POŠTNINA'PLAČANA ** <6 r J' iC so «• Ki J» ul [* «I Ki i« i JO 1(1 Ki »l v v f f lOr I" V I« 'i- It J- » |0 i' c r K 6 |0 Lì Leto II. št 20 Trst 15. junija 1948 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15.— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. Cena lir 15 UNWORKABLE? ■ *■ naša ta beseda ne po svojem ijt0ru ne po njenem pomenu. e9«e pa postati usodna za na-0t Poslovne ljudi, podjetnike, tj, mike in trgovce. Gre za njihov j anek. če bi namreč obvelja-jf Mnenje generala Airey-ja da STo nesposobno Za lastno živ-__ nie, kar pomeni »unworkable« ^ jn bi se Trst zopet priključil juliji, potem bi se začel za genske trgovce, obrtnike, osta-Podjetnike in naše kreditne vode križev pot, na kateri jih ' Pognala aneksija leta 1918. 0sPOdarski položaj tako majh-tj državice, kakor je STO, ki ^ 0leiriu prebivalstvu ne nudi ni-prostora za pošten ne-.Osfci izlet, gotovo ne more biti jjJnat danes, ko se z a gospodar-n,‘ Prospeh ne zadovoljujejo več s 1 z ozemljem velikih držav in J ustvarjaj o bloki s prednostni-1 carinami in celo carinske zve-. • Toda s tem še nikakor ni če-t n°> * je STO »univorkable«, l 3- da se ne more s svojim de-^ Preživljati. L.. erPo, da bi vsaj carinska p ri-r jučitev k neposrednemu in na-ltr nernu zaledju, ob vznožju ka-re0a se je tržaška luka razvila, Tc^len^a neprimernci ugodnejšo . ltev za Trst. Toda trditev, đa le STO ^iern »unvoorkable« v današ- kl: '\..°bsegu ali pa celo da bi pri-lucitev srednjeevropskega pri-pjjiiča, kakor je Trst, k Italiji p nesla gospodarsko odrešitev, je p ^-letnem hiranju pod Italijo j udar nesmiselna. Preračunana, Pač biia za neobveščeni zum-(lih postaljena iz politič- It raZlogou, slepi izstrelek v te-tu.. ^hladne vojne« — če lahko IJa1 ^ 9ogP°darstveniki postav-J10 vojaške primere. „o e da bi se spuščaili v podrob-jj. Razčlenitev razvojnih možno-tržaškega gospodarstva po po-u _e2nih panogah, hočemo samo poviti, da je Trst danes še ved-d;»,najvažnejše industrijsko sre-7pJe s prvovrstnimi ladjedelnica-krojnimi tovarnami in rafine-ter množico strokovnega gj.bja na Balkanu in najbližji Pot» e?nu vzhodu, poleg tega pa &all°rsk° *n trgovsko središče. ,n se šele industrijalizira in pQe industrijsko opremo in ladje sllr svetu, in ponuja svoje de;°?ine v zameno. Če je Sforza he,’ bi bilo od strani Italije prenw*o odbijati industrijsko o-Cer , Jugoslaviji, ker bi se si-g, Jugoslavija lahko obrnila dru-(a zakaj bi potem prav Trža-g0 * biii tako neumni in odbijali Vij®0barski sporazum z Jugosla-tte ’ fco je Trst vendar na nje-j, pragu — na Balkanu. pr J3 samo odstranijo umetne za-Pa i Med STO-jem in zaledjem, ®To°0rn° kmalu videli, ali je Ga;, »untoorkab!e«_ Celo gen. Plev ^ 3e mnenja, da Trst ne 1c0 e računati na Italijo, ker lah-zadosti dvojim potre-Črp P°č mora iskati tržišča v ■yn , evropskih državah. (»New Qk Times« 7-V-48). 3e’ 3e Trs* s S!;0i° i£alijiClno’ ki sta mu jo naprtila upravni sistem in ita-tforu, način poslovanja, nun-^ Kaole«. nan- Mednarodna gospodarska-fi-slce0Ja. komisija, ki je marca lan Ce • e£a preučila tržaške finan-hi0ln ^oje pofroSiio predložila dtt . 0yski konferenci, je pribila, Peng y Trstu 60-70 odst. uprav-P’o °Se^3a Preveč. Uri»- Mnenju komisije je treba dir5Qy . i sedanji primanjkljaj v ti ijjìb financah pomanjkljivo-‘n yi liupskega davčnega sistemi S y®03<:im stroškom za Italijan-Je prp^,?Uni aparat v Trstu. Zato p°e«ot ■ Ua °dločno skrčenje in Preob ln3e uPrave, ter popolno sisternr®zbo sedanjega, davdfiega arjjpj, ?