••ostnina Pl*fcu.a t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. _Cena posameral StcriJki Din ISO. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, dne 7. novembra 1929. Telflfoa St 2552. ŠTEV. 130. Trgovska akademija se bo gradila! Naši gospodarski javnosti je znano, s koliko vnemo se je lotilo leta 19^23 ustanovljeno društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani dela, da zbere potrebna sredstva in zgradi Trgovski akademiji v Ljubljani lastno poslopje, ki bi omogočilo temu zavodu vzgojo kvalitativno res prvovrstnega komercijelnega naraščaja. V teku šestih let se je društvu pod vodstvom predsednika g. Ivana Jelačina ml. posrečilo dobiti in kupiti za okroglo Din 300.000-— krasno stavbišče ob Bleivveisovi cesti tik banske palače, vrhu tega pa Zbrati še okroglo Din 800.000-— gradbenega fonda. Društvo je žal prišlo ob okroglo pol milijona dinarjev, kolikor bi bili doslej gotovo skupno znesli redni letni prispevki države, ako bi se ne bilo iz nam nerazumljivih razlogov zavleklo in končno sploh opustilo izplačilo v letu 1923 že dovoljene državne subvencije v znesku ca. 75.000 dinarjev, kar je imelo za posledico, da je ta postavka v bodoče sploh odpadla iz proračuna. Tudi je bivši minister g. dr. Spaho načelno že pristal na subvencijo Din 3,000.000-— iz investicijskega posojila, ki pa je žal za enkrat propadlo in z njim tudi subvencije. — Med tem je društvo na ini-cijativo trgovinskega ministrstva sprejelo v svoj program tudi zgradbo prostorov za državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Da pride čimpreje do realizacije gradbenega programa, se je društvo pred kratkim obrnilo za pomoč in podporo do ljubljanske mestno občine. Na sestanku pri županu gosp. dr. Pucu, kateremu sta prisostvovala Davčni odbori so že v skoro vseh okrajih odmerili pridobnino za leto 1929, odnosno ocenili čiste dohodke, ki so podlaga za predpis tega davka. Iz različnih okrajev dobivamo poročila, da so ocene dohodkov jako visoke tako, da bo davek pač občutno prizadel marsikaterega trgovca ali obrtnika. Naravno je, da si bo marsikdo izkušal olajšati breme s pritožbo, katero namerava vložiti, vendar pa si ni na jasnem z novim zakonom. Radi tega, od večjih strani naprošeni, priobčujemo sledeča določila novega davčnega zakona in pravilnika. Po členu 122 zakona o neposr^d-nj ih davkih mora davčna uprava vsakega tlavčnega zavezanca obvestiti o višini ocene in o predpisanem davku s posebnim plačilnim nalogom. Davčni zavezanci smejo vložiti v 30 dneh od dne vročitve pritožbo pismeno ali pa jo dati na zapisnik pri davčni upravi. Dan dostavitve plačilnega naloga se ne šteje v rok. V rok se dalje ne štejejo dnevi prevoza pritožbe po pošti. če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, ko oblastva ne uradujejo, se podaljša pritožbeni rok do prvega ji asi e dn j ega delavnika. Rok za vložitev pritožbe (30 dni) se sme v izjemnih primerih prekoračiti največ za 15 dni. Toda tudi tako prekoračitev je v pritožbi sami opravičiti s posebnimi tehtnimi razlogi. Veljavnost teh razlogov oceni dokončno reklamacijski odbor, ki je upravičen pritožbo radi zamujene vložitve zavrniti, ako ne spozna prekoračitve za zadosti opravičeno. Pritožitelj ima pravico, dopolnjevali in podkrepljavati v pritožbi vlo- j člana mestne uprave g. prof. Jarc in j g. Tavčar, dalje za društvo »Trgovska akademijam predsednik g. Ivan Jelačin in tajnik g. dr. Pretnar, za Trgovsko akademijo in Dvorazredno trgovsko šolo pa direktorja g. dr. Bohm in g. Gogala, se je končno dosegel sporazum, na podlagi katerega je zagotovljena ugodna izvedba cele gradbene akcije. Gospod župan in oba ugledna člana mestne uprave so zagotovili, da bode dala ljubljanska mestna občina društvu »Trgovska akademija« garancijo za posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev. Obrestovanje in amortizacija tega posojila bi se krilo z najemnino, ki bi jo plačevala država za oba zavoda. V ta namen se je društvo obrnilo s posebno vlogo in potom osebne intervencije predsednika g. Ivana Jelačina na ministrstvo trgovine in industrije, da zagotovi letni prispevek Din 300.000-—, ki bi se vstavil vsako leto v proračun. Ugodna rešitev tega vprašanja je zagotovljena. Računa se nadalje z znatnejšim prispevkom Banske uprave, Zbornice TOI in dohodki iz zbiranja manjših prispevkov. S to akcijo je vprašanje zgradbe poslopja za Trgovsko akademijo dozorelo tako, da bo moglo društvo pričeti z gradnjo že prihodnjo pomlad. Do jeseni 1930 bo stavba v sirovem že pod streho, tekom leta 1931 pa bodo dovršena še ostala dela. Tako bo poleg sedanjega ^Trgovskega doma« zrasla še lepša zgradba Trgovske akademije. Ta ne bo samo v kras mestu, temveč tudi v ponos našim gospodarskim krogom in dokaz, da so med njimi ljudje, ki s svojo nesebično požrtvovalnostjo in žilavo tvorno energijo ustvarjajo skoro nemogoča dela. ženo prijavo z novimi dokazili, dokler se ne izda rešitev o njegovi pritožbi. Ne more se pa sklicevati na poslovne knjige, ako sta jih davčna uprava ali davčni odbor od njega zahtevala že v priredbenem postopanju, pa jih ni hotel pokazali. V tem primeru tudi ne more prilagati izpiskov iz poslovnih knjig. Take in podobne dokaze mora smatrati reklamacijski odbor, kakor da bi jih ne bilo. Če ima en davčni zavezanec več obrtov ali podjetij, in če se mu izroči za vse obrte ali podjetja skupno obvestilo, sme vložiti zoper višino vseh teh davčnih osnov samo eno pritožbo. Velja namreč načelo, da se more zoper vsako obvestilo vložiti posebna pritožba. Če vloži in podpiše eno pritožbo več davčnih zavezancev zoper različna obvestila, se taka pritožba ne vzame v pretres. V vsem času, odkar se je priobčilo obvestilo o odmeri davka, do dne, ko se vloži pritožba, ima davčni zavezanec, odnosno njegov