The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 122 CHICAGO, ILL., TOREK, 26. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 26, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII DUNAJSKA MEDNARODNA POLICIJA KONČALA S SVOJO PREISKAVO O PODRŽAJEVI KRIVDI UMORA IN JE PRIPRAVLJENA IZROČITI PODRŽAJA AMERIKI. — PODRŽAJ IMA VPLI VNE SORODNIKE V JUGOSLAVIJI. __ Dunaj, Avstrija. — Slavna dunajska mednarodna policijska organizacija, ki se je bavi-la zadnje tedne s preiskavo dokazov umora proti pustolovskemu jugoslovanskemu orožni-škemu stotniku, Ivanu Podrža-ju, je, kakor je objavila v nedeljo, končala s svojim delom. Pripravljena je, da izroči jetnika oblastem v New Yorku, ako ga bodo tam želeli, da ga postavijo pred sodišče, obtoženega umora nad njegovo nelegalno ženo, Agnes Tufverson. Kakor se je izrazil policijski načelnik, imajo proti Podržaju zbranega toliko obtežilnega materijala, da bo zadostoval za dokaz umora. Policija je poslala newyorakim oblastem tu- KLANJE V GRAN C H ACQ Okrog 2000 mož padlo v krvavi bitki. Buenos Aires, Argentina. — Koncem zadnjega tedna se je zopet vršila med bolivijskimi in paragujskimi četami divja bitka v Gran Chaco ozemlju, in sicer za bolivijsko trdnjavo Fort Bal-livan .Kak je izid bitke, se še ne more ugotoviti, ker si poročila nasprotujeja; gotovo pa je, da je bilo to pravo klanje, in da je na tisoče mož izgubilo življenje. Prvo poročilo se je glasilo, da so Paraguajci izgubili 2000 mož, a nov način usmrtitve Canon City, Colo. — Pretekli petek se je v tukajšnji državni kaznilnici prvikrat izvršila u-smrtitev z novim smrtnim plinom. Obsojenec je bil neki Wm. C. Kelly, ki je bil obsojen na smrt sled umora, izvršenega nad nekim farmarjem. Kakor izjavljajo zdravniki, ki so prisostvovali usmrtitvi, je ta način veliko bolj človeški kakor pa obe-šenje, ki je bilo do zdaj v veljavi v Colorado. Obsojenca posade na stol v neprodušno zaprti celici in istočasno avtomatično padejo smrtno strupene kroglice v posodo z vodo, postavljeno pod stolom. Iz tega se razvijejo tako ostri plini, da en vdihljaj umori nih rekordih. Tako je pri nekih jčloveka. Obsojenec je izdihnil te- hitrost- Ikom pol minute. Poleg tega ima SLAVNI LETALEC UBIT J. R. Wedell treščil z aeropla-nom na zemljo. Patterson, La. — Znani ameriški letalec James R. Wedell, star 34 let, je preteklo nedeljo storil žalostno smrt, ko je z malim aeroplanom, s katerim je dajal pouk nekemu učencu, treščil na zemljo z višine 300 čevljev. Wedell je bil na mestu ubit, dočim je učenec, ki se je vozil z njim, ostal pri življenju, dasi nevarno ranjen. Ubiti letalec je bil znan po svojih hitrost- NOVA MASA MED HRVATI Novomašnik č. g. Bonavent-ura Bilantič pel novo mašo pri sv. Jeronimu. Chicago, III.—Hrvatska kolonija na Wentworth Ave. je do- j živela v nedeljo, 24. junija, enega svojih najlepših dni tekom svojega obstanka. V cerkvi sv. Jeronima, kjer sedaj župnikuje veleč. g. pater Blaž tft Jisg0$lairif@« HUDE POSLEDICE JUNIJSKE POVODNJI NA NOTRANJSKEM; LOŠKA IN PLANINSKA DOLINA ZOPET SPREMENJENI V JEZERO; MILIJON DINARJEV ŠKODE. — SMRTNA KOSA. — VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE. Krka grozi Novo mesto, 6. junija. Kr- Polja in travniki pod vodo , Ljubljana, 8. junija. — Silo- . , . , .. , viti nalivi zadnjih dni niso osta- Je že prestopila bregove m li brez usodnih posledic za ne- razlila po vseh nižje ležečih katere kraje naše banovine. Zla- vrtovih Narastla je skoro za sti naš notranjski svet je tak, da tri čevlje. Ker dez vzdrzema se tam prave povodnji šele prič- Pada, se je bati zopet hude po-Jerkovič, prov. komisar hrvat- 'no> ]<0 je Ljubljančan na hudo Plave, kakor je bila lansko je-skih frančiškanov v Ameriki, je'uro že davno pozabil. Tako je sen, ki pa bo sedaj, če pride, pel svojo prvo sv. mašo hrvat-'tudi tokrat. Ko uživamo v Ljub- napravila neprimerno večjo ski novomašnik č. g. pater Bo- 'ijani že zopet sončno vreme, škodo. naventura Bilantič. Pri tej slav- zračnih tekmah letel s jo 305.33 milj na uro. -n- DEBATA O DOLGOVIH NE UGAJA ANGLIJI ta način tudi to prednost, da je zelo poceni; cela eksekucija ni stala več kakor 90 centov. paraguajsko vrhovno poveljstvo di podrobno poročilo o svojih 'je takoj nato izdalo v svet vest, odkritjih in zdaj je nadaljnje jda je padlo toliko bolivijskih vo-delo ležeče na ameriških obla- jakov. steh. Istočasno pa je bila tudi newyorska policija na delu in je skozi mesec dni preiskovala Podržajeve korake, predno je decembra meseca zapustil A- OBESIL SE, KER JE IZGUBIL ŽENO London, Anglija. — Angleška vlada je na kratek način napravila konec vsem debatam o vojnih dolgovih Ameriki. Blagajni- KRIŽEM SVETA je zaprl usta številu članov nižje Chicago, 111. — Pretekli petek je izvršil samoumor .35 letni K. B. Mac Kenzie, tajnik nekega i ■, meriko, par dni po svoji poro- ;podjetja na 608 So. Dearborn st. zb°rmCe' katen Se dan Za dnem ki s Tufverson. Ta odkritja, y gvoj. pigarni je yry skupno s poročilom dunajske — London, Anglija. — Kr- v, . , , . , . , ,vava bitka se je razvila pre- ski kancler je objavil, da se o tekH petek mgd ^ M _ tem ne more govoriti, ker m ta |vih fašistov in med koraunisti zadeva v nobeni zvezi s financ- K zboroVanju, ki so ga prire-mm zakonskim predlogom ki je dm ZmunMi y me,tu BristoL tocasno v razmotrivanju. S tem '-p. . . , . , Dvanajst oseb je bilo pri pre- policije, bodo, kakor se upa, dala dovolj povoda, da se bo lahko zahtevala izročitev Po-držaja. Vendar pa je newyor-ška policija mnenja, da mora na vsak način prej rešiti zago-netko, kaj se je zgodilo s Tufverson, predno se lahko prične s sodno obravnavo. V ta namen bodo tudi natančno preiskali parnik Olympic, ki prispe v na tram in se obesil na njo. Storil je to na ta način, da je stopil 'na stol, si privezal vrv okrog vratu in nato sunil stol izpod sebe. Ko so ga našli, je še živel in v bolnici so uporabili nad njim stroj za umetno dihanje, vendar brez uspeha. MacKenzie se je od svoje žene razporočil 14. junija. Na dan samoumora je, predno je izvršil svoj čin, petkrat telefoniral ženi in jo prosil, da bi se po New York ta torek, zlasti pa še jbotala,, ter ji pri tem grozil, da kabino, v kateri se je vozil Po- i si bo vzel življenje. držaj v Evropo. Nekoliko upa- j * -o- nja še obstoja, da Tufverson ni POSETNIKI SVETOVNE RAZ- mrtva, marveč se je po razoča- STAVE ran ju, ki ji ga je pripravil Po- ,, , , , . , ,, v . , ., ii i • v petek so nas obiskali Mrs. držal, umaknila v kak skriven T , _ ,J' umaiv"11 John Germ, soproga znanega kraj. uglednega slovenskega trgovca Značilno je, da jugoslovanske jz Pueb]e> Co]o fa podpredsedni. oblasti ne kažejo pri preiskoval- ^ ^ ? ^ nem delu mkakega zanimanja, Butkovič, hčerka dam se domneva, da bi lahko ve- lglavnega predsednika Hrvatske liko pripomogle k razčisčenju BMe Zaiednice Mr. Johna' stavili zahtevo, da se morajo dolgovi plačati. Predno se je končala debata o tem, je eden poslancev zahteval od blagajniškega kanclerja zagotovilo, da bo Anglija plačala svoje dolgove Ameriki ne glede na razne težko-če. --o- SKUŠAL BO DOSEČI REKORDNO VIŠINO Chicago, 111. — Znani letalec, ki je napravil sam pot okrog sveta, Wiley Post, bo skušal doseči višinski rekord, in sicer nad prostori svetovne razstave. Za poizkus je določen 1. julij, ako bodo vremenske prilike ugodne. Loški in Planin- Nesreča z orožjem tepu ranjenih. — Berlin, Nemčija. — Neki zrakoplov je v petek treščil na zemljo, ko je vozil med Kol-nom in Frankfurtom. Dva potnika sta bila ubita, pet pa ranjenih. Med zadnjimi je tudi izgnani avstrijski nazij, Albert Frauenfeld. — Ottawa, Ont. — Kanadska vlada je objavila, da ne bo dovoljeno več uvažanje pšenice iz Avstralije. Storila je to na zahtevo tukajšnjih farmarjev. Vendar pa pošiljke, ki so zdaj na potu, bodo mogle kljub prepovedi biti še uvožene. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! precenjujejo v uuntw m n«iu.