• Po izvršitvi potrebne re-kratkpZa^ìe ibi bi( proračun v ^on^su aktiven za 168 mi-S*Ce0a JŽr , ^ Po mnenju ,v ( po mnenju ovjet- Medtp ^redstavnika v komisiji), ?u?ia!i 80 ostali člani nara- ^Ijajg 4 milijarde primanj- ^rosjt’ bi pa nastal zaradi Pa 2a povečanje policijske- °^kodn“* zaradi izplačila vojne ^04ijfine, reorganizacije Javnih • z amortizacijo javnega dolga in javnokoristne službe. Zaman stikaš po poročilu komisije, v kateri so bili vernini trije strokovnjaki, do katerih sc imele popolno zaupanje ZDA, Anglija in Francija, za besedo »un workable«. Ce že ni bilo upanja na sporazum med štirimi velikimt silami glede imenovanja guvernerja, potem bi bilo treba začeti z gospodarsko in finančno politiko t> smislu poročila omenjene komisije — ki je med drugim zahtevala uvedbo nove valute — in v smislu jasnih določb mirovn.o pogodbe in ne vkleniti Trsta v italijanski gospodarski oklep, pa bi bilo STO »workable« ali »viaole«, bi dejal Bidault. Meglene številke o financah STO-ja Zal, da so podatki Aireyevega poročila o državnih financah tako skromni, da onemogočajo vsako strokovno kritiko. Generai samo navaja, da je proračun za prvih šest mesecev obstanka STO-ia (od 15. sep. do 15 marca) predvideval 3 milijarde dohodkov, 18 milijard izdatkov, primanjkljaja torej 15 milijardi. Po obračunu ipa je bilo 4,824 milijonov dejanskih dohodkov, 15, 535 milijonov izdatkov in 10.711 milijonov primanjkljaja. Dejanski dohodki, so se torej zvišali in izdatki znižali. Izdatki bi bili še nižji, ko ne bi vsebovali 1,219.367.000 lir, izdanih za dobrodelnost in podpore, ki so navadno političnega značaja. Por leg tega se bodo mnogi zaostat davki začeli iztirjevati šele zidJaj Dalje, nimamo nikakršnega pregledal, ali so bili izdatki 15 milijard in pol res upravičeni. (Iz gornjega članka je razvidno, da je sovjetski član mednarodne finančne komisije cenil za nepotrebne izdatke 4 milijard, ki so jih naračuna' i ostali člani). Izdatke bi bito mogoče zmanjšati z reorganizacijo uprave, kakor je svetovala omenjena komisija. O trgovinski bilanci ni mogoče govoriti, ker ne navaja poročilo nikakršnih podatkov o trgovini z Italijo, češ da jih ni mogoče zhrtaltti, ker rii ctafriniarriic med STO in Italijo, Po' vsem tem vse števi'ke o Državnih financah in zunanji tirigovini ne povedo strokovnjaku ipri OZN ničesar o davčni zmožnosti in plačilni bilanci in torej ne morie,'o nikogar prepričati, dia je STO »unwor-kable«. Milanski list vidi jasnejše Pravo senzacijo je v tržaških gospodarskih krogih zbudil članek dr. D. P. Balinta, poslovnega Tržačana, o vlogi Trsta med zapad-raimj in vzhodnimi državami, k. ga je priobčil milanski gospodarski list »IL Sole« (28 maja) kar čez pet stolpcev. Pisec odločno Pobija mnenje, da bi uvedba planiranega gospodarstva v vzhodnih državah pomenila konec tržaške tranzitne trgovine in trdi, da je Trst že po svoji zemljepisni legi in po svoji strokovni sposobnosti poklican za to, da posreduje med vzhodnimi in zapadnimi državami. Dr. Balint predlaga, naj bi v Trstu ustanovili i mogočen^ finančni zavod, pri katerem bi sodelovale vse prizadete države in Zaseben kapital in ki bi financira* trgovino z zaledjem. Članek je zbudil toliko večjo pozornost v Trstu, ker je v popolnem nasprotju z gospodarsko politiko 'anglaameriške vojaške uPrave in sedanjimi civilnimi vladajočimi kr.agi v Trstu, ki ne puste v lokalnem gospodarskem tisku do besede nikogar, ki bi branil gospodarsko neodvisnost STO-ja. Posredno pisec pobija tudi trditev generala Aireya (v zadnjem poročilu Organizaciji združenih narodov) »da je bila stara pomorska trgovina Trsta prekinjena zaradi nove preusmeritve držav Donavske kotline^ Tri zapadne valute Za ureditev prometa na južni železnici Sredi maja je bila v Ljubljani železniška konferenca, na katero so ,biHli povabljeni ^predstavniki železnic STO—ja, Jugoslavije, Avstrije, Češke in Madžarske. Sle je za to, da se na progi St. Ih (Maribor)-Sežana, ki (Seče jugoslovansko ozemlje, uvede direktna tarifa, kakor na pr. že obstoji -na- progah iz Cehiodlovaške in I Predsednik Truman v zadnjem času pogosio opozarja na nevarnost inflacije v ZDA. Vprašanje je udarilo z vso ostrino na dan, ko je Kongres odobril ogromen kredit za oboroževanje in ko Je Zveza zapadne Evrope (Anglija, Francija, Belgija, Holandija in Luksemburg) zahtevala obnovitev dobav ameriškega orožja na račun posojila in zakupa, ki je bilo v veljavi za časa vojne. Truman je v posebni spomenici že zahteval obnovitev tega zakona v korist Zveze zapadne Evrope, toda zadeva je bila odložena