zastopnik ali pooblaščenec pravico pregledati ali prepisati vse akte, ki se nanašajo na njegovo odmero, da se mu tako olajša sestava pritožbe. Seveda mora za prepise plačati takso po zakonu o taksah. Pri tej priliki mu tudi ni prepovedano vpogled ati ali prepisovati izjave prič, mnenja izvedencev in obvestila zaupnikov, ne sme se mu pa dovoliti, da bi zvedel za imena zaupnikov. — Pritožbo samo je kolkovati s kolkom za 20 Din. To so bistvena določila novega zakona o neposrednih davkih, ki se nanašajo na vlaganje pritožbe zoper predpis neposrednih davkov. Pri tem pa seveda ne smemo zamolčati, da temelji večina ocen dohodkov za odmero pridobnine na svobodnem prepričanju davčnega odbora, ker so bi- li le redki oni davkoplačevalci, ki so mogli vložiti tako prijavo, kakoršna je potrebna, da jo mora davčni odbor uvaževati. Vsled tega so pritožbe vsekakor dvomljive, ako ne gre za očiviidno napako davčnega odbora in za izrazito neenakomernost v primeri z davčno obremenitvijo pri enakih ali podobnih obratih. Zato je vsekakor priporočljivo, da vsakdo, predno se odloči za vložitev prijave, resno prcmotri ali in v koliko ni odmera v skladu z dejanskimi razmerami, ker pritožb, ki so že v naprej brezuspešne, pač ne kaže vlagati. Oni pa, ki so pri premotrivanju svojih dohodninskih razmer prišli do prepričanja, da ocena ni pravilna, odnosno da je pretirana, naj imajo pred očmi, da morejo oceno izpodbijati samo s konkretnimi podatki, ki se tičejo obrata samega, nikakor pa ne kaže, da se sklicujejo na razmere, na primer v družini, ki nimajo z obratom nikakega stika, ali na stvari, ki jim morejo položaj za sedanjost, pa tudi prihodnjost preje poslabšati kakor izboljšati. Konkurzi v mesecu oktobru t. 1. .J-ugualovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko prijavljenih konkurzov v oktobru, iz katere je razvidno, da je bilo v tem mesecu zabeleženih 67 kon-kourzov (v oktobru preteklega leta 66) napram 51 v septembru (68), 91 v avgustu (62), 90 v juliju (57), 105 v juniju (46) in 98 v maju (70). Do-čim je vse dosedanje mesece povečanje števila konkurzov odpadlo predvsem na Srbijo in Črno goro, vidimo, da je bilo zadnja dva meseca zabeleženih v Srbiji in Črni manj konkurzov nego lani, im sicer v oktobru 48 (napram 55 v oktobru 4928), v septembru 35 (napram 40), v avgustu 77 (napram 51) in v juliju 69 (napram 37). Nasprotno pa vidimo, da se je v oktobru pomnožilo število konkurzov v Hrvatski in Slavoniji na 9 (lani 2), v Sloveniji in Dalmaciji pa na 6 (lani 3). V Bosni in Hercegovini je bil zabeležen 1 konkurz (lani 1), v Vojvodini pa 3 (lani 5). Od počet k a tekočega leta smo imeli v vsej državi 909 konkurzov napram 739 v istem razdobju preteklega leta, torej za 170 konkurzov ali 23 odstotkov več nego lani. Po pravnih področjih je od tega števila odpadlo na Sifoijo in Črno goro 725 konkurzov (lani 531), kar predstavlja napram 1928 povečanje za 36-5 %, v Hrvatski in Slavoniji 73 (lani 67) ali plus 9%, v Sloveniji in Dalmaciji 54 (lani 71) ali minus 24%, v Bosni in Hercegovini 11 (lani 16) ali minus 4% in v Vojvodini 46 (lani 54) ali minus 15%. hekokdni pridelek koruze v »UMITNIJI. iPo zadnjih cenitvah rumunske vlade /.naša pridelek koruze v Rumumiji 6 milijonov 170.000 ton; ker je znašal lanski pridelek 2,760.000 ton, je letošnji za 123.8 odstotkov večji. Tudi napram povprečnosti let 1C23—1927 (4,270.000 ton) jf' letošnji pridelek za 44-7% večji, liks-portirali bodo približno polovico, torej okoli tri milijone ton. Ivan Mohorič: V Švici. (Nadaljevanje.) Lucern je središče tujskega prometa in izhodišče turizma na vse smeri. Je po sebi staroznano mesto, ki šteje danes okrog 46.000 prebivalcev, katerega hoteli, penzije in zdravilišča pa lahko sprejmejo najmanj še enkrat toliko gostov pod streho. Leži slikovito na obeh bregovih Reuisse tam, kjer odteka iz Vierwald-stattskega jezera. Srednjeveški obrambni stolpi in ozidje, stari vodnjaki in pokrit leseni most mu dajejo posebno romantično obeležje. Vozili smo mimo povestnega spomenika lucernskega leva, ki čuva spomin padlih švicarskih gard pri obrambi Tuilerij 1.1762. Ob obrežjiu se razvija pred elegantnimi hoteli in na senčnih krajih živahna promenada. Očara te pogled na Burgenstodk s Hammetschvvandom, ki se dviga navpično kot iz srede jezera v nebo. V Lucernu te naravnost zapeljujejo izleti na vse strani. Ne veš ali bi se odločil za parnik in se usmeril na Kehrsiten, da se povzpneš na Biirgen-stodk, ali bi šel do Alpnachstada, da te železnica ponese na 2123 metrov visoki Pilatus, od koder boš na krasni hotelski terasi med kosilom užival edinstven razgled na jezero in morje ledenikov. Zopet drugi ti prigovarjajo, da greš s parnikom v Vitznau, odtod z zobčno železnico na Rigi, da sc tu v gorskem solncu skoplješ, obdan z vsem najmodernejšim hotelskim komfortom Rigi-Kulma v višini 1800 metrov. Pa tudi izlet s parnikom na drugi konec jezera v FUilen, odkoder se ti nudi zopet cela vnsta drugih tur, te mika. Ves ta ogromen aparat za olajšanje turizma je komaj dobrih 4 do 5 mesecev v letu v obratu. Vier-vvaldstSttsko jezero nikoli ne zamrzne. — Lucern ima namreč izredno blago podnebje. Gorske železnice Rigi in Pilatus so celo leto v obratu. V pred- in posezoni veljajo ne samo v hotelih, marveč tudi na gorskih železnicah cene brez pribitkov. Izlet na Rigi je zelo hvaležen. Leži med tremi jezeri, in razgled ž njega obvlada krog nad 800 km. Nanj vodite kar dve železnici. Ona, ki vodi iz pristanišča Vitznau, »pada med najstarejše evropske gorske železnice. Zgrajena je bila že leta 1871 in ima največji vzpon 25%. Parna lokomotiva vleče do dva voza s skupno do 130 mest. Iz Lucerna smo po senčnem drevoredu zavili v ravni črti proti jugu. Pri Hergiswillu smo dospeli pod skalnato pobočje Pilatusa