Dopisi. Od Drave. 3. maja. V neki fari, (t Hočki natnreč — Tredn.) t kteri sicer sami katoličani prebivajo, je umrl ne daTno luteran. SinoTO prošnjo, da bi se rajni oča na katoliakem pokopaliači pokopal, je domači župnik ročuo uslišal, kajti prošnja je bila vtrjena t sedaj Teljavni postavi od 25. maja 1868, po kteri se more luteran na katoliškem pokopališči pokopati, ako t srenji, t kteri umrje luteran, posebnega pokopališča za luterane ui. Ko je pa sin še nadalje prosil, da bi se pri oSetoTem pogrebu, ki ga je luteranski župnik iz Maribora obhajal, tudi pri farni cerkTi ZTonilo, je župnik s celo prijazno besedo to proanjo odrekel, rekoč, da cerkTena postava tega ne dopušča. To je dogodba po goli resnici popisana. — Da so se župniku noč potem okna na faioTži potrupala, ne spada sem. Morebiti se je to zgodilo zato, da so pobijalci ali njib najemniki svojo Tišo omiko in strpljiTost razodeli. *) Nehote se mi silijo na misel nektera Tpraaanja, ki utegnejo tudi druge bralce ,,Gospodarja" zanimati; zato jih s pridjanim odgoTorom tu sem postaTim. — 1. Imajo nekatoličani sploh kako praTico do zTonjenja kat. cerkeT? — Nikakor ne! Tudi držaTna postaTa, ktero smo spredej omenili, jim te praTice ne priznaTa. 2. Kakosen Tzrok utegnejo tedaj nekatoličani imeti, da ZTonjenje pri kat. cerkTah želijo? — Zares pameten Tzrok se da težko misliti. Ztonjenje pri pogrebih je znamenje, da je rajni bil ud one cerfeTe, ktera mu zvoniti da. Katoličanu zTonijo pri katoliških, luteianu pri luteranskih cerkTah. In kakor mi katoličani ne maramo za to, in celo nočemo tega, da bi se nam po smrti pri luteranskib cerkrah zvonilo, tako bi si mogel pameten čloTek misliti, da tudi luteranu ne more biti želja, da bi mu pri pogrebu pri kat. cerkTi ZTonili. — 3. Ali pa ni tako raTnanje zoper strpljivost (tolerancijo) do drugoTercev in zoper ljubezen, ktero smo jim dolžni ? — Nikakor ne! Krščanska strpljiTost obstoja edino _t tem, da drugoverceT zaTolj njih Terskega prepričanja ne zaničujemo, ne sovražimo, ne preganjamo, marveč jih pomilujemo in za njih spreobrnjenje molimo, in jim t Tseh dušnih in telesnih potrebah — brez ozira na njih Tero — radi na pomoč pridemo, kakor nas Kri8tus uči t priliki od usmiljenega Samarjana. 4. Zakaj tedaj gre v naTedenem slučaji ? — Edino le za lastninsko praTico. Katoličani so zTonoTe kupili, zato so tudi lastnina katoličanoT, in le za pobožno rabo katoličanoT od cerkTe blagosloTljeni. Luteran ne mara za blagosloT kat. cerkTe, kako bi toraj zamogel marati za blagosloTljene stTari, kakor so ravno zTonoTi? — Kakorkoli torej stTar premišljujemo, je župnik t tem slučaji raTnal po avoji dolžnosti in po tirjatvi praTice; oni pa, ki so mu zaTolj tega nagajali, so pokazali, da ne poznajo ne doižnosti, ne pameti, ne pravice. *) Neki npobožni poslušalec" hvali v nMbg. Ztg." štev. 52. luteranskega pastorja, da je na katoliškem pokopališči tako lepo predigoval o Bkrščanski strpljivosti", ter so ljudje na potu domu edino le o lepi predigi govorili, ki je pri poslušalcih padla na — dobro zeinljo i. t d. Menda so nekteri ^pobožni poslušalci" tako ganjeni bili, da so iz sanie nkrščanske strpljivosfi4 župniku šli okna pobijat in razsajat, ter zdaj iz same Bkrš. strpljivosti" tudi v nMbg. Ztg." župniku zabavljajo. Vredn. Iz Slovengradca 4. maja. (Zastran^vo1 i t v e.) Pretečeni teden smo zvedeli, da je Smid na včerašnjo nedeljo volilni hod v tukajšnji gostilnici ,,pri Giintberju" sklical. Nekteri volilci, ki so bili k temu shodu pismeno povabljeni, so željo izrekli, da bi se tudi naš kandidat dr. Šuc pri tem zboru predstavil. Alj ko se nas v nedeljo ob napovedani uri zbere kakih 50 volilcev in drugih možakov, ki bi ae bili radi shoda udeležili, se nani je naznanilo, da nima nibčer pravice vstopiti razun tistih, ki imajo povabilo v rokah. Ne vemo, alj ao imeli Šmid in njegovi tovariai tako slabo vest, alj pa premalo zaupanja v svojo reč, da so se nas zbali. Kakor čujemo, bjlo jih je za vsem le 7 volilcev pri tem shodu, Šmidovih agitatorjev pa veliko več, in ti so tako pritiskali, da je eden naših korenjakov izbežal iz dvorane rekoč: ,,Le pojdimo, tukaj nič ni za nas!" Le enega so neki na svojo stran dobili. (?) Ostali, ki