verjetno tudli zaradi novega položaja, ki je nastal po izmenjavi not med Moskvo in Washingtonom. Oboroževanje prinaša podražitev blaga, ki pride za to v poštev. Skok cen jekla je gotovo v tej zvezi. Skoku cen surovinam sledi skok na drobno, že delno izvajanje Marshallovega plana povzroča v Ameriki skakanje cen. B. Raymond Thomason je v «Continental Daily Mailu» učinkovito prikazal sliko sklenjenega kroga «oboroževanje - umetna konjunktura -inflacija - beda», iz katerega ni rešitve ne za ameriško ne za zapad-noevropsko gospodarstvo, ako dokončno ne kreneta na novo pot. Razširitev oboroževanja na druge države, pravi Thomson, bo vplivala tudi na gospodarstvo ZDA. Inflacijski proces, ki ga že itak hranijo program za obnovo Evrope (Marshallov plan), znižanje taks in oboroževanje same Amerike, bo pospešen po novem bremenu oboroževanja zapadne in južne Evrope. To bo s svoje strani zmanjšalo učinek Marshallovega plana, kajti povišanje cen v ZDÀ bo povzročilo zmanjšanje kupne moči kreditov Marshallovega plana. Prva reakcija na Trumanovo poslanico glede obnove posojila in zakupa bo seveda ta, da bodo države zapadne Evrope poveličevale ameriško velikodušnost. Toda ta navdušena hvaležnost se bo precej izpremenila, ko bodo evropske države odkrile, da morajo same prispevati k oboroževanju. Kajti Amerika Jim bo dala orožje, toda Evropa ga bo morala plačati. To prinese visoke davke in nova težka gospodarska bremena. Učinek Marshallovega plana bo na ta način paraliziran. Crippsov glavobol Govoreč o gospodarskem sodelovanju med zapadnimi državami je Polkovnik Lenac, poveljnik voja ške uprave v jugoslovanskem pasu STO-ja, je izjavil o gospodarski po litiki angloameriške vojaške uprave, v zvezi z Aireyevim poročilom med drugim naslednje: VUJA (Vojaška uprava Jugoslovanske armije) je vedno branila načela svobodne iz, menjave biaga med obema področje, ma Tržaškega ozemlja in svobodno zaposlitev delovne sile na ozemlju in da se tudi sedaj bori proti uvedbi gospodarske meje med obema področjema, ki jo je vsilila ZVU (Zavezniška vojaška uprava), ki Je s tem kršila določbe mirovne pogodbe z Italijo. Potrebno je ugotoviti, da smatra ZVU jugoslovansko področje kot inozemstvo in ne kot sestavni del Tržaškega ozemlja. ZVU zahteva na pr. plačilo v dra- Av stri j e v smeri proti Trstu, in sicer čez Trbiž. Poskus, da se najde sporazum, ki bi omogočal izkoriščanje najučinkovitejše železniške zveze tržaške luke z zaledjem, je tržaški tisk pozdravil, na-dajoč se neposrednih koristi zo tržaško trgovino. Konferenca ni dosegla otipljivih rezultatov, pač pa gre v bistvu za prvi kontakt. V začetku junija bi se morala - pogajanja nadaljevati v Trstu, 1 toda do sestanka še ni prišlo. angleški finančni minister Cripps dokaj jasno povedal, kaj prav za prav pomeni «evropsko gospodarsko sodelovanje». Dejal je, da bodo moraia nekatera angleška industrijska podjetja prenehati z izdelova njem blaga, kj ga francoska, belgijska ali nemška podjetja izdelujejo olje; prav tako bodo morale, celinske države nehati s proizvajanjem blaga, ki ga bolje izdeluje Anglija. Minister je dodal, da bo vprašanje prilagoditve angleškega gospodarstva gospodarstvu zapadne Evrope prizadelo Angležem hud glavobol. Po decembrskem -sporazumu bi angleška induisittriija morala izvr-è'.tH pblovico sovjetskih naročil do konca maja; v nasprotnem primeru bti imela Sovjetska zveza pra-vico zmanjšati dobave žita za 200. 000 ton. Ang' eški industrij cl so doslej izvršili samo 20 odst. sovjetskih naročil, Sovjetska zveza bi torej imela pravico skrčiti dobave žitai. Angleži so prepričani, da do tega ne pr-ide, ker so v teku pogajanja za izvršitev sovjetskih naročil. Ko bi angleška industrija izvršila samo naročilo 1.100 železniških strojev, bi do, segla zahtevani odJstotek. Sovjetska zveza se je obveza'a da do bavi Angliji 750.000 ton žita pod pogojem, da angleška industrija izvršji omenjeno obvezo. Dioslej še ni izvršila 550 000 ton, tako da lahko mirno čaka na izpolnitev obveze angleške industrije. V Londonu