-| nosti, zlasti pri paradi, v kate- ski dolini škodo, ki jo je povzro-, ri ste svirali dve godbi, je bilo čila sedanja povodenj. 2e prva Kovaški mojster, 321etni Leo-do pet tisoč ljudi. Nekaj impo- letošnja pomladna poplava, ki je pojd Titjevšek iz Migolce pri zantnega. Vsa kolonija je bila lepo Loško dolino spremenila v je nekje dobil staro re- na nogah. Žene, dekleta, več jezero, je uničila ozimino, sedaj petirk0i Misleč, da je cev pi-sto, oblečene v pestre hrvatske je voda zlasti hudo poškodovala št()]e prazna> j0 je obrnil proti narodne noše, društva, sploh njive Vasi Nadleska, Podcerkve gebj in sproži} Krogla je šla vse je bilo na nogah. Iz tega |in Dan. Ljudje so se že veselili možu akozi prsa> da se je z impozantnega. nastopa hrvat-!mnogo obetajoče letine. Zlasti močnim krjj{0m zgrudil na tla. ske kolonije na Wentworth Av. 'krompir in fižol, ki sta glavna Prepeljali so ga v bolnico usmi-se zrcali silna narodna in ver- [pridelka loškega prebivalstvai, ljenih 'bratov v Kandijo. ska zavest hrvatskega naroda. |st? lepo kazal*. Toda ob silnih, -q- Amerikanci, ki so opazovali to nalivih je potok Obrh neverjet- | odgrizniI krav; jezik slavnost, so začudeno strmeliliagl0 prestopil bregove m se nad solidarnostjo in zavednost- razlil na široko. Celotno škode ! Posestnik Vrbic iz Ostroga jo našega bratskega hrvatske- i™ Notranjskem cenijo na pri- pri št. Jerneju na Dolenjskem ga naroda. Nekaj posebnega je pri novi 0 iti r> ™ - Planinske doline. Seno je unice- masi med Hrvati. Po novomas-: . . ,J, , ... no, ostali pridelki takisto, kajti nika gre parada in duhovščina na dom novomašnikovih sorodnikov. Tam ga oblečejo v maš-niško oblačilo in tam se poslovi novomašnik od svojih dragih, ko nastopi službo Gospodovo. Ganljiv obred, ki napravi na vsakega spominski vtis. Vrla hrvatska župnija sv. Jeronima zasluži vse čestitke k temu dogodku ! ROPARJI CERKVE DOBILI PLAČILO bližno milijon dinarjev. jje imel,v hlevu kravo in konja, O poplavah poročajo tudi iz j ki sta živela v dokaj lepi slogi. Pretekle dni je pa prišlo med njima do nesporazuma radi krme. Krava je namreč prehitro praznila jasli in to je konja razjezilo, da je šavsnil po njej in ji odgriznil jezik. Kravo so morali oddati mesarju. -o- dolina je spet spremenjena v jezero. Skoda, ki jo to pot trpijo barjanski kraji, še ni ocenjena. Sodijo pa, da bo v celoti zopet segla v bližino pol milijona Din. Še davi je Ljubljanica močno naraščala in vode so se razlile daleč na okrog. Crnovaška cesta, ki vodi proti Podpeči, je mestoma 30 cm pod vodo. Izmed vasi in Smrtna kosa POLICIJA UJELA RAZGRAJALCA položaja. Kako izjavljajo neka teri tukajšnji Jugoslovani, je to razlagati na ta način, ker ima Podržajeva prva žena, Zivka Bradič, vplivne sorodnike v Jugoslaviji, ki so nasprotni temu, da bi se pustolovec izročil Jugoslaviji in bi se s tem povzročila za nje neprijetna publiciteta. Ta prva žena je nečakinja znanega Puniše Račiča, ki je leta 1928 ustrelil v parlamentu hrvatskega voditelja Račiča, kar je tudi privedlo do poznejše diktature. Ra-čič je zdaj sicer v zaporu, vendar pa ga mnogi smatrajo narodnim junakom, ki je rešil državo, in tako uživa njegova družina velik vpliv . Pa tudi Podržajeva družina sama, ki prebiva v Ljubljani, stoji na izredno dobrem glasu, je strogo verna in ji je Ivanova pustolovska afera skrajno neprijetna. Eden Ivanovih bratov je duhovnik v Sloveniji,, drugi pa misijonar v Indiji. širite amer. slovenca! Butkovič, katerega bo obiskala v Pittsburghu--Iz Milwaukee, Wis. pa je nas obiskal Mr. Andrej Zupanek. Vsi so prišli na svetovno razstavo in pri tem obiskali naše uredništvo. Vsem hvala za poset. -o- KORAJŽNA ŽENSKA PREMAGALA TATA Chicago, 111. — 32 letna Mrs. Anna Abair, 637 York PI., se ne da zlahka ugnati. Pretekli petek, ko je šla po cesti, je neki avto-mobilist ustavil zraven nje, stopil iz avta, ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela precej denarja, in skočil nazaj v avto. Ženska pa za njim. Skočila je na stopnjico avtomobila in pričela ravsanje. Ni odnehala niti, ko ji je bandit izvinil levo roko, in ni se dala odpoditi, niti, ko je avto potegnil. Po več blokih vožnje je skočila z avtomobila z raztrgano obleko in izvinjeno roko, toda torbico je pa kljub temu dobila nazaj. V celjski bolnici je umrla Marija Cokl, žena posestnika iz Virovca pri Pristavi, stara 36 let. — V Planini pri Sevnici je naselij so posebno prizadete Li- Lmrla Jožefa gpan> ki je vzgQ_ •pe, Črna vas, Hauptmanca m |jiJa šest sinov in pet hčera> j Ilovica. Takisto trpe vasi okoli w katerih -e ena redovnica> Chicago, 111. — Pred porotnim )Vrhnike> kj je Ljubljanica , sina duhovnika. sodiscem so bili pretekli petek '—m- — t^w,«™ 1 razlila daleč okrog. Pod Krimom obsojeni na zapor od enega do pa je ig&ca zalila njive in trav-deset let trije mladi banditi ita- nike .Marsikod je bila trava že lijanskega pokolenja vsled ropa, jpokošena in jo je voda odnesla. \ Jubilej godbe 50 let je minilo, kar so se izvršenega zadnjo jesen nad ka- J Tam, kjer se zdaj voda odtekla, v Mengšu prvič zbrali takratni je pa trava vsa umazana. V mladeniči in ustanovili godbe-Ljubljanico so se zgrnile tudi vo- no društvo. Krepko so prijeli de, ki so se zbirale ob zadnjih za delo in danes po petdesetih nalivih na Notranjskem, zlasti v letih tisti, ki so še ostali pri planinski kotlini, od koder do .življenju, s ponosom gledajo Prizor iz bojev med policijo in komunističnimi izgredniki v nekem predmestju Pariza. Slika kaže nekega izgrednika, ki ga policija tira v zapor. Podobni izgredi so bili zadnje čase zelo pogosti ne samo v Parizu, marveč tudi v podeželskih mestih. toliško cerkvijo sv. Kolumbana, 331 E. 71st St. Banditi so vedeli, da je bil tedaj misij on v cerkvi in so pričakovali bogatega plena od kolekt ter so vdrli v župnišče. Odnesli so v gotovini $1000. Policija pa jih je pozneje izsledila. --o-- waleški princ 40-letnik London, Anglija. — Angleški prestolonaslednik, princ wale-Ski, je preteklo soboto praznoval svoj 40. rojstni dan. Princ pa ni nikak prijatelj zakonskega življenja, kajti do zdaj še ni bilo ženske, da bi ga mogla "ujeti" v zakonski jarem, dasi se ga smatra za enega najbolj zaželjenih fantov na svetu. o- ameriko vabijo k delavski konferenci Ženeva, Švica. — Mednarodna delavska konferenca, ki zboruje tukaj pod pokroviteljstvom Lige narodov, je pretekli teden poslala vabilo Ameriki, naj se pridruži zborovanju. Obljubljeno ji je, da ne bo pod podzemeljskih tokih še venomer vro na dan. V nižjem toku okoli Vevč in dalje, je Ljubljanica tudi napravila škodo, osobito na krompirju in fižolu. -o-- Drava narastla Siloviti nalivi so povzročili hudo naraščanje voda. Drava se je tako dvignila, da je že zakrila tako zvani "nizki" vodomer, kar se dogaja ob izrednih slučajih. Močno je narasla tudi gladina vode pri Pesnici in drugih okoliških vodah. Ce bo deževje trajalo dalje, bo neizogibna povodenj, ki bo povzročila veliko škodo zlasti na travnikih. -o- Tudi Savinja prestopa bregove Žalec, 6. junija. — Radi deževja v ponedeljek in torek je na sad svojega dela. V nedeljo, 8. julija, bodo proslavili svoj jubilej. Papriko v oči Mizar Ivan Dožmanič iz Le-grada na Hrvatskem se je priženil v bogato rodbino Premec. Pri svojem tastu, h kateremu je prinesel nekaj nad tisočak, je delal kot hlapec in ker se nista dobro razumela, je sklenil začeti na svoje. Zato je ženo naprosil, da naj izposluje od staršev oni denar, katerega je prinesel k hiši, da bosta začela na svojo roko gospodariti. Žena ga ni ubogala in je ušla od njega, pustivši mu otroke. Kmalu je prišla nazaj in radi ljubega miru, se je mož podal od hiše. Žena je prišla za njim in ga klicala nazaj, pa ni hotel. V jezi mu je natrosila paprike v Savinja zopet prestopila svojo nikakimi obvez- strugo. Grozi velika nevarnost, nostmi, kakor so druge države, |da ubogim kmetom zoppt uniči joči in ga tudi z nožem dvakrat ki so včlanjene v Ligi. ives pridelek. zabodla v hrbet. If Stran 2 •AMEMKANSKI SLOVENEC* Torek", 2b. junija 1934 s«« A . j Neki francoski profesor je dejal pri izpitu na univerzi: Jstink. — Bil je žalosten prizor, A M Fi? TT & ker žiyel kot pečJar Q. vražijo, prav rad ustreže. Tam 'samljen| ni imel sredstev, da bi v "nudist koloniji" bodo potem ^ pomagaL Prepeijan je bil si- lahko shranile še tisto malo icer y Shipman bolnico> a je bi- popoldan in!obleke, ki so jo kazale v izlož- ,Q že prepozno> niso mu več prav primeren za izprehod. — benem oknu in bodo kar po su- imog.jj pomagata_Naj v miru "FREE SHOW" Milwaukee, Wis. V soboto popoldne 16. juni Ija je bil hladen poprej je bila ugrabljena neve-' sta, potem še ženin. 