce .. v Ivanu Zamudi želimo v pokoju mnogo, mnogo let zdravega počitka, veliko sreče ter da ostane tak kot ga poznamo: vedno nasmejan, poln iskrenega optimizma. Sodelavci iz TOZD Kov. obrati Maribor Jože Zelko Z dobro voljo se veliko naredi Ker smo izvedeli, da na gradbišču v Vevčah nekako največ bremen ob hitrem tempu gradnje, prenašajo delovodje, smo nekaj besed spregovorili z enim izmed njih — z JOŽETOM ZELKOM. Povedal nam je tole: »Pri Gradisu sem 6. leto in v tem času sem postal tudi delovodja. Tu na gradbišču v Vevčah imamo kratek rok gradnje, obenem pa še vzporednost nekaterih montažerskih in instalacijskih del, kar deio večkrat otežkoča. saj vsak vidi le svoje delo. Včasih se mi zdi, da manjka nekdo, ki bi med nami delo usklajeval, čeprav imamo vsak dan skupne sestanke, na katerih skušamo koordinirati delo in potrebe po delavcih. Naš največji problem je forsirano delo, saj so roki precej tesni. Pomagamo si z nadurami. Osebno pa čutim tudi problem, da pride preveč delavcev na enega delovodjo in tako je težko kontrolirati kvaliteto dela pri vseh delavcih. Vendar — z dobro voljo se marsikaj stori.* Pevski zbor KUD Študent iz Maribora se je predstavil s svojim bogatim sporedom Nizkograjčani na SD-2 v Forminu proslavili praznik dela Letošnji praznik dela 1. maj smo proslavljali skupaj s praznikom OF 27. aprilom in praznikom SO Maribor. Na IOOS Sindikata smo se dogovorili. da kolektiv ne bo več proslavljal državnih praznikov na stari način z pogostitvijo temveč bomo v ta namen organizirali za člane naše TOZD kulturni program. Tako smo letos 28. 4. 1976 povabili KUD Študent iz Maribora, da je za kolektiv gradbišč na SD-2 Formin in Markovce pripravil kulturni v?"er z bogatim sporedom folklore in pesmi narodov Jugoslavije. Kulturni večer je bil v novi jedilnici na Strojnici v Forminu Ostala gradbišča so prav tako na ta način pripravila počastitev praznika-Športniki naše TOZD so organizirali športno srečanje med ekipama Gradisa, in Hidroelektre iz. Zagreba. Tekmovali so v nogometu, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Tekmovanje je bilo pi a v tako na SD-2. Predsednik našega IO sindikata Kraner Ferdo je vsem zbranim govoril o nastanku in razvoju praznika 1. maja v raznih deželah sveta. Upamo, da so bili naši delavci zadovoljni z letošnjo prireditvijo. Klančar Jani Ciani folklornega ansambla so prikazali nekaj točk svojega repertoarja ..Domovina si še kakor zdravje?" Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav tak nasiov, kot je naslov tega sestavka S lem delom dobivamo Siovencr novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentator Peter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslarija! na podatke naših in tujih raziskovalcev. ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je ilustriral s pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poznavamo ozadij, želja po izboljšanju ogroženega okolja navajanje primerov, ko je bito okolie rešeno pred onesnaževanjem, hkrati, pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga je napisana s spretno vnko novinarja in bralca pritegne, da je ne odloži, dokler je ne prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo-že prebrali, so jo poimenovali kar »kriminalka o našem okoiiuantvvortet mit dem bestimmten Artikel. Welcher kann mit oder ohne Substantiv stehen. Es wird vvie der bestimmte Artikel deklitrert. Mit »vvar tor ein« fragt ma-n allgemein (splošno) nach einer Person oder einer Sache. Man antvvortet mit dem unbestimmien Artikel. Im Plural nur mit »vvas tor«. Obungen: Fragen Sie mit ->welcher« oder mit »vvas tor ein« nach folgendem Beispiel! 1. Wir haben eine schone Reise gemacht. Was tor eine Reise habt ihr gemacht? 2. VVir sind mit dem neuesten Autobus gefahren. Mit vvelchem Autobus selci ihr gefahren. 3. Stett des neuen Anzuges haben meine Eltern mir einen alten Anzug geschickt. 4. Alte Anziige trage ich nich gern, neue sind viel schoner. 5. Ich habe die letzten tlbungen noch nicht gemacht. Die ander-en habe ich ohne Fehler geschrieben. 