računajo, da ne pride še tako hitro do novih pogajanj med obema državama in da se bo izmenjava blaga nadaljevala po sedanjem sporazumu. Anglo-jugoslovanski trgovinski sporazum Med Anglijo in Jugoslavijo je bil podpisan sporazum za zamenjavo blaga v vrednosti 2 milijo-■nnov funtov Ster.; 500.000 funtov šterilingov se nanaša na jugoslovansko nabavo trdega lesa. Les bo Anglija plačala v funtih, ki jih -bo lahko Jugoslavija uporabljala le na področju funta berlinga V teku so pogajanja za nabavo mehkega gradbenega lesa. Prva goccili valuti, t. J. v dolarjih - odnosno v dragocenem blagu - in ne s proizvodi z jugoslovanskega področja. Upoštevajoč, da prihajajo največji viri jugoslovanskega področja iz poljedelstva in ribolova, sledi, da Je sleherna trgovina med obema področjema onemogočena. V potrdilo vsega tega bi bilo dovolj sklicevati se na izjave polk. Par-.fonsa, voditelja angloameriške delegacije, ki je glede važnosti izvoza z anglo-amertškega področja na jugoslovansko področje Tržaškega ozemlja izjavil na sestanku obeh komisij (V Kopru 3. V. 1943) da jt iz Trsta možno izvažati praktično samo apnenec in apno, ki sta edina izvirna proizvoda Trsta in po mnenju anglo-ameriških izvedencev edina, ki se lahko izmenjata s proizvodi jugoslovanskega področja.« Francoski frank Uprava za gospodarsko sodelovanje (ECA) preučuje vprašanje postavitve novih podlog valutam Marshallovih držav, dS bi ustregla želji posvetovalnega organa predsednika Trumana (National Advlsory Council). Američani stremijo za tem, da bi se pri vsaki valuti uvedel samo po eden tečaj. Znano je, da se je Mednarodni denarni sklad uprl načinu, po katerem je bilo izvedeno razvrednotenje francoskega franka. Francozi se še vedno pro-tivijo uvedbi enega tečaja; saj veljajo pri njih posebni tečaji za izvozni frank, kakor v Italiji za izvozno liro itd. Gospodarske in finančne razmere v Franciji niso še zdaleč ustaljene. V zadnjem času se opaža precT*šnje popuščanje v trgovflii. Odjemalci se obotavljajo in čakajo na boljše čase. Listi ne izključujejo izbruha «trgovinske krize». Vlada je s hudim davčnim pritiskom in skrčenjem kreditov sicer ustavila inflacijo, toda ti ukrepi so povzročili «krizo prilagajanja», ki je zadela predvsem industrijo. Cene na debelo so v maju posko- pošiiljka lesa bo prispela v Anglijo že ob koncu tega meseca Nadaljujejo se medtem, kakor poročajo angleški listi, pogajanja za sklenitev dokončne trgovinske -pogodbe. Iz krogov jugoslovanskega poslaništva v Londonu je bdo javljeno, da ovira pogajanja okol-nost, d-a se angleške tvrdke nočejo obvezati glede roka, v katerem bi dobavila naročeno blago. Prvo narodno posojilo v Jugoslaviji Zvezna vlada FLRJ je na podlagi zakona o splošnem državnem proračunu razpisala narodno posojilo za izvršitev petletnega plana v znesku 3 milijarde in pol dinarjev. Država bo vrnila posojilo v štirih letih, in sicer 10 odst. v letu 1949, 10 odst. v letu 1950, 20 odst. v letu 1951 ter 60 odst. v letu 1952. Plačala bo 6 odst. redne obresti na vsako obveznico, drugih 4 odst. pa pojde v sklad dobitkov. Vsaka osma obveznica bo zadela dobitek 2.000 —100.000 dinarjev. Tako bo država vrnila v štirih letih posojilo v znesku 3,5 milijarde, z obrestmi in dobitki pa 4.652 milijonov din. Osnovna obveznica bo 1.000 din, v nekaterih primerih pa 500 in 250 din. Dobitki in obresti bodo prosti vseh davkov in taks. Pogoji posojila so zelo ugodni in vlada pričakuje, da bo našlo odmev pri najširših množicah. Posojilo bodo uporabili izključno za produktivne namene. Od skupne planske investicije za leto 1948 predstavlja posojilo le 5,25 odst., ostalo pa bodo krili s sredstvi splošne državne akumulacije. To posojilo se v bistvu razlikuje od posojil predvojne Jugoslavije. Stara Jugoslavija je razpisala 4 posojila, in sicer v letu 1921 500 milijonov), v 1. 