2enin je bil pa muhast in je bežal par blokov okoli, da je ugrabitelje dobro u-pehal, nakar se je dal prijeti in so ga posadili na avtomobil. Seveda, vse je storil le nežni spol. Dobro se mu seveda ni godilo in ne hotel bi biti v njegovi koži. Celo uro so ga vozili okoli in ko so ga pripeljali nazaj, je bil ves našminkan in nabarvan. Kmalu za tem so pripeljali nazaj tudi nevesto, ki je bila istotako vsa našminkana in nabarvana. Zabavali smo se kar naprej do polnoči. — Novoporočencema pa naj veljajo te vrstice: Ob Marijini roki sta šla pred oltar, naj srečo in blagoslov žanjeta vsik-dar. Bog živi ta novi naš par! Misli imperialista Te dni se mudi v Berlinu japonski admiral Matsušita, ki je v listih sledeče izjavil: Japonska in Nemčija sta v isti vrsti, kajti obe se bojujeta za prostor na solncu. Da se jima ustreže, za to še ni treba vojne. Ako se Nemčiji da, kar hoče, in Japonski, kar hoče, ni treba vojne. Toda, če se jima ne da? Kaj potem zahteva Japonska? Mornarico, ki bo enaka ameriški in angleški. Velesile morajo priznati japonsko posest Mandžurije in dela Mongolije. Velesile naj izvolijo vzeti na znanje, da se je treba preje sporazumeti z Japonsko, kadar govore o kitajskih zadevah. Japonska brez pridržka izjavlja, da zahteva prvenstveno stališče na Tihem oceanu in protektorat nad Kitajsko. Za Nemčijo zahteva japonski admiral popolno svobodo oboroževanja. Dalje, da se Avstrija priključi Nemčiji, Nemčija naj dobi predvojne meje v Evropi. Nemčiji je treba vrniti vse njene kolonije. Nemčiji je treba dati svobodno roko v kolonizaciji Rusije. Z drugimi besedami: Japonski naj pripade Azija, Nemčiji pa Evropa. Včasih je dobro poslušati generale in admirale, ker ti so ponavadi bolj odkriti in povedo bolj resnično mišljenje vladnih krogov kakor pa diplomati. -o- Legija dostojnosti V Ameriki se je osnovala "Legija dostojnosti" z namenom, da se bo borila proti nedostojnim filmom. Člani pri vstopu v društvo sledeče izjavijo: "Želim pristopiti k Legiji dostojnosti, ki obsoja škodljive filme. Pridružujem se tistim, ki protestirajo proti tem filmom, ker so nevarni mladini, družinskemu življenju, domovini in veri. Brezpogojno obsojam pohujšljive filme, ki z drugimi či-nitelji pospešujejo javno nenravnost. Hočem vse storiti, da opozorim javno mnenje in ga naravnam proti filmom, ki prikazujejo nemoralnost kot nujen vsakodneven pojav in da se zločinci prikazujejo kot junaki in junakinje. Obžalujem, da je toliko dnevnega časopisja, ki z reklamo pospešuje obisk nemoralnih filmov. Obljubim, da ne bom nikdar prisostvoval predvajanju takšnih filmov in da bom bojkotiral časopise, ki jih priporočajo. Obljubim,'da bom k temu1 navajal tudi druge in pridobil novih članov za legijo dostojnosti. Svoj protest dvigam' v imenu spoštovanja do samega sebe in v prepričanju, da ameriški narod odklanja filmsko nemoralo." -o- Pravičnost tolmači vsak po svojem štilu. Premnogi mislijo, da imajo pravico o drugem; slabo soditi, ga zaničevati itd. Kadar pa kdo drugi o njih poda svojo sodbo, pa pravijo, da se jim godi krivica. Razlika med Hooverom in Rooseveltom je ta, da je Hoover širil bajko: "Prosperity is just around a corner." — Roosevelt pa stika okrog voglov in jo skuša z raznimi pripomočki izriniti izza vogala v svet med ljudi. Ker imam veliko prostega ča-1 sa, zato grem omenjeno popoldne nekoliko na izprehod v notranjost mesta na glavno ulico, katero imenujemo Wisconsin Ave., kjer so prodajalne druga pri drugi. V izložbenih oknih pa človek lahko zastonj vidi vse kar hoče. Celo živi medvedje so včasih tam, ki se počasi obračajo v oknu. — V dobri pol uri jo primaham na glavno ulico, že omenjeno Wisconsin Ave., odkoder sem se podal na East Side, kjer se vedno vidi kaj zanimivega. — Prešmenta-no, nisem se zmotil. Komaj sem prehodil nekaj blokov, sem že opazil večjo gručo ljudi pred poslopjem Gimbel Brothers Department Store. Staro in mlado, moški, ženske in tudi otroci, vse je bilo na kupu. Takoj sem si mislil, da je najbrže medved tam in katerega sem nameraval tudi pogledati. Zato se rinem naprej med množico, da bi čimprej bil deležen medvedjega pogleda, ko sem od strani zaslišal ženski glas, ki reče: "O, it is beautiful". — Pri teh besedah me je še bolj mikalo, da se prerinem v ospredje, da vidim to zverino, katero gleda cela masa ljudi. — Kaj mislite, kaj je neki bilo v tem izložbenem oknu, kaj neki vendar? Nič drugega kot dve napol nagi (ženski osebi, ki sta predstavljali letošnjo žensko kopalno modno opravo, ki sta se veselo smehljali radovednim gledalcem. — Pa je bilo le nekaj imenitnega pri tem oknu, namreč to, da je Wisconsin News re-porterju policaj delal pot, da je ta prišel v bližino okna, kjer je lahko omenjeni ženski fotografiral, da ju je omenjeni list še isti dan lahko pokazal svojim čitateljem in je celo mesto imelo priliko videti "lepoto" teh žensk, ki se niso sramovale kazati se radovednim ljudem v kopalni obleki, katere je bilo prav malo. — Gledal sem, če bi videl kje naše mestne posta-vodajalce, da bi jih vprašal, kako se jim dopade ta brezplačen sow, kakor tudi, če spadate omenjeni dve gospodični v "nudist. colony". Če pa še ne spadati tja, jim prav lahko kdo sosedov svetuje, da se priglasite pri tamošnjem direktorju, ki i Ženinov oče Mr. Louis Srebrnak 'ijU) advokatu? Profesorska. — Gospod profesor, zdravnik je tu. Zdaj nimam časa; povej mu, da sem bolan. * * * Bolan mož. — Tinca, mojega moža trese, poskrbite takoj za posteljno steklenico. — Prav gospa, rizling ali črnino? * * * Dober advokat. — Kako gre tvojemu mlademu prijate- hem plavale, če jima ne bodo pogjvat 1 komarji preveč nadlegovali. — i Dne '13 junija je bn pogreb Kopalna obleka spada k vodi in Fred clothier> načelnika Oliver ne na ulico. ,Iron Mfg_ Co jpollclje. — Bil Obžalovanja vredni so taki (je rojen pred 57 Mi v Kanadi. starši, ki dopuste svojim hče- ;Pogreb je vodil Mr Ant Sam_ ram, da v oknih kažejo svojo : pogrebne obrede je pa izvr_ nagoto in tako oglašajo za ka- gil č g župnik Father Miheičic. pitalista. — Mnogi starši se ču- Pogrebnega sprevoda se je u-tijo srečne, če vzgoje otroke, deležila vsa kompanijska in da so sposobni za v Kalifornijo jmestna poiiciia. v Hollywood filmsko kolonijo,, Poročno do'^^ so prejeli kjer se lahko uče za razne film- >naslednji mladi pari. Joseph ske predstave. Ne pomislijo pa, Milkovich iz Ely in Mary Lat. da jih pošljejo v najnevarnejši kovich iz Chisholma> j0Seph del Amerike, kjer se morala 'MiSmag iz Aurore, Minn., in najmanj upošteva. !Mary Kovach iz Ely> Joseph S takim modernim oglaševa- Starkovich in Mary Gregorich, njem se okužijo ne samo mesta, oba iz Ely, Nikola Popovich iz tudi vasi in male naselbine; tu- Ely in Lorencija Johnston, di tja pridere ta duh nespodob- John Grahek in Angela Cham-nosti in uniči marsikatero dru- pa. V župnišču je bil poročen žino. Ne veselite se torej pre- John Kotz in Mary Madern. — več, če so vaši sinovi in hčere Kakor vidimo, še ne izgleda, razni filmski aktorji, ki zaslu- da bo naselbina Ely tako kma-žijo po več tisoč na teden, pa lu izumrla. No, skoraj bi bil en so poleg tega pozabili na pošte- par izpustil, in ta je Frank Ba-nost in zvestobo