6. Ich habe Peter mit einem freundlichen alten Herrn sprechen sehen. 7. Ich mochte einen kleinen Tisch und zwei bequeme Sessel kaufen. . 1 8. Herr Miiller sucht lvleines mobliertes Zimmer. 9. Die Minister der neuen Regierung treten zu einer Sitzung zusammen. 10. Ich spreche nicht geron mit dummen Menschen. 11. Viele gute Sportler sind zu den VVettkampfen gekommen. 12. Gestern ist ein Personenvvagen, Marke Opel »Kapitan«, gestohlen vvorden. 12.. Der Wagen parkte in der Schillerstrasse. 14. Ein Mann in einer griinen Sportjacke ist in der Niihe des gestohienen VVagens gesehen vvorden. 15. Der Dieb hat eine hellbraune Aktentasche verkaufen vvollen. Verbinden Sie folgende Substantiva mit den Prapositionen »in, an, neben« (vvo und vvohin) und bilden Sie Fragen mit »vvelcher« und »wars tor ein«! z. B. In vvelchem Haus? In dem neuen Haus. In vvelches Haus? In das neue Haus? In vvas tor einem Haus? In vvas tor ein Haus? Ich wohne in dem neuen Haus. — Ich gehe in das neue Haus. Ich vvohne in einem neuen Haus. Ich gehe in ein neues Haus. Ebenso: Wald, Stadte, Garten, Villa, Zimmer, Keller, Wohn-ungen, Strasse, Auto, Dorfer, Fabrik, Autobusse, Schiff, Bahnhof, Postamter, VV&rtesaal, Schloss, Museum, Schranke, Schreibtisch. Auf vvelchem Schreibtisch? Das Buch liegt auf dem neuen Schreibtisch. Auf vvas tor einem Schreibtisch? Auf einem neuen Schreibtisch. Fragen Sie in folgenden Satzen nach den gesperrt gedruckten VVdrtcrn: z. B. der beriihmte Chemiker entdeekte mehrere neue Elemente. Welcher Chemiker entdeekte neue Elemente? 1. Ich gehe mit meinen auslandischen Freunden spazieren 2. Die schvversten Wege muss der Mensch allein gehen. 3. Ein hoher Berg bietet eine vveite Aussicht. 4. Die Sammlungen des Museums haben einen hohen VVert. 5. Ieh bin auf einem jugoslavischen Dampfer gefahren. 6. Der aiteste Sohn der Familie ist gestorben. 7. Ich lese nicht gern langvveilige Biicher. 8. Die ersten Blumen im Fruhling sind die Schneeglockchen. 9. Der beriihmte Verfasser dieses Buches ist jung gestorben. Worter — besede LJ vvelcher — kateri vvas tor ein — kakšen e Sitzung — seja e Regierung — vlada zusammentreten — zbrati se, sestati se e Sportjacke — jopa, jopič e Aktentasche — aktovka e Dorfer — vasi e Schiff — ladja s Postamt — poštni urad r Wartesaai — čakalnica s Schloss — grad, ključavnica gesperrt gedruckt — razprto tiskan !v našem slučaju »podčrtan«) entdecken — odkriti bieten (o, o) — nuditi e Aussicht — razgled e Sammlung — zbirka langvveilig — dolgočasen s Schneeglockchen — zvonček (poml. cvet) beruhmt — slaven Mladinska akcija za Tolminsko V skupnih službah so mladinci organizirali akcijo za zbiranje sredstev za potresno področje na Tolminskem. V tej akciji, ki .je bila v začetku maja, smo zbrali okoli 7.000 dinarjev. Za ta sredstva bomo kupili gradbeni material v OGP Ljubljana, Denar so prispevali vsi delavci skupnih služb. Pri zbiranju so sodelovali mladinci tako, da 80 obiskali vsakega posameznika. Obiskali smo tudi potresno območje in se tam dogovorili z njihovim štabom za civilno zaščito glede cl°7 bave gradbenega materiala. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi povzročeno škodo in ugotovili, da je res precejšnja. Mladina Gradisa v Beogradu M D. Mladinska ekipa Gradisa pred napornimi tekmami v Beogradu Debedak pod kontrolom radnika Po mladinskih športnih igrah Gradisa smo določili ekipo, ki nas je zastopala na tekmovanju in srečanju v Beogradu Prišel je dan odhoda in celotna ekipa se je zbrala na postaji. V vlaku je bilo prosloi a dovolj, vendar smo bili vsi nekoliko razburjeni, saj nas je zanimalo, kaj nas čaka v Beogradu Po dokaj naporni poti smo se le izkrcali in takoj so nas tudi odpeljali v naš hotel. Tu pa se lahko že prične srečanje mladih 76 Po ogledu našega glavnega mesta, kjer smo videli tudi večino zanimivosti, smo se napotili na Košutnjak, kjer je bila svečana otvoritev in prva tekmovanja. Naša ekipa je že v začetku dosegla dobre rezultate, saj so strelci in tekmovalci v namiznem tenisu dosegli že končne uvrstitve Strelki sta bili tretji, namiznotenisača pa sta dosegla prvo mesto, tako