Poslednja beseda od naše strani. II. Liberalcem, naj so že na Nemškem ali v Avstriji, je poglavitni namen: po ,,postavni" poti ljudstvo tako dolgo obdelovati, dokler mu vere in spoštovanja do cerkvene oblasti ne zaterejo. Potem je — po njih mislih — državha oblast vseinogočna, kat. cerkev pa po dr. Friedbergovem načrtu osušena. V ta namcn skuša liberalizem povsod šolo in dubovsčino v svojo oblast spraviti. Glede na eno kakor na drugo nasvetoval je torej dr. F r i e d b e r g ,,postave", ki so deloma že izpeljane, deloma še le pripravljene za izpeljavo. Glede š o 1 e nasvetuje Fr. p o p o 1 n o 1 oč i t e v cerkve in šole. Kaj da to pomeni, razložili pmo v 24. in 25. številki ,,GospodarjV, da namreč posvetni učitelj celo nič opraviti nenia 8 k r š č a n s k o odrejo , da kot učitelj nobene odgovornosti nema naspioti ceikveni oblasti. Dosledno je torej, ako se ce!6 tirja, da se kateketu in krščauskemu nauku šolska vrata zapahnejo. S tem je najvišji namen čJoveka zatajen, krščauskim staršem pa velika britkost pripravljena. Namen človeka je , da se zveliča, in to po onem potu, ki ga je Zveličar pokazal. Ta pot se pa mora otroku p o k a z a t i, po njem se mora h od i t i navaditi, kar pa ni mogoče ne v enem letu, ne samo CDemu učitelju. Ker starši niti časa, in prepogosto tudi dovoljue zmožaosti k temu nemajo, pošiljajo otroke v š o 1 o, brez dvoma s tem blagim namenom, da šola v k r š č a n s k i o dgoji kakor tudi vdrugih za življenje potrebnih vednostib vse to uadomesti, kar se doma zgoditi ne more. Zatoraj pa mora p r a v a šola v ozki zve^i biti z domačo odrejo. Ako je pa šola b r e z v e r s k a, — in to pomenja ločitev šole in cerkve — je šola v poglavitni stvari z domačo, krščansko odgojo v nasprotji, je staršem v britkost, in ne v tolažbo. Kdor tedaj to stanje še hvali in zagovarja, kakor žalibog slovenski liberalci, je na strani dra. Friedberga in vseh zagrizenih sovražnikov krsčanstva in kat. cerkve. Glede k a t. c e r k v e nasvetuje nemški doktor naslednje ljubeznjive poetave, ki nam zopet spričujejo staro resnico^ da jih ni bujših trinogov in samosilnikov kakor so ravno — liberalci. Naj bi namreč biezverska država, kolikor le mogoče, veinike cevkveni oblasti odmaknila in vse duhovstvo v svojo oblast dobila, priporoča dr. Friedberg to le: 1. Vpelje se naj posilni civilni zak o n, to je: poroka pred okr. glavarji ali župani. Pri nas je to dozdaj le samo dovoljeno tistim, ki so vero zatajili; kandidat Korl Reuter v Mariboru je pa volilcem med drugim tudi obečal, da bo delal na to, da se posilni civilni zakon vpelje. Ž njim se strinjajo v s i liberalci. 2. S v. k r 8 t se naj o d p r a v i, t. j. naj državna oblast nič ve6 na to ne gleda, ali je kdo kristijan ali ne. Ob enim se naj vpeljejo namesto krstaih bukev (matic) občanske matice (CivilStandsregister), ktere naj spisujejo župani. 3. Tieba k azenske postave zoper pr edigarje, ako se drznejo le besedico črhniti zoper naredbe brezverske države. Na Nemškem se to že zvrsuje, pri nas se je poskusilo že tu in tam, kakorje narareS okr. glavarveč ali menj liberalen. 4. N a d z o r o v a n j e v 1 a d e pri odgoji k a ndidatov dub. stanu. To meri na to, da ne bi več cerkev, oziroma škof v katoliškem duhu vzrejati smel duhovnikov. S tem je cerkvi smrtna vana vsekana. Na Neinškem je postava že sklenjeiia in se ravno začenja zvrševati — seveda s protestom vseh preč. skofov. Pri nas se ho5e isto doseSi, le po bolj gladki poti. Vničiti bočejo vsa semenišča, bogoslovce spraviti na ,,visokeu šole, te pa boče vlada po svojem kopitu osnovati. Tudi s tem se je Reuter volilcem priporočal, in mož že ve, zakaj da tako govoii. 