nismo smeli v dvorano, smo potem sami napravili volilni shod, in poklicali g. dr. Šuca, da se je predstavil in svoj program razložil. Vsi so mu pritrdili, in enoglasno njega za kandidata proglasili. Vprašamo pa, a)j ima taka stranka poštene namene, ki si ne upa očitno pred svetom svojega kandidata pokazati? » Izmed mladoslovencev je nekdo tukaj pozvedoval, ne bi li kdo iz njih stranke ložje zmagal? Mi naravnost lebko rečemo, da mladoslovencern tukaj pšenica ne cvete. Ako nemčurji tnladoslovencu v deželni zbor pomagajo, naj mu dobro tekne; od nas pa glasov ne dobi, kdor ni vsestranskega zaupanja vreden. Iz Celja, 4. maja. (Nove aole.) Gospodje, ki pri zelenih mizah ukaze pišejo, pogosto tudi kaj napačnega skovajo, česar bi še priprost kmet ne storil. Ena takih reči je nasvet dež. šolskega svetovalstva, da bi se — menda po predlogu okr. celjskega šolskega svfeta— za celjako okolico zunaj Celja, dobre pol ure na Dobrovi, nova šola napravila. V ta namen priael je že ukaz, soataviti krajni šolski svet, kteri bi novo solo v svojo skrb vzel. — Iz več razlogov je ta nasvet nepiaktičen. Prvič je Dobrova na takem kraji, da je v mokrib letih tje prihajati jako težavno, ker so vse* steze z vodo nalite, bi torej mnogim otrokom inogoče ne bilo v šolo hoditi, v tem ko je po precej dobrih cestab v mesto tudi v mokrem vremenu veliko ložje priti. Drugič je več vesi celjske okolice, kakor Medlog, Babno, Lava na sewrno zapadni strani dosta bližej celjekemu mestu, kakor Dobrova, in otroci bi le z velikimi težavami Dobrovsko šolo obiskovati zamogli. Tretjič je še na južni strani Celja več okolic: Koanica, Pečevnik in Zagrad, kterim bi ta šola bila celo neodročna in oddaljena, lastne aole bi si pa te okolice zavoljo uboštva postaviti in vzdržati ne mogle. Četrtič bo celjskim duanim pastirjem skoraj nemogoče v tako oddaljeni šoli krščanski nauk učiti, posebno ako se na to ozira, da bode v par letih duhovnikov silno pomanjkovalo; vib vsega tega ne bodo otroci nikdar zamogli pri kaki božji službi ali šolarski meši biti, ker ni ceikve v Dobrovi in ne v bližavi. — Ta misel je tedaj gotovo nepraktična in najboljše bi gotovo bilo, da bi se zastop celjske okolice zoper to osnovo pritožil in nemudoma staro mestno šolo kupil, ali pa v soseskini biši na Bregu si slovensko šolo napravil za vso okolico. — Kakor pri nas, se nameravajo tudi v Vojniku, na Lebečni in vTrnovljah 2 novi šoli postaviti. Od kod se bodo neki učitelji jemali in kako bodo kmetje toliko šol plačevali ? Iz Ljutomera 4. maja. Kako posamesen človek v gospodarstvu napreduje, ako je delaven, marljiv in varčen, ter mu premoženje od dne do dne raste, da sebi in drugim ž njim pomaga, tako tudi druatvo, ako imajo njegovi zastopniki vse dobre lastnosti, labko napreduje in mnogo dobrega za okolico stori. Tukajšna okrajna založnica je v kratkem času svojega obstanka pokazala, da srojo nalogo ne samo dobro ume, temuč tudi djansko izpolnuje. — Vsled spremenjenih pravil odstopil je —pri zadnjem občnem zboru— poprejšni odbor, a vendar bili so vsi njegovi udje iz pripoznanja sopet in sicer enoglasno v zaatopniatvo voljeni. Imena njih so: G. Kukovec, načelnik, g. Zemljič, denarničar, g. Gomilšek, preglednik; — namestniki so: Gg. Kryl, Jož. Steier in Merčnik, vsi v Ljutomeru. To je načelniatvo alj opravniatvo društva. Njemu pa je pridjanih 15 nadzornikov alj preglednikov, ki imajo delovanje načelništva nadzorovati ali pregledovati. So pa naslednji gg.: Dr. Mravlj ak, odvetnik, Drag. Huber, knjigovez, oba v Ljutomeru, potem kmetovalci in večidel tudi župani okraja tukajšnega in sicer: Vatroslav M o h o r i č, iz Podgradja, N o v a k Marko, iz Stročjevesi, Iv. Reib iz Mote, A. Bežan iz Šalinec, Fr. Stanetič iz Trnovec, Mart. Puaenjak iz Vržeja, Mat. Strakl od sv. Križa, Iv. Favkaa iz Iljašavec, Mih. Spindler iz Starevesi, Jož. Slekovec iz Kokoriš, Ar. Rantuša iz Moravec, A. B o ž i č iz Radoslavec in Mat. P i 1 aj iz Branoslavec. Potem so voljeni v cenilno komiaijo gg.: A. Mihelič, trgovec, Iv. Vučina, poseatnik, oba v Ljutomeru, in Šim. Ferenc iz Stareveai. Reči se mora, da je društvo v rokab prav umnib, izvedenih, narodnih možižv in moramo z izidom volitve biti popolnoma zadovoljni. —