da sta vse svoje nasprotnike pustila na osmih ali desetih točkah. S takimi rezultati pa smo tudi ostali člani ekipe dobili spodbudo za boljše rezulta’e. Zvečer istega dne smo vsi udeleženci srečanja sklepali poznanstva na skupni večerji s plesom in muziko. Kljub utrujenosti ob potovanju z vlakom in celodnevnem napornem potovanju po Beogradu in popoldanskem tekmovanju smo se vsi zadržali do poznih ur. Dopoldan kakor popoldan so bila na sporedu tekmovanja. Naši nogometaši so po zmagi prejšnjega dne po ogorčeni igri tekmo izgubili s preduvrščeno ekipo in s tem dosegli tretje mesto. Seveda bi ob tem napisal tudi to, da smo bili vsi ogorčeni nad sodnikom, vendar smo poraz športno prenesli Prav tako kot v nogometu in strelstvu smo dosegli dobro tretje mesto v šahu. V soboto dopoldan je bilo naše tekmovanje končano. Popoldan smo si vzeli prosto in celotna ekipa Gradisa je odšla na Med ogledom glavnega mesta sprehod po mestu. Tako smo si ogledali del mesta z diplomatskimi predstavništvi in prišli do skupščine, se vmes ustavili tudi v gostilni, da smo si potešili žejo in se preko Te razi j vrnili v hotel. Na sporedu zvečer na Adiciganiiji Pa je bilo tekmovanje v kvizu. Tu pa smo se nekaj bolje odrezali in prinesli ekipi točke, ki so nam manjkale za osvojitev drugega mesta v skupni uvrstitvi. Po kvizu in prijetni vendar mali večerji pa je bilo rajanje. Ta večer orkester skoraj ni prišel do izraza, saj so vsi mladinci prepevali borbene pesmi in tudi pesmi svojega naroda, tako da je bilo vzdušje zelo prijetno in navezali smo veliko stikov z mladinci drugih podjetij. Naslednji dan zjutraj pa smo odpotovali na ogled spomenika žrtvam fašizma v Kragujevcu. Ogledali smo si spomenik in tam razumeli in doživeli tisto, kar se je v davnih mračnih dneh dogodilo. Pobitih je bilo 7000 ljudi, vendar nihče ni prosil za milost. Pokazali so. da so vsi zavedni in s tem se bolj podžgali ljudi za borbo proti okupatorju. Ob vrnitvi v Beograd so bila razdeljena priznanja za dosežena mesta in izmenjana darila, pa tudi naslovi med posamezniki sai smo vsi navezali nova prijateljstva. Ob zaključku srečanja mladih naj povem tudi nekaj dobrih in slabih vtisov. Pohvaliti moram predvsem namestitev v Beogradu in še posebej srečanja za veselje in radost mladih Slabše pa so bile časovne organi-eoiip odhodov in prihodov na sreča n ki ter šnorW-> ♦"•ene »udi sodniki in omanizanH-, šmrinih tekmovanj ;e bila s.l»hn. *ako fG ie delno pokvarila dober vtis o srečanju. V kratkih besedah: —- Oprema Gradisove ekipe je bila takšna, da smo že na začetku zmedli vse nasprotnike (bile so črne trenirke) in ime ekipe je postalo »Grobarji«. — Nekateri člani ekipe so dobili tudi nova imena; tako smo dobili »Stakleni buča«, »Grobar«, »Goban« in nekaj ostalih. Celotno ekipo pa smo imenovali tudi »Ovce«. — Navijači za nogomet so naslednji dan prišli tudi ob dober glas. Največ zaradi vpitja pa tudi zaradi dajanja sodnika v špirit. Osvojeni pokal za 2. mesto v skupni uvrstitvi Zahvala V dneh 12. in 13. maja 1976 sem bil v delovni skupini za pripravo razprave o osnutku zakona o združenem delu v našem počitniškem domu na Pohorju. Med delom sem zbolel. Vendar pa ob izredni gostoljubnosti in drugi pomoči naše upravnice tovarišice Erne, mi m bilo treba zapustiti dom in prekiniti delo. Naša Erna ni samo dobra in skrbna upravnica, odlična kuharica, ampak tudi prizadevna bolničarka. Prisrčno se zahvaljujem njej, kakor tudi njenim sodelavcem. Koleto Vinko, dipl. oec. Pravo i obaveza radnika je da zbog celishodnijeg i racionalnijeg upravljanja dohotkom, stalno prate rezultate svog rada i poslovanja osnovne organizacije. To oni čine na 1 1 ' " zim utvrdjenih pokaza- telja navedenih u samoupravnem sporazumu i zakonu vlad niči osnovne organizacije, navedi se u Načrtu zakona o udruženom radu, najmanje jednom u šest meseci mora ju biti obavešteni o koriščenju njihovih sredstava odloženih u raznim zajednicama. bankama iii fi-nansijskim organizacijama. Jnače, po isteku svakog tromesečja sestavlja se periodični obračun osnovne organizacije, a na kraju