srca, ki jim čar in Mary Shepel. — Vsem ga) je uničila filmska kolonija, mladim parom želimo obilo sreda niso več sposobni za nadalj- če v njih zakonskem stanu je pa še korenjak, da malo ta- kih. Povedal nam je marsikate- prvi proces No, včeraj je imel svoj ro zgodbo iz vojaškega življenja, posebno se je še pohvalil, kako je bil enkrat za svojo neumnost celih šest ur v "špangah". Kdor je imel čast služiti cesarja Franca Jožefa, ta bo priznal, da to ni bila nobena šala. V nedeljo 17. junija smo imeli cerkveni piknik na Trampuše-vih prostorih, pri katerem smo napravili lepi dobiček. — Muhasta štorklja se je v zadnjem času tudi oglasila pri dveh družinah in'sicer pri družini Mr. in Mrs. Mihael Plauc, kjer jim je podarila krepko hčerko, in pri druži- Kaj pa je bilo ? — Krojač ga je tožil. * * Razlika. — "Kakšna razlika je med življenjem in smrtjo?" "Ako pravočasno odskočiš pred drvečim avtomobilom, imaš življenje, ako ne, imaš smrt." ni Jeftič, kjer so bili obdarovani listi sredi ml^enič, slikan v no pošteno življenje. Če starši res v duhu vere ljubite svoje otroke, branite jih pred filmskimi kolonijami. — Pozdrav čitateljem. G. W. R. --o- SMRTNA KOSA IN DRUGO Ely, Minn. Dne 10. junija je v; St. Mary's bolnišnici preminula pijonirka naše naselbine Mrs. Mike Rom. Rojena je bila pokojna v Rodi-nah pri Črnomlju leta 1880 pod imenom Marija Simonich. V Ameriko je prišla leta 1889 l in sicer v New York, kjer je o-stala dve leti. Od tam je pri- J. Peshel. Kdo ima prav? — Obiskal sem s svojo ženko umetniško razstavo. Stojimo pred sliko: pod modrim drevesom z vijoličastimi POROKE IN DRUGE VESTI Detroit, Mich. Sedaj smo pač v muhastem mesecu juniju v katerem se sklene največ zakonov. — V soboto 16. junija smo imeli v cerkvi sv. Janeza Vianeja, kar dve poroki. — Pri prvi maši sta bila poročena Mr. Gene Gill in Miss Mar-gareth Jonk. Pri drugi sv. maši sta pa bila poročena Mr. John Srebrnak in Miss Isabel Willete. Ker sem ravno bil na to redko slavnost povabljen, moram seveda poročati, kako je bilo. s krepkim fantom. Obema družinama častitamo. Res, dolgo časa je že poteklo od mojega zadnjega dopisa. Molčal sem pa seveda zaradi jezikov. Saj pravim, kdo pa more vsem ustreči? Namesto da bi poročevalcu šli na roko, ga pa kritizirajo. No ja, pa brez zamere. — Skoraj bi bil pozabil omeniti še en mladi par, namreč Mr. Albert Chesnik in Miss Mary Gorshe, hči uglednega farana Math Gor-sheta. — Od družine Gorshe se je namreč v enem letu poročilo pet družinskih članov. To je tudi rekord, ki je vredno da se ga zapiše. — Za danes naj zadostuje, kmalu se zopet kaj oglasim. Poročevalec. PLINASTA PLAST NAS VARUJE V svojem letnem poročilu Smithsonovemu zavodu je postavil znani ameriški učenjak prof. Charles Abbot, do nas 5 cm debela plinasta plast varuje strašne smrti, ki nam preti iz veje John' Srebrnak tudi'soljstva- Ta plast sestoji iz. "ozona" in se razprostira v višini 60 km Ker spela v Ely, kjer se je leta 1900 da mai0 takih. — Cerkev uničili vse življenje če bi' mogli ražnatih barvah, in okorno drži v svojem naročju deklico v rumenem krilcu. Radovedno pogledam v katalog, najdem številko in berem: "Zaročen." "Neumnost!" sikne moja mala, modra ženka. "Pod sliko je vendar napisano: "Prodana." * * * Zvit tat. — Sodnik: "Vi ste torej udrli v trafiko, da bi ukradli za 50 centov cigaret. Kaj pa ste potem delali pri blagajni?" Toženec: "Hotel sem tja položiti 50 centov za cigarete, gospod sodnik." * * * Moder fantek. — Grehi staršev se maščujejo nad njihovimi otroki. Ali ve kdo za kak zgled? Če mi oče pomaga pri nalogi, gospod učitelj. * * * Ona že ve — Mati: "Kaj le vidiš slabega na svojem zaročencu?" ..Hči: "Tako majhne oči ima!" Mati: "Čakaj, ko se bosta poročila, jih bo že odprl..." vetz ml. v cerkev sv. Antona. |je bjia napolnjena kakor v ne-Obe društvi sta se pogreba kor- Vleljo. Popoldan ob 5. uri smo se porativno udeležili in spremlja- |p.a zbrali v cerkveni dvorani, li pokojnico na njeni zadnji kjer smo to slavnost naprej ob-poti. Cerkev pri sv. maši, ki se je darovala za pokojno, je bila prodreti do zemeljske površine. Po drugi strani pa je dobro, da ozonska plast ni debelejša nego pol centimetra, kajti če bi po- hajali pri obloženih mizah in j žrla vse ultravioletne žarke, bi hladnem pivu. Mize so se kar ImOral ves svet oboleti za rahiti-napolnjena vernikov, ki so pri- ^ibile pod dobrimi stvarmi, ka- som. Baš ultravioletni žarki ne sostvovali sv. opravilom. Sv. jkoršne znajo napraviti samo na mašo je daroval župnik Rev. iše slovenske kuharice. — Po ve-Father Mihelčič. Cerkveni zbor čerji se je pa nekaj zgodilo, kar ji je zapel v slovo par žalo- 'je pač v Ameriki v modi. Naj- koliko daljše valovne dolžine, ki jih ozonska plast ne zadržuje toliko, nas te kakor mnogih drugih bolezni namreč varujejo. Ni ona kriva. — Tončka, vi ste ta teden razbili za $12.00 posode, to se pravi za več, kakor znaša vaša plača. Kaj naj sedaj storim. Plačo mi zvišajte! * * * Ni mogel povedati. — Najemnik hišnemu lastniku: Pri nas teče v stanovanje. Kdaj bo tega konec. Saj vendar nismo vremenski preroki. -o- »IRITE "AMER. SLOVENCA"! TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (96) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Kaj se jo godilo med tem časom v mestu, naši opazovalci ekspedicije nikoli ne bodo izvedeli. Dolgo časa je vzelo, predno je Korsar s padalom dosegel mestna tla. Nato se je videlo, kako je velika množica hitela iz kraljeve palače proti morju in kmalu potem je bilo opaziti kako se je začela mala ladja oddaljevati od obrežja. Tarzan je po tem spoznal, da je šlo vse dobro. Zrakoplov je začel pluti nad ladjo in tudi Ja je s svojim brodovjetn prihajal naproti. V ladji je bil David I., vladar Pellucidarja, ki se je vračal k svojemu ljudstvu. Zrakoplov se ie čisto znižal proti ladjam in pozdravljanje je bilo veliko, kakoršnega dežela Pellucidar še ni videla. Veselje je bilo veliko in ker je bil vladar nepoškodovan, je bilo veselje še večje, ko so se vračali od dežel« Košar dompy. Tarzan z zrakoplovom je šel z njimi, da bo od vladarja izvedel, kako bi bilo po najkrajši poti priti do odprtine in nazaj na zunanjo zemljo. Ko je vse po sreči izteklo, kar so se namenili, je tudi v Jasonu dozoi-el sklep. — Tarzan je stopil k njemu in mu rekel: "Jason, naše poslanstvo je dovršilo svo.jo nalogo in sedaj se bomo zopet podali med civilizirani svet. Še poprej pa moramo odpeljati Thoara in njegovo sestro v deželo Zoram"', Jason je prijel za Tarzanovo roko in rekel: "Pozdravi vse, moj dragi prijatelj! Jaz ne grem več nazaj." "Ne več nazaj?" je ves začuden vprašal Tarzan Jasona. "To ekspedicijo sem zasnoval jaz. Jaz se čutim tudi odgovornega, za še vedno izgubljenega prvega poveljnika. S pomočjo vladarja Davida I. in s pomočjo njegovega ljudstva, upam, da ga najdem." Ničesar ni moglo spremeniti njegove odločitve. — Zrakoplov 0.220 je bil kmalu pripravljen za odhod. Še prisrčno slovo in Jason jim je želel srečno pot. — Nato se je obrnil k Jani, a-predno je mogel spregovoriti je ona rekla: "Z Bogom brat! iaz grem z Jasonom, ki edinega ljubim." — KONEC. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ S. pošljite....$ 5.75 Za $ 5.00--------- 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $10.00-------- 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25--------- 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00™.