in vozili dalje preko Standstada ob krasnem obrežju Alpnachstada, kjer pričenja zobčna 4-6 kilometra dolga železnica na Pilatusa, na Samsko in Lungemsko jezero. Samsko jezero se po velikosti izravnava našemu Bohinjskemu jezeru. Lungemsko pa leži celo teraso kakih 300 metrov višje in nudi že polno nepokvarjeno sliko alpske idile. Pot se v strmih serpentinah viguja v hrib. Nad cesto sopiha težko ozkotirna železnica proti Briinig—Hasleberg, kjer doseže najvišjo točko. Skozi lepo gozdno partijo smo dosegli razvodnico in krenili v dolino Aare v strmih ovinkih navzdol proti Meiringenu. Glavna znamenitost Meiringena je znana Aarska soteska, ki ti jo za vstopnino 1 franka dovolijo občudovati. Soteska je dolga 2 km in opremljena z galeri jami slično našemu Vintgarju. Nedaleč na to te kažipot vabi O pritožbah zoper pridobnino. Stran 2. k obisku slapov Reichenbacha, ki ležijo dobrih 20 minut v stran. Hiteli smo naprej proti koncu doline k Grimgelpasu. Na levo žična železnica, na desno daljnovodi za visoko napetost, po sredi lepa avtomobilna cesta, ki jo vsako pomlad zasujejo in raztrgajo hudourniki. Ta slika se vleče celih 37 km in postaja čimdalje bolj grandijozna. Na poti srečavaš polno zasedene poštne avtobuse, ki v celih karavanah prevažajo izletnike, nebroj zasebnih avtov, pa tudi prvič — mnogo peš turistov, ki uživajo lepo divjo romantiko alp. Skozi Lnnertlkirchen in Guttaninen simo po vedno bolj strmih vijugah dospeli do slapa Handeck, kjer padia Aara z oglušujočim bobnenjem 75 m globoko v skalnato brezno. Dobrih sedem kilometrov naprej se nahaja Grimselhospiz z veliko avtobusno postajo. Leži tik pod Grimselskim jezerom, ob katerem so leta 1925 zgradili električno velecentralo Obetnosli, ki spada med najveoje evropske centrale. Še tristo metrov strmega v/ipo-na je bilo treba premagati, da smo dospeli na sedlo Grim^el, ki je visoko 2182 metrov. Tu na sedlu je bi! promet kot pred Figovcem v Ljubljani. Avtomobilov se je kar trlo. V mali kočici smo za silo pokosili. Pod kočo leži »Mrtvo jezero; in cela pokrajina me močno spominja na tretje Triglav-slko jezero z Aleksandrovo kočo. Krasen pogled se ti odpira na ronske alpe in na Gothardsiki masiv ter na Bernske snežnike. V zavratnih serpentinah smo se spusltili navzdol po zelenem pobočju do Gletecha. Gletsch ni nič druzega kot velik hotel s pošto in garažo za poštne avtomobuse, katerih je morda dvajset parkiralo pred njim. Gletsch je izhodišče največ jih alpskih cest. Od hotela vodi pešpot do znamenitega ronslkega ledenika. Brez postanka smo paskali Gletsch ter v enem diru kot puščica odbrzeli na Fursko sedlo. Tu je bila pot naravnost neprijetna, toliko avtomobilov se je drenjalo po cesti. Pri hotelu Belvedere (2272 metrov) smo skozi park avtomobilov komaj pasirali in vendar je bil navaden dan. Vse terase, pota in ograje polne turistov, ki hodijo od tod par korakov v ledeniško jamo ronskega večnega snega občudovati poezije sinežnikov. Ronski ledenik je še danes, kljub temu, da je že polovico manjši kot pred sto leti, velikanski. Šele ko človek stoji v julijskem solncu tik ob teh ogromnih, razklanih, ledenih masivih, občuti divjo krasoto praprirode. Furka — vilica v latinščini — naj bi pravzaprav pomenila globoko gorsko sedlo. No Furka pa meri kljub temu svojih lepih 2436 metrov iti je talko po višini tretji najvišji pas v Švici. Višja sta samo Umbrail (2512 metrov) in Veliki Sv. Gotthard (2472 metrov). Furka je razvodnica med Reusso in Rfaono. Reussa teče proti severu v Reno in tako v Severno morje, dočim drvi besna Rhona skozi Francijo zapadno od Marseila v Sredozemsko morje. Na sedlu je lepa kolonija s hoteli in prenočevališči in di-ven razgled nas je nagradil za ves prah, ki nas je motil po poti. (Nadaljevanje prihodnjid.) Ugodni podatki o gospodarskem položaju Jugoslavije. Glavni odbor Narodne banke je imel pretekle dni sejo. Sprejet je bil pravilnik glede novčne tovarne, dalje službena pragmatika za asobje. Državni dolg se je napraim 31. oktobru 1928 zinižal za 110 milijonov Din. Likvidnost denarja je v deželi velika. Kovinsko kritje se je dvignilo za 10 milijonov Din, od koje vsoto odpade 8-7 milijona Din na kovano zlato, ostalo na devize. Obtok denarja je približno isti kot lani. Posojila so se za 1 '22 milijona Din znižala. Sprejel se je pravilnik o nadomestilu za dele poškodovanih bankovcev; ne bo se dala nobena odškodnina za dele, ki so manjši kot osmina bankovca. Itd. X>V'SK1 LIST, 7. novembra IH. ' H" 5929. Štev. 130. ITT t Likvidacije županij in oblastnih samouprav ter prenos njihovih poslov na banske uprave. Na podstavi razpisa ministrstva za notranje posle z dne 1. novembra 1929, broj 48830/Ili se ukinja poslovanje dosedanjih županij s 10. novembrom 1929, poslovanje oblastnih samouprav pa s 15. noveralbram 1929. Pristojnost županij ter oblastnih samouprav preide s 11. novembrom 1929 odnosno s 16. novembrom 1929 na pristojno kraljevsko bansko upravo. Glede na to je vse uradne pošiljke, za katere je bila doslej pristojna županija v Ljubljani, odnosno županija v Mariboru, naslavljati od 11. novembra 1929 na kr. bansko upravo v Ljubljani. Uradne pošiljke, za katere je bila doslej pristojna oblastna samouprava ljubljanske, odnosno mariborske oblasti, pa je od 16. novembra 1929 dalje naslavljati ištotako na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Čim bodo nastopili bani svoja mesta, se bo pričelo z organizacijo banske uprave. Banska uprava bo razdeljena na osem oddelkov, oddelki na odseke in referate. Vsaka banska uprava bo imela: 1. splošni oddelek, ki bo obsegal tajništvo bana, pisarno pod bana in personalni referat; 2. upravni oddelek, ki bo imel poseben odsek za politične agende; 3. gospodar.