poslovne godine za vršni račun Za tačnost, podataka odgovaraju poslovodni organi ali od-govarajuča služba osnovne organizacije, odnosno stručna organizacija ko j oj je poveren posao Periodično, odnosno završni račun, osnovne organizacije us vaj a radnički savet. Na osnovu informacije i izveštaja o tromesečnim rezultatima rada i poslovanja, radnici ličnim izjašnjava-njem donose odi uku o privremenoj raspodeli ostvarenog dohotka, a na kraju poslovne godine odluku o nje-govoj konačnoj raspodeli. Ako radnici u osnovnoj organizaciji ne mogu da obezbede lične dohot-ke ni predvidjena sredstva za pro-širenje materijalne osnove rada, odnosno za kontinuitet u reprodukciji i redovno poslovanje, radnici osnovne organizacije su dužni da donesu program mera za otkianjanje tih po-remečaja Ako oni to ne učine, onda je dužnost organa upravljanja u rad noj organizaciji iii osnovnoj organizaciji udruženog rada u čijem je sastavu osnovna organizacija, da za-traže od radnika u osnovnoj organizaciji da donesu progi am i preduz-mu mere za otkianjanje poremeeaja. To isto pravo ima nadležni organ društven o-poli tičke zajed niče. U slučaju, da nakon toga. u roku od 30 dana. radnici u osnovnoj organizaciji ne donesu program, ali ne preduzmu mere za otkianjanje pore-mečaja. skupština društvenopolitičke zajed niče može po predvidjenom zakonskem postupku odrediti mere koje se preduzimaju u slučaju društvene zaščite samoupravnih prava i društvene svojine. Kad se posluje s gubitkom Načrt zakona o udruženom radu obavezuje radnike u osnovnoj organizaciji ko j a je poslovala s gubitkom, da u skladu sa samoupravnim sporazumom o udruživanju. preduzmu mere za sanacij u OOUR, pod uslovima i po postupku utvrdjenim zakonom. Badna organizacija iii druga organizacija udruženog rada u čijem je sastavu osnovna organizacija ko j a posluje s gubitkom, dužna je da u skladu sa načelom uzajamnost.i i so- lidarnosti, pružaju ekonomsku idru-gu pomoč osnovnoj organizaciji, ako je to u njihovem zajedničkom. odnosno društvenem interesu Tu oba-vezu imaju i d ruštvenopoli tičke zajed niče Ako je u osnovnoj organizaciji takva situacija da prestane potreba za rad o m radnika u toj osnovnoj organizaciji, iii ako je izvesno da če ona kompletna prestati s radom, takodje, u skladu sa načelom uza-jamnosti i solidarnosti, obezbedjuje se prekvalifikacija i zapošljavanje njenih radnika. NEZGODE NAS OPOZARJAJO V mesecu aprilu 1976 se je pri delu Poškodovalo 38 delavcev. Na poti z dela in na delo pa se je poškodovalo 6 delavcev. Cutibrk Mirko, NK delavec — Pri ra-zopaževanju temelja silosa S 2 je imenovani neiodno stopil in si zvil levo nego v gležnju. Tozd ge Celje (3 poškodbe) Babič D ra g uti n, PU zidar — Imenovanemu je na gradbišču spodrsnilo, tako da padel in si poškodoval prst na levi roki, Bešar Arif, KV zidar — Pri razopaže-vanju kletne stene ga je moral udaril po levi strani glave Vukajlovič Stanko, NK delavec — Pri dolbenju s kompresorjem mu je konica kladiva skočila na levo nogo in mu jo poškodovala. Tozd GE Jesenice (6 poškodb) Mujkanovič Ibrahim, PU železokrivec — ^ri vezanju armature je imenovanemu spodrsnilo in je padel z delovnega odra 2 m nižjo ploščo Pri tem si je poškodoval levo roko nad komolcem. Rudovič Milivoje, PU zidar — Pri razkladanju tovornjaka ga je udaril nosilec Po levi strani hrbta. Rizvanovič Mustafa, NK delavec — Pri čiščenju talne plošče v vent. komori mu te padel na glavo leseni moral, ki se je °dlepil od stropnega opaža. Ker je imel Slavo zaščiteno s čelado, mu je le-to pri-^adelo le bolečine v vratu. Bešič Nazif, PU zidar - Pri postavljanju notranjega opaža »DOKA« za plašč r, te imenovanemu stisnilo sredinec leve r°ke med kotnik, ki loči dva elementa. K ne že vič Mladen, gradb delovodja — Imenovanj je pregledoval položeno arina-v temelju in se spotaknil obnjo tako, je padel. Pri padcu si je poškodoval koleno. TOZD GE Koper (1 poškodba) Donlič Nusiet, KV zidar — Pri premetavanju salonitnih cevi, se je imenovani udaril ob cev in si poškodoval hrbtišče leve zapesti. TOZD GE Ljubljana (5 poškodb) Mamlič