1931 (133 milijonov), v letih 1935 in 1933 875 milijonov in v letu 1938-39 (700 milijonov), v mnogo večji meri pa se je zatekala k inozemskim posojilom, ki so težko obremenjale vso jugoslovansko gospodarstvo. Začetek jn rok vpisovanja bosta šele določena. TRGOWNSKA (POGODBA MED* JUGOSLAVIJO IN ARGENTINO Dne 7. t. m. je bila v Buenos Airesu podpisana pogodba med Jugoslavijo in Argentino na podlagi katere bo Jugoslavija nabavila Argentini 100.000 ton cementa, 4.00<> ton kavstične sode ter 35.000 ton lesa, poleg raznih drugih proizvodov. Argentina bo poslala v Jugoslavijo 6.000 tpn surovih kož, 1000 ton lanu, 1000 ton lanenega olja, 500 ton industrijskega loja ter 100 ton kazeina. čile za 6,3% (indeks V maju 1.653, v aprilu 1.555); predvsem je poskočil indeks živil (od. 1.590 na 1.702). (Povišane so bile cene mesa in vina, medtem ko so cene jajc in fižola padle). Indeks industrijske proizvodnje se je povzpel na 1.604a (aprila 1.520). Deloma gre za sezonsko skakanje cen. Finančni minister Mayer Je prvotno računal s primanjkljajem 50 milijard frankov v drugem polletju 1948, zdaj pa ceni primanjkljaj na 95 milijard. Lira Po podatkih Italijanske narodne banke je znašal denarni obtok v Italiji 30. aprila 821.381,021.378 lir, t. j. približno 24 milijard več kakor 31. marca t. 1. (797.921,140.215 lir). V primeri s stanjem 30. aprila 1947 je bil denarni obtok 30. aprila 1948 za 821 milijard večji kakor pred enim letom. Trumanov gospodarski svet (National Advisory Council) je mnenja, da je treba valuto 16 Marshallovih držav postaviti na irealno» podlago. Splošno bi to pomenilo razvrednotiti nacionalne valute. Zahtevana valutna preobrazba naj bi se izvršila v okviru Marshallovega načrta. Poročilo omenjenega gospodarskega sveta pravi, da izpremembe ne bodo izvršene nasilno, vendar pa bo treba nekatere izvršiti v prav bližnji bodočnosti. Finančni komentatorji ameriškega tiska niso povsem zadovoljni z valutnimi razmerami v Franciji in Italiji. «New York Herald Tribune» piše, da bo treba pri italijanski valuti izvršiti nel' tere popravke. — Primanjkljaj v italijanskem proračunu v 1948—1949 bo znašal menda okoli 400 milijard lir. Vlada je zopet zanikala vest, da ima namen zamenjati sedanji denar, in trdi, da je ta načrt popolnoma opustila. TEČAJ LIRE. italijanski devizni urad Je za mesec Junij določil naslednje tečaje za izvozno liro: dolar 575 (neizpremenjeno), funt šter-ling 1997 (prej 1898), escudo 23,17 fr, fr. v kliringu 220 (neizpr.), belgijski frank 13,12 (prej 13,11), švicarski frank 143 (140), za obračunavanje pristaniških usluj 142,50 lir. Vzbuja pozornost povišanje cene funta. Holandski goldinar Holandski goldinar ne bo razvrednoten, tako trdijo Holandci, niti v primeru, ko bi ta usoda doletela angleški funt. Holandci računajo, da bodo svojo valuto podprli s krediti Marshallovega načrta, ki znašajo za april, maj in Junij 270 goldinarjev. DENAR POCENI V ZDA: Na zahtevo ameriške vlade ni bila povišana obrestna mera za kratkoročne državne obveznice, ki jih- Je Izdalo finančno ministrstvo v iznosu 10 milijard dolarjev. «Federai Reserve Board» je bil prvotno mnenja, da bi se obresti povišale od 11/8 na 1 1 y4%. Denarna politika, 'vlade stremi za tem, da se denar ne podraži in da se lahko nabavi po nižjih cenah. DRUŽBA »TRIPKOVIC« AKTIVNA Po poročilu, ki ga je upravni svet predložil občnemu zboru pa-roplovne družbe »Tripkovič«, se je dejavnost družbq zaključila v 1. 1947 z 29,6 milijonov dobička, kljub temu. da je bilo določenih 19 milijonov lii za amortizacijo ladjevja. Vse štiri tov.orne ladje, ki so last družbe (»Andalusia«, »Fanny Brunner«, »Tunisino« in »Zavije« tank) so bile trajno zaposlene. Na vsako delnico nominalne vrednosti po 400 lir so razdelili 200 lir dividendov. ZAČARANI KROG ZSSR in Anglija mirno trgujeta Polkovnik Lenac za gospodarsko sodelovanje obeh pasov Stran S GOSPODARSTVO limava in vodno gospodarstvo SI0-ja 111. Kraške jame in njihova vodonosnost Ze v prejšnjem članku smo obravnavali povezanost raznih podzemeljskih tokov z glavnim tokom reke Timave, v nadzemeljskem in podzemeljskem delu. Poskusi s kemičnimi spojjnami so dokazali zvezo med temi vodami porečja Timave. Izvedli so jih predvsem na naslednjih vodnih