______1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich ' (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. Torek, kiti. junija 1934 •AMERiKANSKI SLOVENEC? ......................i .......i itiMT^;.......'r; Stran S ^ Tvoj nedeljski tovariš. ^ TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Presveta Kri. Ponedeljek — Obisk Marije Device. Torek — Heliodor, muč. Sreda — Urh, škof. Četrtek — Ciril in Metod. Petek — Izaija, prerok. Sobota — Vilibald, škof. 17: ■ ANGLEŠKI KRALJ NA SVOJ ROJSTNI DAN Rev. J. C. Smoley: ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Trudne so že množice, ki so se zbrale okoli Gospoda. Mnogo jih je prišlo iz daleka. Toda pozabili so na vse trpljenje, ker je bila njihova duša lačna. Jezusova beseda jih je potolažila, kako veseli, kako srečni so bili, da so mogli iti za1 njim, da so mogli biti pri njem. Kar so farizeji in takozvani voditelji ljudstva revežem podajali, to je bil prav trd kamen, ki so jim ga dajali mesto kruha resnice. Vse drugačne so bile pa Gospodove besede. Blažeče, tolažeče se je vlival blagoslov v njihova uboga srca iz božjega bistva. In kakor vihar je pogostokrat potegnila Gospodova beseda dušo za seboj. Zopet drugikrat je vžgal kakor plameneč ogenj njihova srca. Je li bil potem čudež, da so tisoči in tisoči hiteli za njim? Da so pozabili na jed in pijačo? Kjer se človeku razodene to, kar je božanstvenega, potegne vse za seboj. Kako mnogovrstna je telesna in duševna beda v naši dobi! Cerkev ve to, glasno pove, natiho pove na tisočere načine: Ubogi ljudje v našem času! Ce ne bodo jedli, če ne bodo nasičeni, bodo na poti omagali! Trudapolno, težko potovanje je za marsikoga človeško življenje. Potovanje v žgoči sončni vročini bede, pomanjkanja, uboštva. Vsak si išče kraj, kjer bi si odpočil, išče svojo srečo, išče svoj mir — išče svoj vsakdanji kruh. Kdor je zadnja leta opazoval po ameriških mestih, kako so ob krizi skrbele cerkvene občine za svoje vernike, bi lahko pripovedoval, da so prihajali po živež ljudje, ukoro bi rekel, iz vseh stanov. Prihajali so vsled stoterne potrebe in sile, beda telesa, beda duše jih je gnala k cerkvam. Z eno besedo bi lahko rekli: Cerkev je morala množice nasičati, da ne bi na poti omagale. Nasičati s telesnim in dušnim kruhpm. Nikdo ne kliče in poziva tako glasno h "karitas", k usmiljenja polni, požrtvovalni pomoči lačnim in trudnim, tem, ki so brez doma, ki so brez dela. Ako poziva Cerkev premožnejše sloje, če poziva bogatine k socijalni pravičnosti, k dejanski ljubezni, potem hoče pomagati vsem, hoče lačne nasititi. Samo en zgled. Poročilo chicaške nadškofije za leto 1932 pove, da je izdala cerkev samo v tej nadškofiji tekom zadnjih deset let petnajst, milijonov dolarjev za uboge. Ogromno karitativ-no delo cerkve, ki so je izvrševali zasebniki, delo, ki je organizirano v raznih društvih — vse to je tiho nasičevanje neštetih tisočev, ki bi bili sicer na dolgem potu pomanjkanja obnemogli. Koliko so storili v poteku cerkvene zgodovine svetniki naše cerkve s svojimi bogatimi deli krščanske ljubezni, s svojo pomočjo vsem, ki so bili ubogi, bili v pomanjkanju, bili zapuščeni — kako so nadaljevali dela svojega božjega Učenika, da niso ti trpini obnemogli na svojem potovanju. In kakor ni Gospodovo kraljestvo samo od tega sveta, tako tudi ni kraljestvo njegove cerkve. /Jaz mislim: Kakor je prišel Gospod, da bi prinesel odrešenje od greha,1 da bi prinesel dušam luč in razsvetljenje, da bi vrnil človeškemu srcu mir in srečo, vrnil veselje — tako je duševno nasičenje lačnih duš prva naloga cerkve. Kaj pomaga človeku ves svet, če pa njegova duša trpi! In tako nam podaja Cerkev s svojimi zakramenti sedmero košev kruha za duše, da se nasičajo mladi in stari, zdravi in bolni, da se nasičajo v vseh dobah svojega življenja, na vseh postajah njihovega zemskega potovanja. Kaj je čudovitega, kako naša Cerkev nasiča vse, ki jih teži vest, ki nimajo miru', vse, ki so slabotni, podvrženi napakam, s svojimi zakramenti, z daritvijo sv. maše, s svojimi prazniki, ki so takorekoč nekake oaze v potovanju skozi puščave našega zemskega življenja! Če je bil teden trudapolno potovanje skozi delo in službo, skozi moreče skrbi — potem naj bo nedelja za vse vas odpo-citek, da boste hodili k božji službi, odpočitek pred Bogom, da bo notranji Človek okusil ono milosti polno nasičenje, brez'katerega bi sicer duševno obnemogel in poginil. ščene otroke. Nedavno je bil v t® knjigo nekrščencev vpisan deček, "Crt." Lep plen ušel Pri otoku Hvaru v Dalmaciji kateremu ao dali ime so ribiči pred nedavnim vjeli v Pač lepo ime. Netrečt Z Ižanske ceste je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 41-letni mizar Franc Carman. Carman, ki je levičnik, je držal pri delu sekiro v levi roki in nesreča je hotela, da je zadel s sekiro v desno roko in se nevarno usekal. Dolenji Logr.tsc Neki fantje so napadli 21-lec-nega dninarja Alojzija Leskov-ca ter ga temeljito pretepli. Radi resnih poškodb po vsem ] uprava je temu prišla na sled in Anglerki vladar, kralj Jurij, ob proslavi, ki se je nedavno priredila njemu v čast ob njegovem 69. rojstnem dnev-u. Kralj je v sredi, na levi na sliki pa je njegov sin, princ wa-leški, na desni drugi sin, yorski vojvoda. iv valstvo nikakor ne drži s fašiz- k, temveč so se srečno vrnili v ličanov v Trstu. Tržaški škof dr. mom. Ker škof dr. Fogar ni re- j Jugoslavijo. Stojimo torej pred Fogar je v njem priobčil svojo signiral, kakor to odločno želi g. novo specialiteto fašistične poli- obrambo proti napadom fašistič-Mussolini, od katerega je očivid- cije, ki fašizmu gotovo ni v čast! |nega tiska. Vso naklado je trža-no izšla inicijativa za to akcijo, ne bo resnično poročilo emigrantskega lista "Giustizia e li-berta", ki trdi, da je škof dr. Fogar že odložil svojo škofovsko oblast v Trstu. (To poročilo je prinesla tudi belgrajska "Politi ka". — Op. uredn.) ška kvestura takoj pokupila, ta-Slovenske duhovnike aretirajo jko da list sploh ni prišel v roke Sušak, 2. julija. — Iz Gorice |Tržačanov. Druge izdaje policija ni dovolila. Na vsak način čista vest fašističnih oblastnikov! Kako jih izvabljajo O tragediji Slovenca Cotarja, ki se je v Trstu vrgel iz III. nadstropja polic, uprave, smo zvedeli še za naslednje podrobnosti. Cotar je padel na glavno ulico pred kvesturo, kjer teče rojanski tramvaj. Padel je najprej na tramvajsko žico, nato na tla. Prav radi te okolnosti ni bil na mestu mrtev, pač pa je umrl šele v bolnišnici. Tu je še poljubil križec, ki mu ga je dal v poljub duhovnik. Bolniki so še slišali, kako je dejal: "Hvala Bogu, da je konec trpljenja. Strašno so me zdelali ..." Cotar se je oci-vidno vrgel skozi okno, da bi se rešil mučenja med zasliševanjem na policiji. Kar je še bolj tragično: Cotarja je zvabila v past tržaška policija. Prejel je iz Trsta brzojavko, naj se vrne iz Jugoslavije poročajo, da je bilo tam aretiranih več slovenskih duhovnikov. Ne gre torej samo za aretacijo in konfinacijo bogoslovnih profesorjev Antona Rutarja, ki je po narodnosti Slovenec, in mons. Musizze, ki je po narodnosti Italijan, temveč tudi za aretacijo drugih okoliških duhovnikov. V četrtek je bil aretiran Filip Kavčič, župnik v Črnem vrhu. Doslej še ni znano, ali je bil že konfiniran. Kavčič je obdolžen, da je slovenske vernike nagovarjal, naj hodijo k slovenski pridigi, torej ne k italijanski. Vzrok aretacije ni točno znan. Znano je le, da je imel župnik nedavno incident z oblastvi radi italijanske pridige v cerkvi. --o-- Absurdnost fašistične gospodarske politike Iz Vipavske doline poročajo, da so občinska oblastva določila cene, po katerih smejo kmetje prodajati svoje pridelke. Liter mleka ne smejo prodati dražje kakor po 0.60 lire in jajca po 0.15 lire. Kmeta, ki bi prodal svoj« mreža veliko morsko želvo, ki je tthtala 154 kilogramov. Hoteli so jo pripeljati v Split, da jo tam razstavijo, zato so jo privezali za ladjo z dolgo vrvjo.. Želva je pa ponoči pregrizla vrv in ušla. Draga sol Kakor poročajo, po mnogih krajih zmanjkuje denarja celo za sol. Zato si je marsikateri pomagal s tem, da je kupil barvano živinsko sol, ki je cenejša, ter isto uporabljal kot nadomestek kuhinjske soli. Monopolska telesu je bil primoran iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Fante so pa prijeli orožniki. -o- 12 dni ▼ nazavaoti Triindvajsetletni Franc Vršič, posestniški sin iz Bukovcev pri Ptuju, je pri nekem