List 19.
Gospodarske stvari.
Občni zbor družbe kmetijske za Kranjsko
6. maja.
Zarad slabega vremena se je zbralo le 45 udov. Predsednik bar. Wurzbach pozdravi nazoče, med katerimi je počastil zbor tudi deželni glavar vitez dr. K a 1-tenegger. Od predstojnikov podružničnih so bili pričujoči: predstojnik podružnice Kranjske g. Jugovic, — Kranjske gore g. Seitner, — Zatičinske g. Ku-lavic, — Rateške vitez dr. Gutmansthal, — Pod-peško je zastopal g. Vodč, — Vipavsko g. Rih. Do-lenec, ravnatelj Slapške vinorejske šole. Iz Gorice je prišel g. Kura It, učitelj na deželni kmetijski šoli Goriški. Potem se spominja predsednik z žalostjo več umrlih udov, med katerimi so: grof Auersperg, Matija Koren, Garzarolli, Steska, dekana Res in Bonner, župnik Pa j k in grajščak Jombart; zbor, spoštovaje njihov spomin, vstane.
Iz poročila predsednikovega posnamemo še sledeče:
Odbornika gosp. dr. Orel in Pregel sta odstopila zavoljo bolehnosti in starosti; zbor jima pripozna pohvalo za njuno marljivost.
Društvo se je vdeležilo skupno (kolektivno) razstave na Dunaji in dobilo medaliji za zasluge in napredek. Pri tem gre posebna hvala gospodom Scholl-majerju, Vičelnu, dr. Blei weisu in Brusu, zlasti gosp. Schollmajer, čeravno ni dobil javnega pripoznanja za poljsko statistiko, naj se tolaži s tem, da dežela pri-poznava izvrstno njegovo delo.
Vsled radodarnosti ministra poljedelstva je bilo družbi mogoče, storiti mnogo, kar bi s svojimi majhnimi Bredstvi ne zamogla. Krog opravil se je razširil, a delavne moči so iste ostale; lahko bi se toraj še več storilo, da bi bilo več takih moči.
O nakupovanji subvencijske živine so si pridobili zasluge posebno gospodje Schollmajer, Lasnik in Sevnik. — Društvo ima okoli 900 udov, prihodkov iz njihovih doneskov pa le okoli 600 gold. Želeti bi bilo, da bi predstojniki podružnic bolj redno pošiljali doneske glavni blagajnici.
Ustanovilo se je tudi čebelarsko društvo, časnik, ki ga izdaja, je dober, baronu Rožiču grč javna hvala.
Družba je poleg pratike izdala tudi nemški koledar (Lancbvirthschaftlicher Kalender), po katerem je pa občinstvo tako malo seglo, da ima tiskarnica okoli 200 gold. zgube. Naj bi si udje prizadevali, to koristno delo med ljudi spraviti.
Sadje- in vinorejska šola na Slapu v Vipavi je ustanovljena. Naj bi dobro napredovala, da potem deželi ne bo žal za stroške; hvala pa gosp. grofu Lan-thieri-ju, po čegar dobroti je bilo mogoče osnovati to šolo! — Poljedelska šola se na Dolenskem še le pričakuje, a je živo potrebna, kajti poljedelstvo se more pri nas še le potem povzdigniti, če se učenci izuČ6 na Kranjskem in sicer v slovenskem jeziku.
Gospod Debevec kaže več obrtnijskih in poljedelskih strojev; vsi nazoči so povabljeni, ogledati si jih v njegovi hiši.
Letina je bila preteklo leto slaba, tudi letos slabo kaže. Požarov je bilo dokaj; naj bi se vsak zavaroval zoper škodo po ognji, to je živo potrebno.
Slednjič prebral je predsednik tudi adreso do cesarja , katero je poslala družba o 251etnici, in sklene svoja poročila s trikratnim klicem „slava!" našemu pre-svitlemu cesarju; nazoči vskliknejo ž njim vred trikrat „slava" in „hoch".
Preide se ne dnevni red. Družbeni tajnik dr. Blei-weis naznanja, da je poročilo o delovanji društva tiskano in razpade v tri dele, namreč, kako je odbor izvršil zborove sklepe, katere državne podpore je dobil in kako jih je obrnil. Poročila so se prej brala, a le v nemškem jeziku, pa je bilo mnogo nezadovoljnih s tem, zato se je dalo poročilo zdaj natisniti v obeh jezikih in vsak ga lahko bere in naredi svoje opazke v prihodnjem občnem zboru, ali pa že danes pri 6. točki dnevnega reda.
