List 46.
Gospodarske stvari.
Še nekaj za jesenski čas.
„Tlaka je odpravljena!" Ta glas čul se je iz veselih ust kmetovalcev leta 1848. in kasneje, in prišel je čas, ko je v resnici po postavni poti nehala „tlaka" v pravem pomenu, namreč dolžnost podložnega, brezplačno delati grajščaku,
Akoravno je pa tlaka res odpravljena, pustila je še nekaj sledu in to sledu svoje najslabeje strani; ostal nam je med drugim tudi še pregovor: „dela, kakor tla-čan"; s tem zaznamuje se dandanes najviša stopinja počasnega in slabega dela.
Tudi delo pri cestah, naprava novih in vzdržavanje obstoječih cesta, obdržalo je — in to nekako opravičeno — ime tlake, ker tudi za ta dela kmetovalec ne prejema posebnega plačila, in tudi druga slaba stran tlake kaže se pri naših okrajnih in občinskih cestah žalibog prav pogosto v tem, da se vzdržujejo tlačansko slabo.
Da gospodar za vzdržavanje cesta posebnega plačila ne prejema, je sicer resnično, toda, ker ceste služijo vožnji in hoji občin, okrajev ali dežela, je naravno, da ceste tisti vzdržujejo, katerim služijo; zato pa pri tem delu imč tlake ni na pravem mestu, ker vsak gospodar dela in vzdržuje cesto za-se in vsi skupaj za vse. Marsikdo se pritožuje, da je vzdržavanje cest& težko breme za kmeta, in res je to. Pa vpraša se samo, ali je to breme potrebno, in ako je, ali se da olajšati?
O potrebi cesta bilo bi odveč le besedico spregovoriti, vprašamo samo, kako bi spečavali svoje pridelke, kako bi dohajalo nam od drugod potrebno blago brez cesta? Ali bi se breme vzdržavanja cesta ne dalo olajšati, to pa je vprašanje, o katerem se da marsikaj reči, in glede tega vprašanja tudi različne dežele postopajo različno. V nekaterih deželah vzdržujejo se ceste prav po osebnem vzdržavanji gospodarjev oziroma deželanov, v nekaterih k vzdržavanju najbolj považanih okrajnih cesta bolj ali manj izdatno po različnosti vrste pripomore deželni zaklad, v druzih deželah zopet vse okrajne ceste vzdržuje deželni zaklad sam, in tako se dajo sestaviti še bolj različni načini vzdržavanja , na pr., da ima tudi tam, kjer dežela okrajne ceste vzdržuje, vsak gospodar pravico, o gotovem času skrbeti za vzdržavanje svoje ceste, ali pa,   da se mu po oddani ponudbi
za manji del zopet povrne plačilo. Toda eno je pri vseh omenjenih različnostih vzdržavanja cest zmiraj enako, namreč to, da breme vzdržavanja zmiraj zadeva gospodarja, bodi-si v delu, bodi-si v plačilu.
Ker imamo tedaj tako ali tako računati s tem bremenom, glejmo vsaj na to, da ne bodemo sami sebi tlake delali, temveč, da sebi in deželi na korist, sebi in deželi za čast naše dežele popravljamo in posipamo o pravem času in z razumom. — O pravem času, to je v času redne mokrote, tudi, ker ni toliko druzega poljskega dela, in o pravem času, to je koj, kakor hitro je cesta zvožena, ne da bi čakali, da se napravijo uže mak Lrape. — Urno nasipati ceste pa je , na kratko rečeno: rabiti za to trdo, primerno drobno kamnito sodro in cesto nasipati z grobom tako, da se mokrota odteka sproti. Samo po sebi se razume, da se poprej blato s ceste in iz cestnih grabnov dobro p o-drza in spelje na mokrotne senožeti.