Dmitar, NK delavec — Pri rezanju železnih palic (armatura) v steni med opaži, mu je zanihala palica in spodnesla brusilni stroj, Pri tem ga je oplazila viseča plošča po nogi. Mihelič Jože, KV delavec — Pri opaže-vanju stene za odpadna olja si je pri vrtanju s strojem poškodoval levo roko. Prolič Milorad, PK delavec — Pri zabijanju žebljev se je imenovani udaril po palcu leve roke in si ga poškodoval. Sadikovič Rasim, NK delavec — Imenovani je nakladal les na kamion, pri tem pa se je spotaknil in padci tako, da sj je poškodoval prst na levi roki. Tešanovič Novak, NK delavec — Ko je imenovani razopaževal betonske stene mu je opažni element padel na levo nogo in jo poškodoval. TOZD GE Ljubijana-okotica (2 poškodbi) Sakič Danilo, KV tesar — Pri sestopu 7, delovnega odra na neravna tla, si je imenovani v gležnju zvit desno nogo Kneževic Milorad, PK tesar — Imenovani si je na poti na delo ob cestnem robniku poškodoval roko, ko mu je zaradi poledice spodrsnilo in je padel. TOZD GE Maribor (6 poškodb) Jaklin Drago, NIC delavec — Pri prenosu plohov za zidarski oder je imenovani stopil z levo nogo na žičnik, kateri je gledal iz ležečega motala na tleh in si pri tem poškodoval nogo. Kosi Jože, VKV zidar — Imenovani je stopil na moral 12 10 in si pri tem poškodoval nogo v gležnju, Golubič Ivan, KV mizar — Pri obdelavi morala na krožni žagi mu je list krožne žage zagrabil palec desne roke in mu ga poškodoval Furjan Josip, KV zidar — Pri montaži opažev za betonske stebre je imenovani stopil na manjši kamen in si izvinil desno nogo v gležnju. Zarkovič Franjo, NK delavec — Imenovani je pomagal pri krivljenju beton, železa na strojnem krivilcu, Ko je prestavljal nastavke, mu je nastavek stisnil srednji prst na levi roki. Rajh Franc, VKV tesar — Imenovanj je vezal armaturo v poševnih stebrih skakalnega stolpa Nad njim je tesar na plošči pustil kladivo, ki je imenovanemu padlo na tilnik, z višine 3 m. TOZD Ge Ravne na Koroškem (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. TOZD GE Nizke gradnje Maribor (5 poškodb) Mihajlovič Sretan, KV tesar — Pri zabijanju žeblja se je imenovani s sekiro udaril po palcu leve roke. Zamuda Janez, PK tesar — Imenovani je v gradbeni jami stopil v globino 50 cm na kos deske, ki pa je bila spolzka, tako da mu je spodrsnilo. Pri tem si je nategnil kite. Arsič Branko, PU tesar — Imenovani je s škarjami sekal 8 mm debelo žico za opaž. Ko je odsekal, mu je kos železa odbilo od tal in priletelo v oko Ivanovič Leonard, KV tesar — Imenovani je stal pri hidravlični betonski pumpi, ko mu je po gumijasti cevi priletel kamen in mu poškodoval desno stran obraza. Nenad Dupan, NK delavec — Pri betoniranju z žerjavom je imenovanemu posoda za beton stisnila mezinec desne roke k betonu. TOZD »Gradnje« Ptuj (1 poškodba) Panič Franc, KV mizar — Imenovani si je pri brazdanju letev zadrl košček lesa v dlan desne roke.. TOZD KO Ljubljana (- poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. TOZD KO Maribor (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. TOZD LIO Škofja Loka (2 poškodbi) Florjančič Jože, PU delavec — Pri nakladanju nosilcev na kamion se je zlomila letev, en konec pa je oplazil imenovanega po desnem licu in mu poškodoval oko Brezovar Janez, KV električar — Ko je imenovani zamenjal varovalko je prišlo do iskrenja, ki ga je zaslepilo. TOZD OGP Ljubljana (2 poškodbi) Pajazetovič Alo, NK delavec — Imenovanj se je ponesrečil na poti na delo, ko je padel na izhodnih mokrih stopnicah stanovanja Pri tem se je z desno roko ujel za stopnico in si zvil mezinec. Mehinbašič Zijad, PK armirač — Imenovani se je s kolesom peljal na delo, pri tem pa zapeljal na kanal ob cesti in padel. Pri padcu si je poškodoval koleno desne noge. TOZD S PO Ljubljana (3 poškodbe) Dragič Slobodan, VKV strojnik — Imenovani je imel na poti z dela prometno nesrečo. Na križišču Vodnikove c. je iz Šišenske ul. pripeljal os. avtomobil in hotel izsiliti prednost, prt tem pa sta vozili trčili, Alagič Muhamed. PU strojnik — Ko je imenovani montiral avto gumo, je platišče kolesa stisnilo njegov