tokih: gornjem toku ■' /? / Z i z hiška jama, oziroma — izlivi Broja niče (Aurisina) in — ostali izlivi vzdolž morja. Končno so z enakimi poskusi ugotovili zvezo med reko Vipavo in jezeri Dobrdobskim, Pietrarossa in Sabljiči. Ze dolgo dobo pred prvo svetovno vojno so raziskovali razni izvedenci kraške jame. To raziskovalno dela so nadaljevali med prvo in drugo svetovno vojno. Preiskali so okoli 40 kraških jam ha porečju Timave in deloma izvršili tudi natančna Izkoriščanje znatnih vodnih virov Trebiške jame postavlja glede na obstoječe terenske razmere (višinske razlike) brez dvoma zelo zapleten in izredno zanimiv tehnični, predvsem menaničnotehnični problem, in to zlasti v pogledu črpanja ih nabiranja vode. To vprašanje ti bilo potrebno predvsem proučiti in razčistiti, da bi bila podana obča jasnost glede možnosti in ekonomičnosti izvedbe zadevnega projekta. Glavni vodni viri reke Timave in POREČJE TIMAVE Vfjipic» X P ""'j*/ fsVL v • ' ^Strnadi--. XX fr« ' \ ^ 11 Nabreiii t\o * BrdJ» < ' X Skocljeoska jama K»5je brezno Uama Podkrona • Lokvica VHeolca pri _ Trebcah pri Repentabru pri BrliČIkih Martel zap.od BriSČikov pri Gabrovcu • Noe, vzh. Nabrežine • pri postaji Nabrežina 10 km --------------/ KOMEN K ab* Ja »Gorjansko °Vol5ji grad „ ° Pleskoviča ’-.4?.y.Lenart “X \ Dutovlje 0 Sai el \ , '•■^Kolnik \ \ 'vrl a \ Vx xo3t&hJc| z ■meška oAvb °Kopriva • Tomaj Nedzemakl toki Podzemski toki «•J» porečja Timav. Orl maja med STO—Jem In Jugoslavijo oz. Italijo X X X X \ N X KohIm' ^opentabo^ K x/ \ II Gorka X0PÒINE B„sklX. X ,«.dvedj.k0SEÌANA N.\ PSV,r 'S* / ° hribV^rebJe 4 -V2# .---- t Čebul o vica s. A/ 0IVAĆA VremTica ’^-^Škocljan --x /h Timave, na toku Skocijanska jama merjenja vode — ustje Timave, oziroma — Tre- n osti. in terenskih značil- Podzemske jame Nadmorska višina terena (m) dno jame Cm) Globina (m) Skocijanska jama, vhod 426 317, 323 109 Skocijanska jama, prepadi 429 270 159 Skocijanska jama, Mrtvo jezero 440 173 267 Kačje Brezno 445 141 304 Jama Podkrona 430 330 100 Jama Lokvica 418 292 126 Jama Vllenlca 398 261 137 Jama pri Trebčah 341 12 329 Jama pri Repentabóru 310 135 175 Jama pri postaji na Opčinah 300 180 120 Jama pri Briščikih 286 126 160 Jama »Martel«, zap. od Briščikov 263 119 144 Jama pri Gabrovcu 230 117 113 Jama »Noč«, vzh. od Nabrežine 196 73 123 Jama pri postaji Nabrežina 149 35 114 VODONOSNOST1 VAŽNEJŠIH PODZEMELJSKIH JAM, IZVIRKOV TER IZLIVOV V MORJE Jama pri Trebčah Odtočna vodna množina se je ugotovila ob suši (stanje vode v Jami 13 m n. m. viš.) minimalno s 62.000 kub. m/24 h. Ob dežju pa se doseže maks. do 1,000.000 kub. m/24 h, povprečni odlok jnaša '400.000 kub. m/24 h. Izvirki Brojanice — izlivi ob morju pod Nabrežino Izkazujejo: minimalen odtok 16.000 kub. m/24 h, maksimalen 120.000 kub. m/24 h in povprečno 25.000 kub m/24 h. Nadaljnji manjši izvirki vzdolž morja so med Sv. Križem ln Prosekom s 10—50 kub. m/24 h. Med Miramarom in Barkovljami napaja studenec Skedenc izliv Cedas ln daje povprečno 150 kub. m/24 h vode. Na Vrdell so studenci z minimalnim 140 kub. m, maksimalnim 2.000 kub. m ln povprečnim 200 kub. m dnevnim odtokom vode. Izvirki ob nabrežju pri Sesljanu pa izkazujejo povprečno ca 800 kub. m/24 h odtoka vode. Slednjič omenjamo Se izdatnejše studence nad Stlvanom: a) skupino studencev Randač z minimalnim odtokom 22.000 kub. m/24 h, z maksimalnim odtokom 230.000 kub. m/24 h ln povprečnim odtokom 80.000 kub. m/24 h. Za pojačanje tržaškega vodovoda so uporabili 5 studencev jkupina, Randač. b) Skupina studencev Mošenice, severno Randača, izkazuje novp rečni skupni odtok ca 165.000 kub. m dnevnim odtokom vode. Jezera: Dobrdobsko, Pietrarossa ln Sabljiči napaja voda iz reke Vipave z odtokom, ki še znatno presega vodne množine dotoka iz obeh imenovanih skupin studencev Ram dač ln Mošenice. Trebiška jama Ta podzemeljska Jama leži nekaj nad 1 km sev. vzh. od vasi Trebče. Iz gornjega vhoda (n. m. viš. 340 m) si. spuščajo lijakasti upadni rovi ln globeli navzdol do n. m. viš. 273, kjei Je glavni