-jki oddelek z odseki /a i poljedelstvo, za rudnike in za gozdarstvo; 4. oddelek za trgovino in industrijo; 5. prosvetni oddelek; 6. oddelek za socialno zaščito in narodno zdravje; 7. oddelek za finance s proračunskim odsekom; 8. oddelek za javna dela z odsekom za zgradbe in odsekom za ceste. Starešina vseh oddelkov bo pomočnik hana, posamezne oddelke pa bodo vodili načelniki s šefi odsekov in referenti. Vrhovni šef celokupne banske uprave je ban sam. H--' H W Stanje in potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. (Poročilo zborničnega tajniku Ivana Mohoriča na plenarni seji Zbornice za TOI dne 15. oktobra 1929). (Nadaljevanje.) Kaj so banski sveti in kakšen bo njih delokrog? Cim začnejo poslovati bani, jim bo dodeljen kot posvetovalni organ banski svet, ki bo sestojal iz gotovega števila s kraljevim ukazom imenovanih članov kot reprezentantov posameznih gospodarskih in socialnih slojev prebivalstva, razen tega pa mu bodo pripadali še kot virilisti predstojniki vseh oddelkov banske uprave. Banskemu svetu bo predsedoval ban odnosno pomočnik bana. Delokrog banskega sveta bo določen s posebno uredbo. Banski svet Dravske banovine bo imel 22 do 25 imenova-uih članov, tako da bo štel skupno z virilisti 30 do 33 članov. Banski svet bo imel predvsem nalogo, da razpravlja o proračunu banovine, vendar pa nima pravice odločevanja, ki pripada izključno le banu odnosno finančnemu ministru. Banski proračun bo urejen s posebnim zakonom o samoupravnih financah, s katerim bo odrejeno, s katerimi dohodki bodo razpolagale banovine in katerimi občinske samouprave. Ta zakon je že sestavlja v finančnem ministrstvu in bo izgotovljen najdalje do konca tega leta, tako da bo stopil v veljavo že s 1. januarjem. Kakor znano, so banske finance začasno do 1. aprila urejene na ta način, da se prenesejo na bansko upravo gotovi državni krediti, razen tega pa razpolagajo banske uprave do sprejetja lastnega proračuna z vsemi dosedanjimi dohodki oblastnih samouprav. Takoj, ko bodo bani in njihovi pomočniki nastopili svojo dolžnost, bodo resorni ministri imenovali tudi načelnike za posamezne resorne oddelke banske uprave ter šefe odsekov in referente. Pošte na naših prometnih križiščih pa ,:e vršijo samo krajevne špedicije, marveč igraijo važno vlogo v mednarodnem poštnem prometu kot izmenjalnie pošte. Za to službo je nujno potrebna zgradba modernih kolodvorskih pošt za izmenjalni promet z inozemstvom in za poštno carinsko poslovanje v Mariboru, v Ljubljani in na Jesenicah. Te pošle vršijo izmenični promet za celo državo /. vsemi državami na severu in na za-jjadu Evrope. Nimajo pa zato primernih prostorov, da bi megli organizirati službo tako, kaikor zahteva redno poslovanje in neoviran promet. Pomisliti moramo, da je zinašal lani uvozni promet poštnih paketov preko Maribora 552.099 kemadov ali nad 1500 dnevno. Tudi promet preko Jesenic rapidno narašča in je dosegel lani že 136.000 paketov. V Ljubljani obstoja na glavnem kolodvoru samo lesena lopa in nizka pritlična lesna baraka za pcštno-carinski urad ter en lokal kot kolodvorska pošta. Vsled lega se špedicija pisemske pošte ne more vršiti na glavnem kolodvoru, marveč se mora cela tvarina prevažati v mesto na glavno pošto radi česar morajo neizogibno nastajati zakasnitve v odpremi pošitjatev. Poslovni krogi pa so interesiram na lem, da se odprema pošte vrši naglo in neposredno i-n bi bilo iz vseh naštetih razlogov potrebno, da se na ljubljanskem glavnem ko- j lodvoiiu zgradi veliko poštno poslopje, i kjer bi bila skoncentrirana vsa inozem- j ska poštna in poštno-earinska služba. Zbornica ima te potrebe stalno pred ')čmi in kakor ste čuli iz iporočila gospoda zborničnega predsednika je porabila doslej vsako priliko, da zahteva mjih rešitev. 3. Poštne vožnje. Nadalje je važno vprašanje poštnih voženj. Dolžina železniških poštnih prog, na katerih kurzira 22 amibulanc, zinaša 1108 km. Dolžina podeželskih voznih prog pa 2.940 km. Za te vožnje razpolaga poštna direkcija z voznim parkom, ki sestoji iz 41 poštnih vagonov, 22 avtomobilov in 231 poštnih voz. Število potnikov pri rednih poštnih vožnjah je znašalo lani 56.471. Zbornični interes je, da se poštne vožnje v čim večjem obsegu avlomobilizirajo. Ako tega poštna uprava iz kakršnihkoli ovir ne more sama v lastni režiji izvesti, je potrebno, da se doseže sipoiazum s privatnimi podjetniki, da se čim več prog avtomobilizira. Kilometraža podeželskih poštnih prog je znašala lani 2,003.088 kilometrov, a kilometraža amibulanc na železniških progah pa 2,471.220 km- Za nabiranje poštne tvarine služi 2.027 nabiralnikov v območju državnih pošt in 201 nabiralnik v okraju pomožnih pošt. Za neposredno razdelitev pošte strankam obstoja 1318 poštnih predalov. 4. Statistika prometa. Statistika poštnega prometa na področju direkcije izkazuje v 1927 letu 12-5 milijona pisem s plačano takso, 278.514 pisem z neplačano takso, 5*7 milijona dopisnic, 19-8 milijona komadov tiskovin, 153.324 poslovnh papirjev in 248.976 blagovnih vzorcev. Izredno veliko je število pošilja-tev, ki so oproščene od frankature. Presega 4 milijone komadov. Poštni promet ljubljanske direkcije znaša povprečno eno desetino celega prometa v državi in je v primeru z ostalimi direkcijami Ljubljana po množini poštnega prometa na četrtem mestu. Le pri tiskovinah smo že na drugem mestu. Med naštetimi pošiljatvami ie bilo 1,055.142 priporočenih pisem in 60.150 ekspresnih pošitijatev. Število zadnjih je radi kasne in nesigume dostave zelo nizko, ker se vsled pomanjkanja osobja ekspresne pošiljatve dostavljajo strankam največkrat šele z navadno pošto ali pa celo pozneje. Navadnih poštnih zavitkov je bilo oddanih 340.380 komadov ali nad 1000 dnevno, vrednostnih zavitkov pa 105.468. Deklarirana vrednost vrednostnih pošiljatev je znašala 2.075-5 milijona dinarjev. Dohodki od poštnega prometa v ljubljanski direkciji so znašati lela 1927 46-7 milijona dinarjev. Od tega odpade na prodajo znamk ;in vrednotnic 41-1 milj., od denarnih nakaznic 13 in od denarnega prometa 3 milj. dinarjev. 