pretepu dobil na glavo tri smrtno-nevarne udarce. Vsled teh udarcev je bil celih 12 dni v popolni nezavesti. Obsojen Na dve leti ječe je bil pred celjskim sodiščem obsojen 29-letni mesarski pomočnik Franc Leskovšek, ker je v živinske soli ni več dala na razpolago. Tako so bili kmetje prisiljeni zadnje krajcarje izdati za kuhinjsko sol, ker druge ni bilo mogoče dobiti; tako je tudi živina trpela pomanjkanje soli. -o- Napad Na poti domov, ko se je vračal od dela, je bil brez vzroka napaden 2Gletni cestar .Ludvik Drozg. Napadli so ga neznani moški in sicer z nožem ter ga nevarno ranili. ■o--i Zaradi zemlje V Šegestinu pri Sisku sta s« celjski nedavno sprla dva sorodnika klavnici umoril svojega tovari- Nikola in Sava Tomaševič, radi ša mesarskega pomočnika Jo- zemlje. Prepir se je razvil tako Nemcev ni bilo letos na goriški trg. Prejšnja leta so prodali z goriškega trga mnogo črešenj v Avstrijo, a letos ni bilo teh kupcev. Zopet udarec za kmeta siromIdgoslavue Ker je udaril ženo, se je obesi! Železničar Simon Bezjak v Mariboru je nekega dne v prepiru udaril svojo ženo s kladivom po glavi, nakar je žena hudo zakričala in zbežala iz hiše. Prepričan je bil, da je ženo ubil in tako postal zločinec. To ga je tako potrlo, da se je jv obupu obesil. Obešenega je Jnašla žena, ki se je vrnila pozno zvečer domov. Nesrečnež je bil star 59 let. žeta Brezovška. ------n--- Veselje mu je škodilo Josip Kolar je bil nekoč v Dardi pri Osjeku najbogatejši domov v Trst, kjer ga čaka služ- svoje pridelke po višjih cenah, |mož v celi okolici in je imel 500 ba. Kazni naj se nikar ne boji, -morajo takoj naznaniti obla- jutroV zemlje. Po malem je pa ker je bila zadeva že urejena z stvom! Treba pomisliti, da so šlo jutro za jutrom po grlu, da oblastmi.Na sporočilu so bili pod-[produkcijski stroški na Vipav- 'je nazadnje vsega zmanjkalo, pisani svojci! Cotar je verjel in skem silno visoki. Kmetije so že Tudi ženo, ki ga je svarila, je se odpravil domov. Italijanska itak v popolnem razsulu, blago zapodil od hiše. Šla je v Ameri- Žrebe a šestimi nogami V neki vasi pri Valpovem na Hrvatskem je posestniku Gjuri Petliču vrgla kobila žrebe s šestimi nogami. Zadnji nogi sta povsem normalni, prednji nogi se pa od kolena dalje cepita na dve veji. -o- Poškodba Pri sekanju drevja se je nevarno poškodoval 52-letni Anton Nekrep, posestnik v Mariji Snežni na Štajerskem. -o- Huda nesreča Ko je Lebnarjev hlapec Valentin Fajdiga v Škofji Loki vozil s konji skozi Vinčarje, so se konji naenkrat splašili in hlapec je pri tem nesrečno padel pod voz, ki je šel čezenj.. Dobil je nevarne poškodbe po celem telesu in ima zlomljenih več reber. daleč, da je stekel Sava domov po samokres in ustrelil Nikolo v trebuh. Nesreča v gozdu SSletnemu delavcu Andreju Stopinšku iz Jurkloštra je pri delu v gozdu padlo drevo na desno nogo in mu jo zdrobilo. -o- 20,000 let star zob Ribič Rifnt Hadžič je prt S;a-vonskem Brodil v Savi z mrežo lovil ribe. Ko je z veliko težavo izvlekel mrežo iz globočine do skoro sto čevljev, je zagledal poleg rib v mreži neko dolgo težko stvar.'Pozneje so ugotovili strokovnjaki da je bil to zob mamuta. Zob je bil težak nad 65 funtov. Naravoslovci trde, da je zob star najmanj 20.000 let in je od mamuta, ki je nekdaj živel v on-dotnih pragozdovih. -o— ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! policija ga je takoj aretirala.— Podobne brzojavke je prejelo še več priseljenih Primorcev. Nekaterim je bilo brzojavljeno, naj pridejo takoj domov, da je mati na smrtni postelji. Ti so res šli na pot in po skrivnih potih prekoračili mejo. Ko so prišli domov, so jim svojci povedali, da oni sploh niso nič brzojavili! Tudi bolan ni bil nikdo. Od teh ni italijanska policija nikogar uje- sploh nima cene. Zdaj še ta določba ! ko, kjer je dobila službo in od časa do časa poslala možu v pismu kak dolar. Ko je nedav-Razne vesti j no zopet prejel tako pisma z do- Trta slabo kaže--Na Vipav- darjem, se je z denarjem podal skem je letos zarod na trti silno v gostilno, kjer je vesel pripo-redek. Ljudje ne pomnijo tako vedoval, da mu ga je žena po-pičlega. Te dni je nad Vipavsko slala. Med pripovedovanjem se dolino divjal še mrzel veter, ki' je mrtev zgrudil na tla. je zarodu v cvetju zelo škodil. * "Vita Nuova" je glasilo kato- JAPONSKI OBISK V BELI HIŠI IZ NEODREŠENE DOMOVINE Pismo iz Italije Trst, 2. junija. — V Turinu, kjer so bili marca meseca zaprli 30 intelektualcev in 300 delavcev, so vnovič aretirali vec delavcev. Komisija je obsodila na 3 leta konfinacije Cezarja Colombo, na 2 leti inženjerja Marka Segre in dr. Attilija Segre, na 1 leto pa delavca Mussa in Guai-ta. Profesorja Ginzburga in Siona Segre pa so izročili izrednemu tribunalu. Kljub temu turin-sko delavstvo ne klone duha in je čedalje bolj bojevito razpoloženo, kar turinski policiji dela velike preglavice. V prvič pod novim režimom in sploh v zgodovini moderne Italije so uradniki letalskega ministrstva dobili plačo z zamudo 7 dni ter se je to utemeljilo s "tež-kočami v blagajni" . . . Mussolini je ustanovil prvih 8 jkorporacij po novem korporacij-skem zakonu. Obenem s to uredbo pa podjetja znižujejo delavstvu mezde. Efekt si lahko mislimo. Aretacije in konfinacije slovenskih duhovnikov v Primofju so po vsej Italiji zbudile veliko pozornost, tembolj, ker je eden od konfinirancev, prof. goriškega bogoslovja Mussizza, Italijan. V Italiji, kjer so široki množici razmere v jugoslovanskem Pri-morju neznane in kjer borbe za materni jezik v cerkvi sploh ne razumejo, si tega ne vedo prav tolmačiti in smatrajo, da gre za antifašistične pojave. Škof dr. Fogar se je že pred časom vrnil iz Rima v Trst, kjer so mu italijanski verniki priredili navdušene manifestacije. To se smatra v Italiji kot znak, da prebi- Tatovi - V Lokvici pri Lokah je bilo pred kratkim vlomljeno v klet posestnice Neže Blagotinškove. (Tatovi so odnesli 82 litrov vina ;n seveda tudi sodček. V kleti so si privoščili pijače po mili vo- j lji in tudi drugih dobrot. Česar niso mogli pojesti, so pa odnesli. SPI '' WKg^gS^M___ Japonski princ Konoye, načelnik japonske višje zbornice (na levi), ko je nedavno s tukajšnjim japonskim poslanikom Saito obiskal Belo hišo. Vagon mu je razbil glavo Na sušaškem kolodvoru se je nedavno pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 341etni premikač Pavel Brnelič. Pri premikanju vagonov se ni mogel pravočasno umakniti in je prišel z glavo med dva vagona. Predno je prišla zdravniška pomoč, je bil mrtev*. -o- Civilne poroke Od leta 1887 pa do letos je bilo v Ljubljani sklenjenih 37 civilnih porok. Prva je bila leta 1887, potem do leta 1912 ni bilo nobene več. Več jih je bilo med svetovno vojno, zlasti so se pomnožile po preobratu. Največ civilnih porok je bilo sklenjenih 1. 1931. Na mestni magistrat tudi upisujejo nekr- Naznanilo in zahvala. Otožnih src tem potom naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je dne 18. maja t. 1. v Gospodu zaspal naš preljubi stric Anton Terdich Rojen ie bil 14. febr. 1861 v vasi Šipek. fara Dragatuš, Slovenija. Bil je samec. V Ameriki je živel nad 49 let in ie bil po celem Jolietu in okolici dobro noznan in nadvse priliubljen. Pokopan je bil dne 21. maja s peto črno sv. mašo v cerkvi sv. JoŽDfa, ki jo je daroval preč. g. župnik Rev. Father Plevnik, ob asistenci pomožnih župnikov Rev. Father Hiti in Rsv. Father Kuzma. Bil je član društva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. Jednote. Društveni člani so spremili svojega sobrata k zadnjemu počitku sakar jim bodi na tem mestu izrečena prav lepa hvala. Prav prisrčno se zahvaljujemo preč. g. župniku Rsv. Father Plevniku, Rev. Father Hiti in Rev. Father Kuzma. 2a lepe cerkvene obrede. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vence. Ravno tako prav iskrena hvala vsem, ki ste blagega pokojnika obiskali za časa njegove bolezni in smrti In ki ste ga spremili do hladnega groba. Vsem naj Bog stotero poplača. Žalujoči sorodniki: ANNA KRALL, MIKE TERDICH, MATH TERDICH, FRANCES SHUKLE; / Utčaki in asgakinje. MARY GASPERICH. \ JOHN KOCTAN, ) JOSEPH TERDICH, Joliet, Tli. £0.. junija 1934. strin 4 •amerikanski slovenec Torek, 26. junija 1934 ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Prevela KRISTA HAFNER VI. Mark Romenay in žena sta sedela na terasi pri čaju in dozdevno uživala lepoto bežne ure. Julka se je igrala v bližini s Silvijo Monestier in veselo poskakovala; zdaj, ko ni bilo več drugih otrok, je bil ves prostor njun. Večkrat je prišla k očetu in materi, toda le za nekaj hipov. Ce se je preveč oddaljila, jo je Tereza poklicala nazaj, morda v skrbi, morda tudi, ker se je bala tišine. Mark se je nastanil v Montreuxu in od-ondod je večkrat prišel v Caux, da je tu preživel dan. In vsak dan, ki sta ga preživela skupaj, ju je znova razočaral. Tereza je bila pohlevna in poslušna. Mark pa je skušal biti nežen. Hotela sta pregnati spomine; zato pa je bil njun razgovor plehek in zarinili so se iznova spomini v njune misli. Mark je bil obupan in je zaman iskal pomoči v svojem ponosu. Tereza ni bila več taka njegova žena kakršna je bila, preden je padla in preden ji je odpustil; bila je le še vdova, on pa je bil njen žalostni, boječi in nerodni zaročenec. Povedala mu je o begu Manete Durban, ki ga je ona pripravila. "Nista se več ljubila," je izjavil Mark. "Njen mož pa je tako slab." Nista se mogla dalje razgovarjati o tem: v vsaki besedi bi bila videla namen. On je zavidal Manetinega moža za njegovo slabost, ker on v taki slabosti ne bi mogel razmišljati. Tereza pa je to slabost zaničevala, obenem pa se je spraševala, katera moč bi jo mogla nadomestiti, K sosednji mizi je prisedla družba: dve mladi, zelo ljubki ženski, dva mlada in en star gospod, ki je takoj pričel naduto govoriti. Vreme je bilo mehko in skozi odprto okno so prihajali žalobni glasovi klavirja. Starega gospoda so zvoki godbe kar navdušili in pričel je govoriti o ljubezni. Mark in Tereza ga spočetka nista poslušala; polagoma pa sta nehote slišala, kaj govori. Ni bil eden tistih sitnežev, ki brezobzirno zlagajo svoje govore liki trgovec, ki razkazuje svoje blago vsakemu človeku. Ta je bil dober govornik: veliko je moral brati, tudi že veliko doživeti. Večkrat ga je kaka gospodična prekinila, ugovarjala njegovi razlagi in se upiraja celo v imenu ljubezni. Oba moža pa sta bila športnika ter sta mirno srkala koktajle in se nista udeleževala zanimivega duševnega boja, ki ju ni dosti zanimal. "Da!" je rekel gospema, "Kakor vsem našim lepoticam je tudi vama všeč ta divja pesem, ki jo ziblje morje in obdajajo gozdovi. V vaših očeh pomen jata Tristan in Izolda usodno vsemogočnost ljubezni. In zakaj? Ker sta umrla drug zaradi drugega, oan zaradi njega in on zaradi nje. Toda če bi bil eden izmed njiju ostal živ?" "To je nemogoče." "Zakaj? Kaj nikoli ne preživimo svojih ljubljenih?" "Takšnih ne." "Kaj veste? K sreči tega ne veste. Toda, čeprav niste slutili, vendar ste gotovo že spoznali može in žene, ki so imeli uničeno srce, ki so molčali in so še živeli." "Kakšno življenje je to?" "Joj, kako ste še mlade, prijateljice moje! In so živeli srečno!" "Torej niso ljubili?" "So ljubili. Tudi ti so pili usodno pijačo. Spomnite se, kaj pravi Tristan potem, ko jo je bil izpil. Ne oni Wagner j ev Tristan-modrijan, temveč oni iz Cornouaillske legende, ki jo je oživil neki veliki umetnik: 'Kaj Vas muči, Izolda?' In Izolda odgovori: 'Vse, kar sem, in vse, kar vidim, me muči. Nebo in morje, moje telo in moje življenje — vse me muči.' In ko Tri- P. Hugo: S CELO RESNICO NA DAN! stan ponovi vprašanje, zdihuje: 'Ljubezen do Vas me muči.' Za nju je izginil svet, kakor sta izginila ona zanj, in v življenju sta le še ona kakor pozneje v gozdu Morois." "Nu. vidite! Le na Tristana mislite." "Tudi na Romeja mislim in Julijo, ki sta se tudi združila v smrti. Spomnite se! Kaj pravi Julija, ko je vrgla proč od sebe zastrupljeno čašo, ki jo je bil Romeo izpraznil: 'Naj ti poljubim ustnice! Morda je na njih še kaj strupa. Použila ga bom in bom srečno umrla. Kako tople so tvoje ustnice'!" Ves je bil navdušen. One dve pa sta govorili zmagoslavno: "Vidite! Nu, vidite! Nič ni lepšega od Tristana in Romea." "Resnica je še lepša," je povzel mirno. "Samo ljudje je ne prenesejo. Oni ne vidijo, da je tako lepa samo zato, ker je. Zato nam pesniki skušajo govoriti o drznosti, kar pa le dokazuje njihovo slabost. Ko hoče oditi Tristan na otok v boj z velikanom Morholtom, potisne z nogo čolnič stran od brega, zakaj hoče se vdati svoji usodi. In ko dobi Izolda čarni kragulj-ček, čigar glas prepodi vsako žalost, ga vrže v morje, ker hoče živeti v žalosti. Toda val življenja jima zopet priplavi čolnič in kraguljček. Samo Grki, ti ljubitelji resničnosti, umejo, kaj je usoda ljubezni. Slučaj zapleta usodo, a jo tudi razpleta. Nobena ljubezenska junakinja ne bo razvozlala nesreč, ki jih je zakrivila Helena v svoji okolici. In od vseh ljubezenskih junakinj je morda Helena edina, ki je resnična, zakaj le ona ostane živa." "Kakopak. Le slabi pisatelji končajo svoje igre s smrtjo. To sredstvo je zelo preprosto. Troja pade in ostanejo le še razvaline. Lepega Parisa ni več. In Helena se je vrnila v domačo hišo. Tam je po tolikih viharjih našla mir in zadovoljnost. In kakor ponosna Diana stopa z zlatim lokom v slavnostno dvorano. Nihče si ne upa govoriti vpričo nje o usodni vojni. Ona pa v svoji naravni preprostosti obuja spomine na čase, ko jo je imela v oblasti Venus, ki jo je odtrgala od rodne zemlje .domače hiše, hčerke in moža, ki je bil vreden njene ljubezni." "Kako strašno!" je vzkliknila ena izmed deklet. "Nasprotno, kako čudovito! Podvrgla se je redu. Pustite v miru čudaške privide, ki nam kažejo ljubezen kot zlo, po katerem ni moči ozdraveti." Kakor vse druge stvari je tudi ljubezen podvržena življenskim zakonom in se jim ne more izmakniti. Zato je zame Helena gen-ljivejša nego razuzdana gojenka Julija ali neozdravljiva sanjarka Izolda. Helena se nikdar ne upira življenju. Helena je ženska." Ena izmed potnic je z zanimanjem poslušala ta slavospev o pozabi; morda je spremenila svoje misli, morda pa se je hotela malo poba-hati s svojim znanjem; pričela je navajati žalostne in obupne stihe neke sodobne pesnice: "Le pozabite me! Ker so na zemlji druži še večeri in drugi cilji, druge boli in je drugo hrepenenje. "Le pozabiteme! Ker so na zemlji drugi še sti veri: le na ljubezen misliti ne moreva skoz vse življenje." Nato pa je govornik dopolnil svoj slavospev o Heleni in mu dostavil še to, zadnjo kitico: "In vendar so Grki, ki jim je bila ljubezen sveta, usodno in neizogibno zlo, opevali nesmrtnost zakonske ljubezni v Penelopi, v Alcesti. Zakaj zakonska zvestoba se opira in črpa svojo trdnost iz družbe, iz družine, iz srčnega miru, ki je drag vsaki ženi, v kateri je še naravno zdravje in je izšla iz poštene hiše." (Konec) To je bila ne le za Avstrijski, ampak za svetovni socializem katastrofa, ki bo v njegovi zgodovini pomenila razmejno dobo, kot v splošni „ zgodovini n. pr. reformacija in francoska revolucija. Z njih stališča je razumljiv ves vik in krik, ves srd in črt, ki v raznih akordih odmeva iz njih vrst. Kar je mohameda-nom Meka, kar je katoličanom Rim, to je bil za svetovni socializem Dunaj. Srce mu je bil, ki je imelo plati novo rdečo kri v žile mednarodnega socializma. Par bežnih dni, pa so šli vsi njih upi po Donavi in ne samo po Donavi, tudi po Renu in drugih kraljicah rek. To je pač kot čista mira grenko razočaranje. Zavzetje te glavne socialistične trdnjave je pa tudi ne samo za katoliško Avstrijo, ampak za celo krščansko Evropo in še dalje mejnik, od katerega se je zgodovinski razvoj obrnil v docela drugo smer. Ze se čujejo glasovi, da bo 1. 1934 v zgodovini Dunaja in krščanske Evrope tako markantno zaznamovano, kot 1. 