sredinec na levi roki in mu ga močno poškodovalo. Maglič A dem, ICV strojnik — Imenovani je pi ipravljal črpalko za beton za obratovanje. Pri tem mu je spodrsnilo in prijel je za ročico za vklop stroja, zglobi v hladilni napravi stroja so mu potegnili dlan leve roke v notranjost in mu poškodovali mehkejše dele dlani leve roke. Imenovani je imel zaščitne rokavice. TOZD Železo kriv niča (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. SKUPNE SLUŽBE (2 poškodbi) Cerar Ana tajnica II — Na poti v službo je imenovani spodrsnilo tako, da si je zvila nogo m dobila nekaj odrgnin. Bojc Milena, tajnica — Med pripravljanjem materiala za selitev v nove upravne prostore je imenovana dvignila težak omot papirja, pri tem jo je zabolelo v levi polovici reber. Bojan Bambič XX!i. letne športne igre Gradisa V imenu organizatorja je nar otvoritvi spregovoril predsednik IO OOS Viljem Zrim V drugi disciplini — odbojki, ki so jo organizirali Jeseničani, je b i boj za najboljša mesta še trši Medtem ko so pri dekletih igrale glavr.o vlogo Mariborčanke, saj so v medsebojnem dvoboju odločile, katera ekipa je boljša, je pri moških odločal dvoboj domačinov z Ljubljančani. Jeseničani so se dobro pripravili na tekmovanje, vendar se lanrki šampioni iz TOZD GE Ljubljana m- Mladinske športne Igre Gradisa Igre je otvoril direktor TOZD GE Jesenice Franc Vovk Nekoliko prej, vendar v počastitev meseca mladosti in rojstnega dneva našega tovariša Tita smo se mladi Gradisa zbrali in tekmovali med seboj. Mladinske športne igre Gradisa so bile letos organizirane v Ljubljani. Organizacijo iger sta prevzela TOZD GE Ljubljana okolica in skupne službe. "1 Tudi strelci v finalu V začetku meseca maja je bilo republiško prvenstvo (SlG) v streljanju. Pokrovitelj tekmovanja je bilo gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto, kjer se je tekmovanje tudi vršilo. Nastopilo je 48 moških in 20 ženskih ekip. Tekmovanje je bilo v veliki dvorani osnovne šole Grm Organizacija pod vodstvom znanih športnikov GP Pionir je bila dobra. Z ozirom na veliko število ekip je tekmovanje trajalo ves dan. Prijetno je bilo srečanje športnikov — strelcev, posebno tistih, ki se srečujejo le ob taki priložnosti. Ob tej priliki se obudijo spomini na minula srečanja, kdo je takrat bil boljši oziroma zakaj slabši. Ni pa izostalo vprašanje kako bo danes, kako ste se pripravili, koliko delate in še je bilo izmenjavnih vprašanj. Rahla nervoza se je skrivala v vseh tistih, ki so želeli biti najboljši ali pa se vsaj uvrstiti med prve štiri ekipe. Letošnji sistem je prinesel noviteto v tem, da se prve štiri ekipe pomerijo še enkrat med seboj. Najboljša od teh dobi vozovnico za zvezne športne igre gradbincev. V naših strelskih vrstah so se vloge zamenjale. Letos se je moška ekipa sicer plasirala v finale, torej je med prvo četvorico, kljub hujši konkurenci, kot je bila lanska. Vendar pa nismo zadovoljni z našim doseženim uspehom. Moral bi biti boljši, ker je ekipa zmožna napraviti več. Imam občutek, ki je lahko napačen, da so člani ekipe malo zadremali na prejšnjih doseženih mestih ali rahli počitek na lovoriki. Dvakrat zaporedoma je naša strelska ekipa bila na zveznih igrah, toda letos bo treba več truda, da bomo zaslužili vozovnico na najvišje tekmovanje. Kot je že omenjeno, da so se vloge zamenjale, moram povedati in istočasno pohvaliti žensko ekipo, ki je dosegla prvo mesto med ženskimi ekipami Tudi njim konkurenca ni prizanesla, imele so prav tako močno. No, pred našimi strelci je dokaj težka naloga in moralna odgovornost. Vložiti bo treba mnogo truda na intenzivnih vajah, da bi dosegli trikrat zaporedoma prvo mesto, zato pozivam naše reprezentante, da resno pričnejo z vajami. Naj že v začetku povem, da je potek iger nekoliko motilo slabo vreme, vendar to nas mlade ni oviralo pri tem, da bi pokazali športno vnemo m duh, ter želje po srečanju starih tovarišev. Tako smo se pomerili v štirih športnih panogah. Najtežji giede na vreme in tudi kondicijsko pripravljenost je bil mali nogomet, ki je potekal ha igrišču Krajevne skupnosti