5. Brzojavna služba. Državna mreža brzojavnih prog v ljubljanski direkciji znaša 1.701 6 km, na železniški mreži pa 82-6 km. Skupno razpolagajo brzojavni uradi z 266 Mor-se-aparati in z 18 Hughes-aparati. Največje število telegrafskih vodov poteka cb glavnih progah in služijo pretežno domačemu in inozmskemu tranzitnemu prometu. Ostalo omrežje bi potrebovalo-več medsebojnih spojev, vendar se omrežje ne izgrajuje, ker daje poslovni svet danes v vsakem oziru prednost telefonskemu ipromeiu pred brzojavnim. Sden od bistvenih vzrokov tega pojava je, da se dostavljajo brzojavi strankam z velikimi zakasnitvami, ker primanjkuje poštn-ih slug. Tudi se na velikih postajah in prehodnih uradih zakasnuje odpreme brzojavk radi premalega števila uradništva, ki je preobremenjeno že z drugimi posli, predvsem s prometom s strankami. Interno otežuje brzojavno službo lo, da ne razpolagajo tehnične sekcije z zadostnimi krediti za redno vzdrževanje omrežja in da ni ni-kakih kreditov za izmenjavo zarjavelih žic in nadomestilo starih drogov ter istrošenih brzojavnih aparatov. Da bi se spravilo brzojavno omrežje v red, bilo bi treba samo v mariborski sekciji labaviti ca. 80.000 kg žice in otvoriti kredit okrog 100.000 Din za delo. Pri sedanjem stanju se položaj nikakor ne zboljšuje, marveč se polagoma, a konstantno slabša. Zbornica si prizadeva, da bi se zboljšala dostavna služba za brzojave ter da bi se odobrili zadostni malerijetni krediti, da bi se izvršila nujna obnova in izmenjalna dela. (Nadaljevanje prihodnjič.) IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA ŽITA V BOLGARIJO. Beremo iz Beograda, da skušajo bolgarski trgovci nakupiti večje množine naše pšenice. Poročajo, da moremo računati v tekočem gospodarskem letu z izvozom 4000 vagonov pšenice iz Jugoslavije v Bolgarijo; doslej je bilo izvoženih že 1500 vagonov. Upravni član jugoslovanske zveze eksporterjev se je podal ali se bo podal te drvi v Bolgarijo, da študira tamošnji tržni položaj. Zanimivo pri tem je, da vzrOk za nakupe ni potreba Bolgarije po pšenici, temveč da so povzročeni ti nakupi vsled pogodb turških interesentov z bolgarskimi mlini oziroma trgovci glede dobave molke. Sliši se pa sedaj tudi, da se trudijo tudi naši mlini za naročila moke iz Turčije, zlasti oni. mlini, ki ležijo voznimsko najbolj ugodno. Beograjska mlinska zveza prav tako proučuje to vprašanje. — Zadnja poro-j čila bolgarskih listov pravijo, da se ! uvoz jugoslovanske pšenice v Bolga-nijo uspešno nadaljuje. V dneh od 1. do 10. oktobra je šlo v Bolgarijo 214 vagonov naše pšenice, v dneh od 11. do 20. oktobra pa zopet 217 vagonov. Naravno je, da se nekateri bolgarski listi uvozu našega žila protivijo. JUGOSLAVIJA IN MF.DNARODN A ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V VARŠAVI. ! Na konferenci v Varšavi, so med drugim sklenili, da se otvori med Budimpešto iri Beogradom nočna zveza, s čimer bodo dobili orientski in sim-i,Ionski vlaki boljše zveze. Brzovlak Budimpešta Beograd bo vozil naprej do Reke. Dalje so sklenili vrslo hitrejših zvez, ki so važne tudi za Jugoslavijo. Preko Breslave prom e tuj oči novi vlak bo v smeni sever—jug vzel s seboj direktne vagone Berlin—Dunaj—Sušak in v obratni smeri vagone Trst—Du-ne j—Berlin. Šlev. '130. »»O j 4tm**maMvramrnmVHmmi TIK OVSKI LIST, 7. novembra 1029. Stran 3. 5&3i>ctu Pripravlja se reorganizacija finančnih direkcij v Jugoslaviji; bo jih devet in bodo razen zetske nastanjene povsod tam, kjer je sedež bana. Siare direkcije naj prenehajo s svojim delovanjem 1. aprila 1930. Gradba železniške proge med postajo in pristaniščem Bakar je dogo-lovljena. Položiti morajo še tračnice, brž ko pridejo, jih bodo v pospešenem tempu položili in bo proga kmalu otvor- jena. . „ .. . K pehm tovarnam sode v Osijeku ie prišla sedaj še šesta; ustanovil jo je Franjo Schmidt. Carinarno v Brodu so pred tremi leti opustili in so njene agende prenesli v Zagreb. Qpetovano interveniranje interesentov za zopetno otvoritev Carinar-ne v Brodu ima izglede na uresničenje. Glede prostega pristanišča pri Splitu je intervenirala jugosl ov ansk o -p oljska irgovska zbornica v Varšavi. Tudi Ogri se zanimajo za ta načrt. Jugoslovanska Državna rečna plovba se pogaja s Srbsko plovbno družbo glede nakupa objektov te družbe po državi. Jugoslovanska Industrijska banka v Splitu je izkazala za leto 1927 zguibo 2-4 milj. Din, za lansko leto 101.000 Din. Banko bodo likvidirali. 25 vagonov surovega masla bo izvozila leta 1930 v Nemčijo v zadnjem po-Icliju v Osijeku ustanovljena mlekarska zveza. Prodajna cena bo določena po dnevnem borznem tečaju; 85 odstotkov se plača pri naložitvi blaga, 15 odstotkov pri prejemu. Hmeljsko poročilo iz Odžacev v Vojvodini pravi, da je bil zadnji trg zopet praiv slab. Konkurzov v Jugoslaviji je ibilo v prvih letošnjih desetih mesecih 909. Tovarno motorjev za letala v Beogradu, ki je pod imenom Vlajkovič i. dr. že pričela delati, je otvorila čslov. tvrdka Walter. Osnovna glavnica znaša 6 milj. Din. Pasivom Hrvalske Seljačke banke v znesku 11-25 -milj. Din stojijo nasproti aktiva v znesku 8’8 milj. Din. Proti pravilom banke se denar ni uporabljal za namene kmetijstva, temveč za financiranje industrijskih in trgovskih podjetij. Pri Omišu v Dalmaciji bodo za rejo rib naipravili moderno napravo, koje strošiki bodo znašali ca. 1 milijon Din. Jugoslavija je včlenjena v angleško-indijsko zračnopromelno črto; angleška vlada je sklenila, da bo vodila zračno črto Anglija—Indija preko Jugoslavije. Naša vlada je dala že tozadevno dovoljenje. r