1683 .To leto je bila turška sila pred Dunajem zlomljena, da ni polmesec zasijal Evrope. Leta 1934 pa je bila strta moč novodobnih Turkov, ne rdečih hlač, ampak rdečih src, ki so hoteli Evropo razkristjaniti. In slučaj ali kaj je bil, da sta se ob obeh grozečih poplavah posebno odlikovala dva — Starhemberga. majo bati nikakih nadaljnih re-presalij. Smrtne žrtve je dal s častjo pokopati, ali jih je izročil domačim, če so to želeli. Država je sprejela v oskrbo vse družine, ki so zgubile očete ali matere. Zaprtim voditeljem odpora je odprl vrata ječ, ko je bila nevarnost odstranjena. Z njim vred je cela katoliška Avstrija izdala proglas: "Naša zahteva ni maščevanje, ampak krščanska človekoljubnost in ljubezen do bližnjega!" V resnici, socializem bi moral biti hvaležen, da je bil svojo zgodovinsko bitko na pomlajenem katoliškem Dunaju, pod izrazito katoliško vlado, ki je pozabila na dolgo verigo njegovih zločinov, ki so jo v 15 le-rili. Ko je bila ta veriga zločinov in suženjstva zdrobljena, je Dunaju in Avstriji zopet zasijalo sonce svobode. In cela Evropa je začutila, da se je otresla težke more. Tisoči onih, ki so pod neznosnim pritiskom obrnili Cerkvi hrbet in v rdečem taboru nestrpno čakali trenutka osvoboje-nja, so se začeli vračati. V pr- nijo, če so njih nameni čisti. Spričo tega o kakem siljenju ni govora. Pri tem izpraševanju od osebe do osebe šele v vsej goloti prihaja na dan, s kakim terorjem so socialisti ljudi izneverjali veri in Cerkvi. Župnik Rev. Zeno Benz, v Kaisersmuehlen, je na podlagi tega izpraševanja izjavil: "Vsiljeno mišljenje, ekonomski pritisk, često tudi ogrožanje osebne varnosti, česar se je socialna demokracija posluževala, da kar največ ljudi Cerkvi odtuji, so bili, kot se zdaj jasno vidi, v resnici glavni nagibi odpada." Župnik Rev. Nor-bet Schumacher, Donaustadt, je na podlagi iste skušnje izpovedal: "Za vzrok svoječasnega izstopa iz Cerkve vračajoči drug za drugim navajajo pritisk, ki je bil nanje izvajan, če so hoteli dobiti službo ali stanovanje." Župnik Rev. Weber, Neumar-gareten, je vedel povedati, da so starim ljudem kar s silo jemali dokazilne verske listine, nje pa uvrščali med one brez konfesije. A ta žalostna pesem je dolga, a dal svoje zgodovinsko delo "Del; mortibus persecutorum" (Kako j umirajo preganjavci — vere in j Cerkve), bi lahko dodal novo po- j glavje o smrti avstro-marksiz-ma, zakletega sovražnika krščanstva. PLEME, KI SPOŠTUJE TAŠČE Navada, da tašče slikajo v luči, ki zelo pogosto ne ustreza resnici, in da jih kaj -radi smešijo, je že stara. In vendar živi v angleški vzhodni Afriki prav pri-prosto pleme, ki ga nazivajo "Gallas" in ki je prav za prav še danes nomadsko, a kljub temu spoštuje tašče. Zapoved prepoveduje, da bi kdo taščo žalil. Njej gre po predpisih nepisanih zakonov tega ljudstva prav za prav še višja čast kakor staršem samim. Ti zakoni gredo celo tako daleč da se ime tašče ne sme niti glasno imenovati. O njej je treba govoriti po ovinkih in pri spodobi. Kdor bi jo žalil, ga lahko zadene najhujša kazen, in celo tudi smrt. Tudi v drugem pogledu je pleme Gallas prav zanimi- z enakim refrenom, z enakim vo- Tako ria P^mer nosijo dolge koncem: Pod neznosnim pritiskom naših rdečih gospodarjev smo storili ta korak. In marsika- vih dveh mesecih se jih je 22.000 teri je še dostavil: Hvala Bogu, Ves žolč poražen socializem zliva na malega avstrijskega Napoleona Dollfusa. S celimi lita-nijami sramotilnih priimkov ga je obmetal. In če bomo lepega dne slišali, da je postal žrtev a-tentata, nas to ne bo nič iznena-tlilo. Rečemo pa, da če bi socialisti imeli še kaj čuta pravičnosti, bi mu morali kljub temu, da jim je razdrl toplo gnezdo, dati priznanje, da je postopal z njimi kot pravi krščanski in katoliški kavalir. Ko fei se bil držal obsto-iječih državnih postav in zahteval, da mora biti pozitivni di*-žavni pravici zadoščeno, bi bila padla še marsikaka glava onih, ki so se bali jo nesti v boj, ampak so le odzadaj šuntali k oboroženemu odporu. Bolj bi zaslužili kot oni, ki so padli. A on premaganemu sovražniku ni zmagoslavno zaklical: "Vae victis! Gorje premaganim!" Kak drugi, bolj vojaškega kot krščanskega srca, bi bil to storil. Glave glavnih krivcev bi bile padale, morda številne je kot v boju samem. Za socialista ne bi bilo več mesta v kakem u-radu. Kratko vrnil bi nemilo za nedrago. Dollfus je pa preveč krščansko in katoliško čuteč, da bi ga bila strast maščevanja obvladala, ali da bi si bil vzel za merilo kazni mrko in mrzlo izjemno postavo. Ko so padle prve žrtve in še ni bilo gotovo kdo bo zmagovavec, mu je zakrvavelo katoliško čuteče srce. Skoraj s povzdignjenima rokama je zaprosil nasprotnike, naj položijo orožje, ki so je dvignili proti postavni avtoriteti. Ako to do določenega trenutka store, se ni- priglasilo za povratek v katoliško cerkev. Pa ne radi kakega pritiska od zunaj, kot vedo povedati rdeči in baje tudi nekaj katoliških podrepnikov takozva-nih "katoliških socialistov", ki jih . Muckermann po pravici imenuje sanjače. Da se mnogi odpadniki iz koristolovnih namenov zopet vračajo, ne tajimo. A to je njih stvar. Kakršnekoli sile jim ne dela nihče. Nasprotno, cerkvena oblast je izdala na dušne pastirje opozorilo, naj bodo pri sprejemanju vračajočih se skrajno previdni. Koj po končani civilni vojni je dunajski kardinal naslovil na svojo duhovščino proglas sledeče vsebine: "V zvezi z dogodki zadnjih dni se jih je pri župnijskih uradih izredno veliko priglasilo za povratek v katoliško cerkev. Del njih je to storil iz čisto zunanjih nagibov. Da se izognemo prenaglenemu sprejemanju takih, ki za to ali sploh niso pripravljeni, ali le slabo, vas resno opozarjamo, da nikogar ne sprejmete nazaj, dokler ga ne bote dobro poučili v katoliških resnicah." Tega se duhovščina drži. Vsakega posebej izpraša, kaj ga nagiba k vrnitvi v katoliško cerkev in če je v njenem nauku zadostno poučen. Le tiste, ki imajo pravi namen in zadostno znanje katoliškega verouka, takoj sprejmejo. Oni, pri katerih je eno ali drugo dvomno, morajo prej k posebnemu pouku v krščanskem nauku, ki se ga ne bra- da zdaj zopet svobodno dihamo, mislimo in delamo! Tako, tako, moji rdeči prijatelji okrog ogla. To je resnica o katastrofi avstro-socializma, matematično, s številkami dokazana resnica. Številke same glasno in jasno pričajo, kdo in kaj je bil, kaj je delal in kaj je še nameraval ta šakal v jagnjetski koži. Pomilujemo njegove zapeljane žrtve, ki so morale plačati ceho, njega samega ne. Dobil je kar je zaslužil. Ne, zaslužil je mnogo več, kot je dobil. Hvaležen naj bo, da mu ni stroga, hladna pravica merila plačila, ampak s krščansko ljubeznijo o-miljena. Ob njegovih razvalinah pa je Fr. Muckermann prav po* godil, ko je zapisal: Ako bi rimski Laktancij danes drugič iz- lase edino moški in dolgi lasje so tam doli znak možatosti. Ženske smejo nositi komaj nekaj centimetrov dolge lase. To pleme posebno spoštuje in obožuje solnce. Tako so na primer vse bajte obrnjene proti vzhodu. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! NAROČNIKOM V BARBER-TON, OHIO! Vsem našim dragim naročnikom v Barbertonu, Ohio, in okolici naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list g. Frank Smole iz Barbertona, O., katerega vsem .prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko pri razširjevanju katoliškega tiska med nami. On je pooblaščen, da sprejema nai-očni-no in oglase za naš list, prodaja naše knjige in plošče in vse, kar je v zvezi z našim listom. Uprava Amer. Slovenca. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljn a je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte t listu i Amerikanski Slovenec' "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25 Rudeča ali plava obreza...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. , Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. i Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.