vhod v prostorno Jamo (ploskvd 150x90 m) — tako imenovano Linderjevo Jamo — ki je običajno nad 50 m napolnjena s prodom. Preko te jame je vzpostavljena zveza s podzemeljskim (glavnim) tokom reke Timave, in sicer z 68 m dolgim in 16 m širokim predorom. Kemično in mehanično delovanje vode povzroča stalne spremembe, predvsem razširjenje posameznih rovov ln votlin. Vodne razmere v Ja- mi so zelo različne, t. j. višina vodne gladine se močno menja od period velike vode (nalivov) do period male vode (suše). V času suše izkazuje gladina vode min. n. m. viš. 12 m, ki se v primeru nalivov dvigne na 115 m. Trebiška jama, ki sega kot omenjeno do glavnega toka Timave, zbira zelo velike množine vode, kot je zgoraj navedeno. Te izredne količine vode bodo predstavljale važen činitelj v bodočem vodnem gospodarstvu Sto-ja. vznemirjeni zaradi naraščajočega uvoza keramičnih izdelkov iz Ceho-slovaške, Francije in Anglije. Položaj te industrije se je namreč m teku zadnjega leta znatno poslabšal 'zaradi zmanjšanega povpraševanja na notranjem in na zunanjem trgu. Proizvodnja, ki je dosegla na koncu 1. 1947 predvojno raven je zaradi tega v zadnjih mesecih spet nazadovala. Težko krizo preživlja tudi industrija stekla in industrija električnih izolatorjev. Tudi v tem po Na osnovi statistike Organizacije, združenih narodov je načelnik mi-| nlstrstva za zunanjo trgovino K. Hudec na kongresu češkoslovaškega tekstlnega instituta obravnaval položaj češkoslovaške tekstilne industrije v svetu. Češkoslovaška potrebuje 1,5 odst. svetovne potrebe po. bombažu. Največji potrošniki bombaža so ZDA 18,4 odst., Japonska 13 odst., Sovjetska 11 odst., Kitajska 11 odst. in Indija 13 odst. Največji izvozniki so ZDA 48 odst. svetovne količine tekstilnega izvoza, Indija 24 odst. in Egipt 12 pdst. Največ volne v svetu proizvaja Avstralija 12,5 odst., ZDA 12 odst. in Argentina 10 odst. Največji izvozniki volne so Avstralija 38,5 odst, Nova Zelandija in Argentina vsaka po 14 odst., a največji uvoznik volne jt Velika Britanija 29,5 odst svetovnega uvoza; sledijo Francija 21 odst., ZDA 11,5 odst, medtem ko CeŠKo-slovaška uvaža 2 odst. volne. Cene tekstilnih izdelkov in sun>> vin so v teku lanskega leta poskočile v, vseh državah, v Avstraliji za sporednih tokov tega porečja bi torej bili predvsem naslednji: Gornja Timava, pritok Bistrice izkazuje povprečno 30.000 kub. m dnevnega odtoka vode; gornja Timava, na koncu nadze-melj. toka pri Vremah pa 90.000 kub. m/24 h odtočne vodne množine. Z nabiranjem vode v umetnem jezeru je mogoče izkoriščati znatno večje količine. Podzemeljski tok, Trebiška jama izkazuje povprečno 400 kub.m, medtem ko znaša odtočna) vodna množina spodnje Timave že 1,500.000 kub. m/24 h. K temu je prišteti še vodne množine izvirov Brojanice s 25.000 kub. m/24 h in stbdencev Randač in Mošenice z 245.000 kub. m/24 h, Vodonosnost reke Timave s pritoki ter številnimi podzemeljskimi vodnimi toki je vsekakor izredno velika in jo bo mogoče v bodoče smotrno izkoriščati tako za oskrbo z vodo, kakor tudi za proizvajanje električne energije. Ing. J. Popravek: V drugem članku »Timava in vodno gospodarstvo«, kt je bil priobčen v zadnji številki, čitaj pravilno: Vreme (Britos, ki pride po vrstnem redu za Premom) 340 m, 52 km. 2,2 m; Skocijan (vhod) 317 m, 54,7 km, 6,3 m; Skocijan prepadi 270 m, 55,7 km, 177,7 m in, Mrtvo jezero 173 m, 57 km in 84,5j metra. Sledu mora italijanska industrija zdržati predvsem konkurence češkoslovaškega stekla. Češkoslovaške šipe prodajajo na debelo 180-500 lit kv. m., medtem ko je isti proizvod italijanskega izvora za okrog 50 Odst. dražji. Steklarji so že večkra) posredovali pri italijanski vladi, da bi vsaj začasno ustavila uvoz stekla. Posredovanja niso imela uspeha, ker je uvoz stekla v Italijo tesno povezan z izvozom italijanskega sadja in zelenjave. 