Mesta Podonaivskega banata se pogajajo z neko amerišiko finainčno skupino glede najetja večjega posojila. Bolgarska tvrdka Slavoy v Burgasu (ob črnem morju) je prišla v konkurz. Pasiva znašajo 10 milj. levov. Oškodovanih je nad 40 podjetij. Septembrske bilance nemških vele-bank izkazujejo ziopetmo naraščanje tujega denarja za 282 milijonov na 10.821 milijonov marlk. General Electric Co. je imela v prvih letošnjih devetih mesecih 49-9 milj. dol. čistega dobička, kar odgovarja 6-65 dol. za delnico. Dobiček je proti isti lanski dobi narasel za 1T11 milijonov, delež pri denlici za 1-53 dol. Fuzija Snia Viscosa v Torino in Soie de Chatillon v Milanu je na vidiku. Zamenjale bi se delnice in ostalo bi samo ime Chaiillon. švicarsko Brovvn Boveri d. d. so tako uredili, da je zavarovana proti premoči tujega 'kapitala. Hočejo preprečiti večino, ki bi imela druge interese kot jih ima svicarska industrija in švicarsko gospodarstvo. Za pospeševanje eksporta pitanih goved in prašičev iz Ogrske so dobili posojilo v znesku 18 milijonov pengo. Pridelek pšenice v Avstraliji je letos za ca. 100 milijonov bušlov večji kot lani, ko je znašal 160 milijonov bušlov. Hoover dela na to, da se carinska novela kakor mogoče hitro izvede, ker se morajo izpolniti obljube, ki jih je dal poljedelstvu in industriji ob priliki volitev. 1 ^ ruStaPŠ I vagon bukovih neoliro bi jenih plohov, 39, IS mm in nekaj od 68 mm, roba lepa, široka in dolga. Cena fco vagon meja Postojna. Deske 28 inin (smreka, jelka) 4 m, od 1‘2 do 30 cm široke, za železobetomska dela. — Cena fco vagon meja via Djevdjelije. Na živ rob rezana borovimi: Devizno tržišče. Tudi minuli leden je bil zaključen z znatnim prometom od 21-849 milj. Din, kar dokazuje, da živahnost v devizni kupčiji v očigled »ultimu« še ni preveč popustila. S tem je v mesecu oktobru dosežen promet približno 91 K> milijonov. Zanimivo je primerjati višino doseženega deviznega prometa v prvi (nad 36 milijonov dinarjev) in v drugi polovici prošlega meseca (okoli 56 milijonov dinarjev), ker se pri tem pokaže, da znaša presežek samo v drugi polovici opravljenega prometa skoro 20 milijonov dinarjev. Gros zaključkov je napravila takrat zopet privatna ponudba, ki je zaključila za 16-814 milj. Din deviznega blaga, v glavnem New York (5-077), London (3816), Curih (2-900), Trst (2581, vso potrebo krila izključno privatna ponudba), Praga (1450), potem Pariz (0-414, izključno privatno blago), zatem Dunaj (0 384) in končno malenkost Berlina (0-145) ter zaključek Amsterdama. Radi obouinejših tečajnih oscilacij v važnejših devizah je morala Narodna banka intervenirati deloma pri zaključevanju Curiha (dala za 0-439 milj. Din), Dunaja (0-731) in zlasti Prage, katere je dala za nad 2-521 milj. Din, dočim je s svojim posredovanjem krila pretežni del potrebe v devizi Berlin (0-771 milj. Din), poleg tega pa še dala nekaj New Vorka (0-490) in malenkost Londona. V celem je presegel promet v intervencijskem blagu pretečenega ledna pet milijonov dinarjev napram milj. Din v predzadnjem tednu. Poediine devize izkazujejo v minulem tednu ta-le skupni promet (vse v milijonih dinarjev): New Vork 5-567, Praga 3-971, London 3 899 in Curih 3-339, dalje Trst 2'581, Dunaj 1.115 ter Berlin 0-916, medtem ko izkazuje Pariz poleg Amsterdama (0-047) neznaten promet od 0-414 milj. Din. Devizna tečajnica je obeležena z vidnejšimi oscilacijami predvsem važnejših deviznih tečajev z edino izjemo Curiha, ki je dosledno svoji dosedanji konstantnosti tudi v pretečenem tednu nadaljeval premočrtno linijo tečajne smeri. Deviza Amsterdam beleži ob malenkostnih spremembah dne 28. oktobra najnižji tečaj (22 805), dne 2. novembra pa najvišji. Slično pot je začrtal tečaj Bruslja, dočim je Budimpešta nptirala na večini borznih sestankov neizpre-menjeno na bazi 9-8932 (najnižji tečaj) napram najvišje doseženi točki 9-8937. Pariz je osciliral za pet točk. Od torkovega najnižjega tečaja (222-75) se je do konca tedna povsjpel na 222-82 na-lik Dunaju, ki je dne 28. oktobra dosegel najnižjo točko (79479) in si preko tedna opomogel na 7-954 kot najivišji tečaj, dosežen na zadnjem borznem sestanku minulega tedna. Za malenkost različnejšo pot je ubral tečaj Berlina, ki je od pondeljka (28. oktobra) dalje preko najnižje točke (13 5275) tendiral navzgor in v sredo (30. m. m.) dosegel najvišji lečaj 13-54 ter nato proti koncu tedna nekoliko popustil. Največji zaključki v devizi London so bili perfek-tuirani na bazi 275-89, dočim je značilno oslabljenje te devize od pondeljka na torek za komaj en poen, od torka na sredo pa znatna okrepitev na 275 95, kot najčvrstejši tečaj zadnjega tedna. Nalilk Londonu je bilo tudi New Vorka zaključenega največ na bazi 56-45, nekaj manje pa po tečaju 56-435, medtem ko je 29. m. m. dosegel najnižji (56-43) in v sredo (30. oktobra 56-455) najvišji tečaj. Nekako vzporedno pot — seve z manjšimi spremembami — sta šle devizi Praga in Trst, z edino razliko, da je tečaj Trsta stalno tendiral navzgor in šele na zadnjem borznem sestanku /opet osiabel na 296-19. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Središče in obenem ležišče zanimanja na efektnem tržišču v minolem tednu je bila Vojna škoda, ki je postopoma beležila za promptno blago 424-—, za dec. dobavo 430- — , zatem 428 — prompt., 432'— za december, 30. oktobra 427-— za denar in promptno blago, radi česar je ta dan došlo tudi do edinega sicer večjega zaključka v efektih po tečaju Din 427- — . Baš tega dne je nolirala Vojna škoda 434-— za decem-bersko dobavo. V čelrtek (31. oktobra) je b^ležena Škoda z Din 420 — za denar, dočim je bilo blago nudeno še vedno po Bin 432-— za promptno dobavo, za dobavo v decembru po Din 442-—, dočifn je nuden ta papir za februarski termin 1930 po Din 410 —, seveda ex coupon. Na zadnjem borznem sestanku (2. novembra) je bila notica za promptno škodo 432-—, za december pa 437 —. Izmed ostalih papirjev je beležilo 28. okitobra 7% investicijsko posojilo 84% za blago, Praštediona 895 za denar in Kranjska industrijska družba 290 Din tudi za denar. Dočim je večina efektov notirala kot v predzadnjem tednu neiz-premenjeno, je bil za delnice Prve hrvatske štedionice nuden 29. oktobra denar 900, kateri tečaj je ostal do konca preteklega tedna ter je v četrtek 31. oktobra poleg tega zabeleženo povpraševanje po papirjih Kranjske industrijske družbe z 290 Din, toda brez blaga. Tendenca malodane neizpremenjena ob nekoliko večjem zanimanju. Lesno tržišče. Vsled praznikov in slabega vremena v prošlem tednu ni bilo na tukajšnji borzi zaznamovali kakih bistvenih sprememb. Glede malih lesnih producentov se mora omeniti, da so precej zaposleni, posebno vodne žage, ki so vsled suhe jeseni morale radi pomanjkanja vode ustaviti obratovanje skoro za tri mesece. Veliko se proizvaja rezane bukovine, neoibrobljene, kakor tudi obrabljene; produkcija testonov zaostaja iz razloga, ker niti lanske zaloge še niso izčrpane in se do sedaj še ne v? kaka b,o potrebči po tem blagu. Drva in oglje ie bilo tudi v pretečenem tednu zelo iskano. Za izvoz se je prodalo 12 vagonov suhih bukovih drv do 10% okroglic, nadalje 30 vagonov mešanih drv (hrast, bukev, gaber) ter 5 vagonov ne-žamanih bukovih plohov od 40—100 mm debeline, od 16 cm širine ter od 2 m dolžine naprej. Ponudbe so v bukovini: Stranice za postelje I. ca. 100 m3. Parjene bukove frize l. ca. 120 m*. Parjene bukovine I-, H., 120 m3. Išče se pa sledeče blago: Bukove hlode ta .Španijo (za furnir), dolžina 230/250 cm in 430/500 cm, od 45 cm premera naprej, prima. Cena fco vagon, prihod Sušak pristanišče. Ca. 500 ni1 remeljnov (smreka, jelka), v raznih dimenzijah za Grčijo, I., II., III., monte, ostrorobo, očeljeno, vezano. Cena fco vagon meja via Djevdjelije tranzit. Plačilo proti akreditivu. Vsako množino hrastovih friz, od 25 do 60 cm dolžine, v širinah od 5, 6, 7. 8 cm z 10% od 4 cm. Cena fco vagon meja via Po-atojna. Plačilo, pirati akreditivu. 1 vagon lipovih plohov, od 2 m naprej (z nekaj komadov od 1—1-90 m), od 16 cm širine naprej, čim debelejša in širša roba. — Franco vagon meja Postojna. 2—3 vagone letvic (cantinelli) (smreka, jelka), ostrorobih, 12 X 24 mm, od 2 m naprej. Cena fco vagon meja via Djevdjelije. Hrastove brzojavne droge in sicer: 949 komadov 10 m dolgih, premer v vrhu 12/13 cm, 736 komadov 11 m dolgih, premer v vrhu 13/14 cm. 331 kom. 12 m dolgih, premer v vrhu 14/15 cm. Cena za komad fco vagon meja via Postojna tranzit. 100 vagonov bukovih, meterskih, suhih ee-panic. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu. 5000 trun 4 TRGOVSKI LIST, 7. novembra 1929. Štev. 130. 10.000 komadov hrustovih (izključeni Cerovi) pragov rezanih 180 m X 12/13 X 18/20 cm. 4000 komadov hrastovih polovičarjcv (lungherine) rezanih na živ rob, dolžina '2'40 do 2 60 m, debelina 8 X 16, 8 X 18, 9 X 16, 9 X 18 cm. žitni trg. Situacija se je za pšenico na borzi v Chicago nadalje učvrstila in je koncem tedna notirala 1287/» do 129 za december, 136J/s za marc in 1395/« za mesec maj 1930. Pri nas so boljše kvalitete pšenice tudi na ceni pridobile 2'A pare, navadno uzančno blago pn je ostalo ne-izpremenjeno. Sklepajo se še vedno manjše količine za izvoz, vendar ni v kupčiji one živahnosti, ki si jo že vsi žitni trgovski krogi žele. Tudi kupčija s koruzo se prav počasi razvija. Domač konzum potrebuje vsled vsesplošno dobrega pridelka koruze prav malo, inozemstvo pa kupuje tudi samo najnujnejše, ker terminskih kupčij za enkrat noče sklepati radi velikih izgub v mimulem letu. Za oves, ječmen, rž ni taikorekoč nobenega interesa. Največ interesa je tre-notno za pšenično moko nularico, po kateri je vsled nizke cene vsesplošno povpraševanje. Nekaleri manjši mlini so prodajo ustavili, ker so že do konca novembra razprodani. Za terminsko kupčijo tudi v moki nii posebnega interesa. Rezervirani so za terminsko kupčijo tako prodajalci, kakor kupci. Prodajalci so mnenja, da pri teh nizkih cenah preje lahko izgube, kot kaj zaslužijo; kupci se zopet boje kupovati, ker so imeli lansko leto slabe izkušnje. V splošnem se računa, da bo kupčija postala nekoliko bolj živahna v zimskih mesecih. V minulem tednu je bilo na ljubljanski borzi zaključeno 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice. Cene so bile sledeče: Bačka pšenica nova: 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt- na, plačilo v 30 dneh, Din 247 50—250-—. Rafka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 245—247-50. Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dineh, Din 237-50—240. Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 240—242-50. Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 235—237-50. Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 225—230. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200-202 50. Pšenična moka 0 G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga. Din 355—365-—. Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, Din 215—217-50. Koruza bačka: zdrava, rešetana. mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 212—215. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 200—202-50. Umetni sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 197—200. Času primerno suha koruza: s kvalitetno garancijo, do namembne postaje, promtna dobava, plačilo v 30 dneh Din 175—180. Činkvantin umetno sušeni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 245—247-50. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg. Din 205 do 207-50. Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, Din 190 do 195. Oves bački: 63/64 kg, ozimni, navadna voznina, slov. postaja, dobava promtna, Din 190—195. Tečaj 6. novembra 1929. Povpra- ševanje Din Ponudb; D15 do 20, ledic 18 do 24, možganov 20 do 25, loja 5 do 12 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. 24 j do 25, II. 20 do 22, jeter 25 do SO, pljuč j 20 do 22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 25 do 27, II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 30, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 22 do 24, slanine ribe in sala 24 do 26, slanine domačih prašičev 22 do 24, slanine mešane 23 do 24, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do 32 50, II. 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jaf^njetine 18 do 20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 (Din. Klobase: 1 kg krakovskih ali debre-cinskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, polprekajenih (kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 30 Din. Perutnina: Piščanec majhen 15 do 17, večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 30, raca 25 do 30, domači zajec, manjši 8 do 10, večji 12 do 20 Din. Divjačina: Divji zajec 45 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25 do 26, kljunač 25 do 26 Din. Ribe: 1 kg karpa 25 do 30, ščuke 35 do 40, postrvi žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter inleka 2 50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega 44 do 52, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1 '25 do 1 '75 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega 14 do 16, čaša piva 3 do 350, vrček piva 4'50 do 5, steklenica piva 5 50 do 6, liter dalmatinskega vina 11 do 14 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 450, črnega ali rženega 420 Din. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 6, I. 5, 11. 4, III. 2 do 3, luksuznih hrušk 8 do 10, hrušk I. 7 do 8, II. 5 do 6, III. 2 do 4, ena oranža 2-50 do 4, limona 1, 1 kg fig 10, navadnega kostanja 2 do 3, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34 do 36, češpelj 250 do 4, suhih češpelj 8, suhih hrušk 6 do 8, grozdja 6 do 12 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega sladkorja belega 13, sladkorja v kockah 15, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4'50, navadnega kisa 2\50, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 60, r liter petroleja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3’75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: Moka št. 0 na debelo 365 do 370, na drobno 4 do 4\50, št. 2 na debelo 345 do 350, na drobno 3*75, št. 4, na debelo 325 do 330, 1 kg kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2*50, koruzne moke 4 do 4\50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4-50 Din. Žito: 1 q pšenice 250, rži 240, ječmena 225 do 240, ovsa 225 do 245, koruze 220, ajde 240 do 260, fižola ribničana 430, prepeličarja 500, 1 kg graha 10 do 12, leče 12 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 kub. met. trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: 1 q sladkega sena 125, polsladkega sena 100, kislega sena 75, slame 50 do 75. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 3 do 5, ajserice 4 do 5, endivije 3 do 4, motovilca 7 do 8, radiča 2 do 3, poznega zelja 0 50 do 1, rdečega zelja 2 do o, kislega zelja 3'50, ohrovta 2 do 2-50, karlijol 8 do 10, kolerab 1—2, kolerab podzemljic 1, paradižnikov 6 do 7, čebule 2 do 3, česna 10 do 12, krompirja 0‘75 do 1, repe 1, kisle repe 2'50 do 3, jurčkov 6 do 12, korenja 2 do 4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3 do 4, zelene paprike 5 do 6 Din. MARIBORSKI TRG dne 2. novembra 1929. Špeharji so pripeljali iz 12 občin na 48 vozeh 121 zaklanih svinj, eno svinjo je mestno tržno nadzorništvo zaplenilo, ker ni bilo glave (v istem času pretečenega leta pa so Špeharji pripeljali na 45 vozeh 129 zaklanih svinj), razven tega tudi 3 teleta, kakor tudi 26 kg pljuč, 63 kg jeter, 18 kg želodca, 115 kg črevesne masti, kmetje pa so pripeljali 23 voz. krompirja, zeljnatih glav, čebule in drugih živil, kakor tudi 5 voz sadja in okoli 400 komadov perutnine na trg. Cene mesu so se le v toliko spremenile, ker domači mesarji prodajajo od 14 dni sem meso in slanino ceneje, kakor Špeharji. Cene zelenjavi so ostale kolikor toliko na isti stopnji, pač pa so se pri sadju znatno podražile, kajti sadja se izvaža vedno več in več in zato poskakujejo tudi cene. Krompir, zelenjava in druga živila so ostali pri dosedanjih cenah, pač pa se mora reči, da so se jajca podražila za 2 Din za komad in tudi karfijol od 2—12 Din za komad. Cvetlice so po Vseh svetih postale zopet mnog cenejše ter se prodajajo kakor doslej. Lončena in lesena roba se je prodajala običajno po Din 1—100 za komad, koruzna slama pa se je podražila od zad-nega tedna za Din 10— za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 30. oktobra so kmetje pripeljali 12 voz sena, 2 voza otave in 6 voz slame, v soboto 2. novembra pa 14 voz sena, 1 voz otave in 5 voz slame na irg. Cene so bile senu Din 75—'120, otavi 80—90 in slami pa 55—60 za 100 kg. * * * Cena bencina v Angliji je v mali trgovini s 1. nov. znižana za 50 centov pri galoni (1 galona = 4\‘>4 I). Pridelek hmelja v Nemčiji znaša po uradni cenitvi nad 136.000 met. stotov Uani samo 33.668 siotov). Veletrgovina 31. (Šarabon v Jljubljarti priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Jlastna pražarna za kavo in m/in za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. telefon št. 2666. Dobave. Prometno - komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 100 komadov zavornih cokelj. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave štedilniškega okovja. — Strojni oddelek Direkcije državnih žMKHKITK< n MIOHALBK