Potem omeni gosp. Schollmajer, daje tudi poročilo o Dunajski razstavi, po njem sestavljeno, tiskano zboru predloženo. V njem se nahaja, kar se je za našo deželo posebno koristnega videlo v razstavi. Predsednik opomni, da je odbor pregledal to delo in spoznal, da je izvrstno in praktično.
O tretji točki, o računu preteklega leta, in proračunu prihodnjega poroča gosp. Brus. Račune so pregledali in odobrili gospodje: vladni svetovalec Paller, Sovan in Murni k.
K 10. točki računskega poročila opomni dr. Blei-weis, da se čudi, kako je to, da so stroški za kovaško in živinozdravniško šolo, kateri je on vodja, tako veliki (1162 gold.), ker kar je njemu znano, znašajo ti stroški edino le kakih 365 gold., namreč 315 gold. za kovača, ki namestuje učitelja g. Skale-ta, zadržanega po drugih šolskih opravilih na podkovnici, in pa 40 do 50 gold. za učitelja rastlinstva. Gosp. Brus pojasni to, rekoč, daje prejšnji blagajnik vse, kar se je potrosilo za zidanje šolskega poslopja in za notranjo opravo, zapisal na račun šole; še celo to je zapisal na račun njen, kar bi znesla šolska najemščina v tem poslopji; šola res ne stane več, kakor 365 gold.
148
Na to se oglasi gosp. Schollmajer in pravi, da bi utegnilo biti potrebno, prositi deželo, naj šolo ona nase vzame in stavi predlog, naj bi se družba obrnila do ministerstva s prošnjo za državno podporo, katere se je temveč nadejati tudi naši revni deželi, ker je Koroška dežela dobila za napravo enake šole čez 6000 gld. podpore od ministerstva kmetijstva. Dr. Bleiweis se sklanja s tem predlogom. Ta šola je edina brez vseh štipendij, in vendar pride mnogo učencev; toraj se vidi, da se ljudem potrebna zdi. Ce bi se ustanovile štipendije, potem bi jih prihajalo še več in morda bi bilo po podpori poljedelskega ministerstva mogoče, raztegniti jo na dve leti in pridobiti na ta način umnih živinozdrav-nikov za deželo. Govornik nasvetuje Schollmajerjevemu predlogu dostavek v tem smislu, ki se tudi enoglasno sprejme.
O četrti točki poroča gosp. Schollmajer. On se pritoži, da je mnogo predstojnikov družbenih podružnic, ki ne storijo po vsem svoje dolžnosti in ne pošiljajo centralnemu odboru računov, da bi se razvidelo, kako potrosijo dovoljeno jim polovico letnih doneskov udov. Sliši se več pritožeb in morda bi bilo bolje za družbo, ako bi se letna plačila naravnost v centralno blagajnico pošiljala. Neka podružnica ima tri ude in vendar se mora skoro samo za-njo nemško tiskati, kar bi sicer treba ne bilo.
Govornik stavi predlog, da se sicer, kakor dozdaj, prepusti predstojnikom podružnic polovica doneskov, a le pod tem pogojem, da imajo vsako leto poslati centralnemu odboru natančni račun, kako so ta denar potrosili.
Tudi gosp. dr. Costa ve nekoliko povedati o tem. Njemu je cel6 znano, da je nek predstojnik polovico doneskov daroval „Schulpfennigu", kar nikakor ne gre. Centralni odbor je odgovoren za društveni denar in če bi vsi predstojniki podružnic storili svojo dolžnost, bi mu to odgovornost lahko izdatno zlajšali.
Predsednik omeni, da gosp. Schollmajer morda marsikaj preČrno vidi; vsaj mnogo predstojnikov in zlasti teh, ki so danes v zboru nazoČi, njegova graja ne zadeva. Sicer pa ima društvo okoli 900 udov, toraj bi moralo dobiti letnih doneskov polovico, to je 900 gld.; dobiva pa le okoli 600 gld. Tudi gosp. dr. Bleiweis pravi, da, ker graje vrednih predstojnikov danes ni tu, je gosp. Schollmajer prav za prav „zum Fenster hinaus" govoril. Iz tega pa, kar je gosp. predsednik rekel, je razvidno, da društvo potrebuje pri pičlih svojih dohodkih (2500 gold.) res izdatne podpore; kaj bi moglo storiti z 2500 gold.? Ministerstvo nas krepko podpira, to je res, a vendar moramo skopariti z društvenim denarjem. Toraj je opravičen ta predlog, ki naj bo ne le apel do podružničnih predstojnikov, ampak naj jih spodbuja tudi k temu, da pridobivajo novih udov. Naša dežela je navezana na kmetijstvo , toraj delajmo „viri-bus unitis!"