Poljane. Tam je bilo zbranih okoli sto mladincev iz enajstih naših TOZD. Na tekmovanju pa sta bila prisotna tudi tov. Strajnšak Janko, dipl. inž. kot predstavnik OOS skupne službe in Mile Zrnič, predsednik Koordinacijskega sveta ZSMS GIP Gradis. Naj ob tem pohvalim vse udeležence in še posebno dva mladinca iz skupnih služb tovariša Korelc Mitja in Tavčar Leona, ki sta vodila zapisnik. Tekmovanja v malem nogometu so potekala zelo hitro, saj so bila končana že ob dvanajstih in končni zmagovalec je ekipa Doma učencev, ki se je s tem^uvr-stila tudi v tekmovanje na srečanju mladih iz vojno gradbenih podjetij, ki bo 14. 5. 1978 v Beogradu. Tudi za vse ostale panoge smo ob končnih rezultatih določili predstavnike, ;i nas bodo zastopali na tem srečanju. Naslednja mesta v tekmovanju v malem nogometu pa so zasedle naslednje ekipe: TOZD GE Jesenice, TOZD GE Celje, TOZD KO Maribor, TOZD GE Koper, TOZD Železokriv-nica, od sedmega do enajstega mesta pa so razvrščene ekipe TOZD GE Maribor, TOZD LIO Škofja Loka, TOZD GE Ljubljana-okoiica in TOZD OGP Ljubljana Ostala tekmovanja pa so potekala v zaprtih prostorih, zaradi tega vreme ni bilo v veliko oviro. Tekmovanja pa so vseeno potekala hitro in so bila povsod končana že pred eno uro, ki je bila določena za zbiranje na zaključni prireditvi. Namizni tenis je bil organiziran v športnem parku Kodeljevo in bilo je prisotnih deset ekip ali če povem po številu prisotnih, bilo je štirideset mladincev ter mladink Seveda pa so si nekatere ekipe pripeljale tudi navijače za boljše vzdušje na tekmi. Bolj uradno pa sta bila pri tekmovanju prisotna tovariš Brezovec Janez, dipl. oec , kot predstavnik skupnih služb, ki je nastopajoče tudi pozdravil, ter sodeloval pri soje-nin in nrdani-zarm tpkmovania ter predsednik OO ZSMS Presen Dominik, ki pa je tudi nastopal za ekipo skupnih služb. Rezultati v namiznem tenisu pa so bili sledeči: prvo mesto je osvojila ekipa Doma učencev ter tako še povečala svoj naskok nad ostalimi ekipami. Druga mesta in vrstni red sodelujočih ekip pa je bil: TOZD KO Maribor, TOZD GE Jesenice ter TOZD GE Ljubljana-okoiica na tretjem mestu, TOZD GE Maribor in TOZD OGP Ljubljana sta si delila peto mesto, od sedmega mesta dalje pa so bile ekipe TOZD LIO Škofja Loka, TOZD GE Celje, TOZD Železokriv-nica ter skupne službe. Zapisnik na tekmovanju v namiznem tenisu pa je vodil Jesenovec Tone. Ob dokončnem pregledu rezultatov pa sta med najboljšimi posamezniki bila Korbar Jernej iz Jesenic in Kljajič Sead iz Doma učencev. Srečanje v šahu pa je bilo v Domu učencev in prisotnih je bilo osem ekip, ki so se med seboj pomerile v sedmih kolih, prisotnih pa je bilo okoli dvaintrideset mladincev in mladink. Predstavnik OOS skupnih služb in tudi sodnik na srečanju je bil tovariš Razdrih Edo ter sekretar OO ZSMS skupne službe Juvan Bojana, ki je tudi tekmovala. Zapisnik in razpored tekem pa sta vodili mladinki skupnih služb Kos Irena in Sepie Mira. Ekipe, udeležene na šahovskem srečanju, so dosegle dobre rezultate in tudi partije posameznih tekmovalcev so bile zelo dobre. Tako se je uvrstila na prvo mesto ekipa TOZD GE Ljubljana-okoiica, ki je krepko v vodstvu pred ostalimi. Drugouvrščena ekipa Doma učencev je prav tako .pokazala veliko, nato pa si slede ekipe TOZD GE Jesenice, TOZD LiO Škofja Loka, TOZD KO Maribor, TOZD Zeiezokrivnica, TOZD GE Maribor ter kot poslednja ženska ekipa skupnih služb. Za srečanje v Beogradu pa sta se uvrstila najboljši mladinec Ivic Rajko iz Ljubljana-okoiica in Petkovšek Vera iz skupnih služb. Kot četrta panoga strelstvo pa se je odvijala v prostorih TVD Partizan Ljubljana Moste-Polje. Kot predstavnik OOS skupnih služb je bil prisoten tovariš Šnajder Ludvik, ki je pomagal tudi pri urejanju rezultatov doseženih na tekmovanju, kot predstavnik KS ZSMS pa je bil Murn Dominik, ki je prav tako tekmoval. Tekmovanje je bilo izvedeno ekipno in posamezno tako, da smo lahko takoj dobili tudi dve predstavnici, ki bosta Gradis zastopale na tekmovanju v Beogradu, to sta For-iančič Marija m Meglič Ida. Ekipno pa je bil najboljši TOZD KO