5. Poskušnja bogoslovcev pred vladno komisijo. Tedaj bi ne šlo več za to, ali je kdo za cerkveno službo sposoben, marveč le za to, ali je takošen, kakor ga vlada potrebuje in imeti želi. V zvezi s tako postavo je 6. Prepoved, namestiti duliovnika, kteri ni vladi v državljanskem in političnem oziru povoljen. Liberalnim dubovnikom bi toraj pšenica cvela, a katoliškemu ljudstvu, poscbno pa Slovencem bi osat rasel na duševneni polji. 7. Vničenje jezuitskega reda, kteremu je tudi nSl. Tednik" že v prvi številki zagodel: ,,Srečen pot!' — Z Jezuiti bi se naj odpravili tudi vsi drugi redi, razun onib, ktere brezverska država še trpi. Nekte i redovniki so namreč tudi liberalcem všeč, ker jim niso nevarui. 8. Se škofom roke zvežcjo s tem, da po ,,postavi'"' cerkvene kazni nikomur državnih pravic ue kratijo, to je: da sme kat. cerkvi vsak brez vsega strabu nagajati. V zvezi s tem je postava, ki dovoljuje rekurs do državne oblasti zarad ,,zlorabe dubovne oblasti." Ce bi torej od vlade nameščeni duhovnik, bodi si v pastirstvu ali v učilišču kat. vero zatajil in krivoverstvo trosil, ter bi škof primoran bil odpadnika od službe odstaviti, sme ta zarad ,,zlorabe duh. oblasti" rekurirati ia država ga vzame v obrambo, to je: volka pri čredi pusti. To je mariborskermi Reuterju: ,,Unterordnung der klerikalen Hierarchie unter Verfassung und Gesetz" — prosto po slovenski: Za škofe iu vso cerkveno oblast naj ne velja več cerkvena, nego državna postava, ktero sklenemo mi liberalci v državnem zboru po svojem okusu. To je premedeni 1 i b e r a 1 n i n a č r t, kako katoliško cerkev sčasoma izsušiti, da postane v vsein državi pokorna dekla. Pojasniti vsega na tanko ne moremo , ker bi k temu obširne knjigc trcba bilo; le na dve reci moramo castite bralce spomniti, ki bi najžalostnejih nasledkov imele, ako liberalcem res obvelja, kar je načitano. Kar zadeva semenišča, smo v lanskem ,,Gospodarji" str. 173. 179. 183. obširno o tem govorili in posebno poudarjali, da je pribodnjemu dutiovuiku za zvrševanje nevarne in težavne službc veeletnili vaj duhovnega in krščanskega življenja pod vodstvom skušenega in modrega duhovskega ueenika ueobhodno potreba. Gorje Ijudstvu, ako dobi za pastirje pabnjencev, ki so navdaui posvetnega duha, ki ne poznajo blažilne moči kvščanstva in nja kreposti alj čednosti! In prav tega se jc bati, ako bi bogoslovci, učeci se na vf-eučiliščih, živeči sredi sveta sebi prepuščeni bili.*) *) Kdor s:' hoče o tem bo!j podučiti in pra v soditi, naj bere eno naslednjih knjižic: BWiirdigung der biscboflichen Clericai-Seminaiien als Erziehungs- und Lchran- Kar liberalci kvasijo o višji učenosti, ki se le ua vsenčiliščih pridobiti zamore, je gola sleparija. Prvič ne pozna nijeden teh kričačev semenišč in stavri, ki se v njib uče. Ne bojimo se od nobene strani p r a vi č n e g a ugovora, ako rečemo, da se kakor po drugod, tako tudi v lavantinskem semenišču v znanstvenem oziru vsaj toliko stori, kakorna vseučilišču in da se od kandidatov duh. stanu več zabtevati uemore, kakor se tukaj zalitcva. Ako le doticni preč. škofi vso skrb na svoja semeniščaobračajo, jih ni boljših ustanov za vzrejo dahovščine kakor so škofijska semenišča. Drugič jepomisliti, da liberalci s svojiin hujskanjem proti semeniščem vse kaj druga nameravajo, kakor pa ,,višjo izobraženost" pri bogoslovcib. Te liberalci še žcleti ne morejo, kajti je ravno ujim dobro izurjeua dubovščina strab in poguba. Njih edini uamen je: pridobiti dubovnikov, kateri bi liberalnim naredbam brezverske države nasprotni nebili; pri nas na Slovenskem ]>a vrh tega še