Potem izreče predsednik nekaterim nazočim predstojnikom podružnic hvalo družbe in && Schollmajerjev predlog na glasovanje, ki se enoglasno sprejme.
Dr. Costa bere dopis podružnice Postojnske, katera se pritoži zarad previsoke cenitve tamošnjih zemljišč po cenilni davkarski komisiji. Zbor sklene na njegov predlog, to pritožbo izročiti predsedstvu deželne vlade.
Vipavska podružnica prosi, da bi družbeni odbor izdelal postavo zoper tatvino po vinogradih, in njeni pooblaščenec gosp. R. Dolenec razvije potrebo take postave posebno za Vipavo v obširnem govoru.
Dr. Bleiweis pravi, da tako postavo, katere Vipavska podružnica želi, že imamo od leta 1860 na Kranjskem, a ž njo se godi, kakor s postavo zarad po-
končevanja gosenic in kebrov, namreč postava — spava. Dr. Bleiweis stavi tedaj predlog: Deželni odbor naj se naprosi, naj , glede na popolnoma opravičeno prošnjo kmetijske podružnice Vipavske, veleva občini Vipavski, da se krepko in točno spolnuje nogradska postava od leta 1860.
Dr. Costa pa raztegne svoj predlog na vso deželo, in nasvetuje: Naj si. zbor sklene, obrniti se do deželnega odbora s prošnjo, da stori vse, kar je potrebno, da se po vsi deželi omenjena postava strogo spolnuje.
Tudi predsednik ve mnogo povedati o splošni nevarnosti po deželi. Občine nimajo moči, da bi tatvino povsod zadušile , in ko je bil on deželni predsednik, sta prišla dva župana in mu rekla, da nočeta srenjske policije, ker jima po tatovih preti prevelika nevarnost. Naznanila tatvin pri sodniji pa imajo le redkokrat kak vspeh. Toraj tudi on podpira dr. Costov predlog, kateri je bolj obširen. Pri glasovanji je bil dr. Costov predlog sprejet.
Potem pride volitev devetih odbornikov na vrsto in izvoljeni so gospodje: Karol Seitner, Jože Sevnig, Peter Lasni k, Fr. Vi čel, P. Kozler, in na novo dr. Poklukar, A. Brus, Salzer in F. Ks. Sovan.
Za pregledovalce družbenih računov se volijo „per acclamationem" prejšnji pregledovalci gospodje Pal le r, Sovan in Murni k.
Pohvalna pisma za umno in marljivo sadje-rejstvo so dobili gospodarji: Anton Zarnik iz Krtine, Janez Vodnik in Anton S lovni k iz Zaboršta, Tomaž Šuštar iz Vinodola, g. Fr. Schonbrunn, učitelj v Metliki, g. Fr. Gospodaric v Vinici, g. Fr. Kenda, učitelj v Semiču, Jože Ferjančič iz Slapa, Anton Uršič mlajši iz Dobrad, Anton Jan (Poglajec) iz Vi-šelnic, g. Anton Ožim e k, učitelj na Dobravi, Valentin Kavčič (Pernikar) iz Pernik.
H koncu zborovanja sta prišla še sledeča dva predloga v obravnavo:
Gosp. Murni k predlaga, naj se odbor obrne s prošnjo do vodstev južne in Rudolfove železnice , da bi udom, ki hočejo vdeležiti se občnega zbora, znižala ceno za tretjino; potem bi se jih gotovo mnogo več vdeleževalo. Ta predlog se tudi „per acclamationem" sprejme.
Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger izreče željo, da bi se vsem udom vsaj 14 dni pred občnim zborom pošiljalo odborovo poročilo, račun in proračun družbe na dom, da vsak jih zložno prebere in v zboru predloge stavi. Podpredsednik dr. Costa pritrdi temu, da bi potrebno bilo, kar namerava predlog gosp. deželnega glavarja; al izpeljava njegovega predloga priza-djala bi družbi velike stroške zarad tiska in poštnine ; zato misli, naj bi se predlog deželnega glavarja izročil centralnemu odboru v prevdarek. Deželni glavar se sklada s tem predlogom.
Predsednik sklene po vsem tem sejo z zahvalo do pričujočih družbenikov.