Maribor, z nekaj manj krogi pa mu sledi TOZD GE Maribor, na tretjem mestu TOZD LIO Škofja Loka, nato pa TOZD GE Ljubljana-okoiica, Dom učencev, TOZD GE Celje, TOZD Že-lezokrivnica, TOZD GE Koper, skupne službe, TOZD GE Jesenice in na zadnjem mestu TOZD OGP Ljubljana. V skupni uvrstitvi pa je prišlo do nekaj sprememb, seveda če gledamo na skupno uvrstitev prejšnjih mladinskih športnih iger Gradisa. Tako je letos bila razvrstitev sledeča: 1. Dom učencev 2. TOZD KO Maribor 3. TOZD GE Lj -okolica 4. TOZD GE Jesenice 5. TOZD GE Maribor TOZD LiO Škofja Loka 6. TOZD GE Celje 7. TOZD Zeiezokrivnica 8. TOZD OGP Ljubljana 9. TOZD GE Koper 10. Skupne službe točk 35 32“ 29 26 23 23 19 13 12 11 8 Rezultati so bili razglašeni v Pr°' štorih nove poslovne stavbe Gradisa na Smartinski Rila. Diplome vsem udeleženim ekipanl je podelil tovariš Križaj Miom ir, dipl. inž. struj. predstavnik konference ZK Gradisa-Za posamezne panoge pa je razded diplome tovariš Razdrih Edo k° predstavnik OOS skupne službe, p\e' hodni pokal pa je zmagovalni ekfP podelil tovariš Snajder Ludvik. T°' variš Križaj je tudi pozdravil v® sodelujoče ekipe in vsem tudi česti tal k doseženim rezultatom. Za prijeten zaključek pa so P°' skrbele tudi naše mladinke, ki so J-vsakega udeleženca mladim športnih iger Gradisa skuhale klob^ so ter postregle s sokom, Ta stitev je vse udeležence razvesi 5el>la kljub slabemu vremenu, ki je ves dopoldan. Ob zaključku srečanja mladih pV'-disa pa je mladinka Nose Kristi^ prebrala tudi pozdravno pismo -varišu Titu, ki so ga vsi mladi L zdravili z dolgim aplavzom in strinjali s tem, da pozdrav in čestitko za Titov dan, Dan mladosti iplavzom in t ga pošljejo k za Titov rojS“ Pred zadnjo disciplino Mariborski ekipi stav medsebojnem dvoboju odločili, katera je boljša Na slovesni otvoritvi iger V vodstvu TOZD GE Ljubljana z 48 točkami pred ekipama Jesenice in skupnih služb, ki sta zbrali 44 točk Zenske: 1. Biro Maribor 4 2. GE Nizke gradnje 3 3. GE Jesenice 2 4. GE Celje i Po končanih desetih panogah v šestin disciplinah je vrstni red ek,p pred zadnjo disciplino v Celju, ko se bodo zbrali nogometaši naslednji: TOZD 1. GE Ljubljana 48 2. —3. Jesenice 44 Skupne službe 44 4. KO Maribor 42 5. GL tvianbor 41 6. KO Ljubljana 35 7. GL NiZi.e gradnje 33 8. Biro lviaiiout 30 y. SPO Ljubljana 27 lu. LIO Skorja Loka 28 11. Zeiezokrivnica 25 12. —13. GE Lj. okolica 24 GL Celje 24 14. GE Ravne 21 15. OGP Ljubljana 19 Iti. Biro Ljubljana 13 Razlike pred zadnjo disciplino so torej majhne in bodo rezultati nogometašev odločali, katera TOZD bo letošnji zmagovalec XXII. športnih iger GRADISA. mk V okviru tekmovanj za zmagovalca na XXII. letnih športnih igrah Gradisa sta bili končani še dve disciplini. Najprej so se srečali ba-linčkarji v Ljubljani, kjer so zanesljivo slavili domačini. Kot že vrsto let doslej so premagali vse svoje nasprotnike, pa čeprav je bil boj za »punte« tokrat malo trši. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: TOZD To'k 1. OGP Ljubljana 10 2. GE Jesenice 9 3. GE Lj. okolica 8 i4. KO Ljubljana 7 5. Zeiezokrivnica 6 6. GE Ljubljana 5 7. Skupne službe 4 8. SPO Ljubljana 3 .9. KO Maribor 2 10. Biro Maribor 1 so kar tako predali. Več težjih srečanj v skupini jih je malo bolj utrudilo, kot domačine ki so v najlepši tekmi iger, z veliko borbenosti in dobro predstavo odbojkarskega znanja premagali Ljubljančane in tako zasluženo osvojili prvo mesto. Preseneča manjši odziv ekip kot pretekla leta. tako da so imeli prizadevni jeseniški sindikalni športni delavci malo več sitnosti Pripravili so tudi otvoritev in zaključek, na katerem je spregovoril tudi pokrovitelj iger direktor TOZD GE Jesenice Franc Vovk. Najboljše ekipe so dobile pokale in diplome. Jeseničani so se tokra! ponovno izkazali tako kot pnzade\ ni organizatorji kot tudi dobri odbojkaši. Končni vrstni red ekip. ki so tekmovale v dveh skupinah in nalo še za razvrstitev pa je bil naslednji: Moški. L GE Jesenice 8 2. GE Ljubljana 7 3 KO Maribor 6 4. Biro Maribor 5 5 GE Maribo- '■> ti GE Nizke gradnje 3 7 Skupne službe 2 8. GE Celje 1