tacih, ki bi uarodnih pravic ne branili, ampak ponemčevanje ljudstva še pospeševali. Zato se tirja, naj brez vladnega odobreuja nobeden službe ne dobi, da naj vlada nadzorovanje tudi v bogoslovskih šolah prevzame. Ko bi naši narodnjaki manj liberalni iu bolj domoljubni in previdui bili, bi to lehko že zdavno spoznali in proti nam tako strastno nc divjali. Tem kratkovidnim politikarjem moramo praktično resnico pred oci postaviti in reči: Kruh je kruh, in kdor kruh deli, j e gospod, in kdor ga pri jema, j e gospodu podložnik! Če državna oblast, kakor to liberalci žele, dubovščiuo popolnem v svoje roke dobi, potem je tudi našemu ljudstvu v narodnem oziru krepka podpora zrušena, kajti odločnega narodnjaka se bo pod vladinimi očmi težko več kdo kazal, ako ve, da mu to pot do službe zaleže, da je po drugi poti dobiti ne more, kakor če je v državljanskem in političnem oziru — vladi povoljen. Cerkvenega premoženjaše nismo omenili, ker ima v tem oziru pii nas itak vlada odločilno besedo. Ce pa država duhovnike v službo vzame, jib bo tudi plačevala; ker pa državna blagajnica hudo nadubo ima, bode vlada, kakor na Italijauskem, po cerkvenem premoženji segla da napravi n o v o ccrkveno kaso. To je sedaujc, osodepolno stanje in blizo je državni zbor, ki bode brez dvoma o teh rečeh sklepal. Odkar so namreč liberalci pogodbo s papežem v drž. zboru razdrli, je treba namesto nje d r ž a v u i h p o s t a v, ki določnjejo razmero med državo iu kat. ccrkvijo. V načitu so te postave gotove, in če zmagajo liberalci pri volitvab,  mora vlaJu s temi predlogi na dan, ker liberalna večina državnega zbora na to pritiska.  In zdaj vpralamo vsakega pravičnega člo-  veka: imamo li prav ali ne, če v tacib razmerah salten." Von Dr. Ferd. Michl. Wien. 1872. — »Zur Eefonn der Theol. S.udien in Oesterr." Graz 1873. Ulr. Moser. od prihodujib državnib poslancev poroštva imeti hočemo, da bodo v cerkveno - piavuih zadevab tudi na pravi strani stali in ne na strani libeialcev. Kdo se drzne trditi, da bi slovensk državni poslanec v smislu in na korist ljudstva delal, ako bi v teb prevažnih rečeb z liberalci glasoval? To nesrečo ia sramoto od katoliških Slovencev odvrnoti, smo nasvetovali, naj kandidati kratko izrečejo, da se skladajo s programom ,,pravne" stranke, kateri v cerkveuo-pravnem oziru poroštfa daje, v narodnem oziru nam pa ni naspvoten. Za odgovor smo dobili strasten upor, natolcevanja, zasmehovanja in slednjič osobno pikanje urednika ia drugih poštenib mož naše stranke. Ker srao pa prepričani, da je uzrok vsemu temu le buda zmotnjava, pri mnogih tudi očitna nevednost, iu ker smo denes, kakor mislimo, dovolj jasno uzroke navedli, zakaj da moramo poroštva itneti od kandidatov, se iie bomo več zarad programov pričkali. Vsega nespametnega vazpora bode na mab koncc, ako privržeuci izkljuČIjivo narodne stranke pripoznajo in očitno izrečejo, da so: za svobodo in nedotakijivo samoupravo kat. cerkve, za samovlastno upravo cerkvenega premoženja in cerkvenih ustanov; da zadobi šola verski značaj, kat. cerkev toraj dovoljnega poroštva, da ni ne v verskem spoznanji iu vedenji učitelja, riiti ne v šolskih knjigah česar, kar je nasprotno veri in spodkopava veljavo cerkvene oblasti. To so naše tirjatve, ktere stavimo z ozirom ua blagor slov. ljudstva,od kterih torej odstopiti ue moremo, ker bi sicer izdajalci ljudstva bili. Kdor še ima iskrieo pravnega iu nravnega čutstva v svojem srcu, nam mora pritrditi. V n arodnem ozirusepa držimo vašega ožjega programa ter vam še sreče želinio, ako ga poprej doženete, kakor se po našem prepričanji doguati da. To je naša poslednja beseda.