42 odst., Novi Zelandiji 18 odst., Franciji 23 odst., Italiji za 18 odst. in ZDA 8 odst. Švica je po predhodnem znižanju cen ostala na Isti ravni, medtem ko je na Češkoslovaškem padel indeks od 416 v začetku, leta, na 392 konec decembra. Ce se preračunajo indeksi posameznih držav na osnovo dolarja, dobimo naslednji vrstni red cen tekstilnih izdelkov in surovin po podatkih lanskega leta: Velika Britanija 117, Kanada 183, Avstralija 188, Nova Zelendlja In ZDA 193, Švica 210, Holandija 213, Češkoslovaška 220, Francija 250 in Italija 300. V primeri s predvojno dobo je proizvodnja bombažnih tkanin približno za 8 odst. nižja, proizvodnja umetne svile pa je skoraj na petem mestu v svetovnem vrstnem redu. n i* * Iz uradnih podatkov OZN Je torej razvidno, da so tkanine v Italiji danes najdražje. To se pravi, da smo prebivalci STO-ja prisiljeni potrošiti za obleko mnogo več denarja Italijanski industrije! keramike so Tkanine v Italiji najdražje Vprašanje znižanja davkov Kljub formalni obljubi, ki so jo dala oblastva na koncu aprila odboru za zaščito malih in srednjih trgovcev, obrtnikov in kmetov, se riškem področju Tržaškega ozemlja riškem področju Tržaškega ozemlja ni izpremenil. Na ponovno posredovanje omenjenega odbora pri polk. Fodenu, načelniku oddelka za industrijo pri vojaški upravi, Je ta odgovoril, da je zadeva precej zapletena in da zaradi tega zahteva stvar dolgo proučevanje. Na drugi Strani je Italijanska vlada samo obljubila, da bo dovolila plačevanje zastalih davkov (do 13. sept. 1947) v obrokih. Kakor čujemo Je italijanska vlada takoj zgrabila tudi to priliko, da bi dejansko spravila Trst pod svojo oblast. Ker se je VU že spustila z njo-v pogajanja glede davkov — za kar ni bilo nikakšne potrebe ne pravne podlage po sklenitvi premirja in mirovne pogodbe — zahteva zdaj rimska vlada kontrolo nad davki od 15. septembra 1947 dalje t. j. prav do dneva postanka Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko rada prepušča angloameriški vojaški upravi vprašanje starih davkov. To bi se popolnoma križalo z zadnjo objavo VU in bi pomenilo popolno kapitulacijo VU na škodo tržaškega gospodarstva. Po vsem tem je dana le možnost, da vsak za sebe vloži priziv v okviru sedanjih predpisov. Vojaška uprava zatrjuje, da je dala v tem pogledu finančnim organom posebna navodila. Glede davka ns poslovni promet (ICE) bo davkoplačevalec s poravnavo, ki jo bo sklenil z davčno upravo, labke dosegel primerno znižanje. Glede dohodninskega davka (R. M.) kategorije B in C1 bo moral davkoplačevalec v smislu ukaza št. i vložiti priziv na pristojne organe v roku do 14. avgusta 1948 in bo lahko v tem primeru deležen olajšav ki so jih že priznali obrtnikom. Po navodilih, ki jih je dala VU finančnim uradom, bodo lahko oglarji, peki In mlekarji dosegli 40—45% znižanje, jestvinarji 45— 50% in gostilničarji 20%. Poleg tega vojaška uprava menda pripravlja ukaz št. 258, ki bo, kakor predvideva novi italijanski zakon, znižal dohodninski davek (KM—C2) za delavce in nameščence od 8 na 4%, računano na prejemke, ki presegajo 240.000 lir letno. Ukrep bo imel verjetno retroaktiven učinek (od 1. aprila 1948). POLJSKI SLADKOR ZA ITALIJO. Iz Gdinje je odplul parnik d prvo pošiljko 1.000 ton sladkorja namenjega Italiji v okviru italijan-sko-poljske trgovinske pogodbe. Promet v londonskem pristanišču. V letu 1947 je prispelo v londonsko pristanišče in odplulo 37,370 ladij s čisto tonažo 39,838.647 ton. Tonaža ladij v prometu z inozemstvom je dosegla 22,893.550 ton. kakor bi ga sicer, ko bi ne bili vključeni v italijanski carinski sistem. Trst je poprej uvažal tkanine iz Češkoslovaške, Svice in Anglije; pa tudi ZDA razpolagajo danes z velikimi zalogami tkanin. SOVJETSKE POMORSKE AGENCIJE V ITALIJlj Državna pomorska agencija (Svo-torgflot) bo kmalu ustanovila dve podružnici v Italiji, In sicer v Neaplju in v Rimu. Te agencije bodo razpolagale z modernim in brzim ladjevjem, ki ga je Sovjetska zveza prejela od Nemčije na račun vojne odškodnine. «RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTÀ’» Na občnem zboru družbe «Riunione Adriatica dl Sicurtà» je bilo odobreno povišanje družbenega kapitala od II 800 na 2.400 milijonov lir. V ta namen bodo izdali 1,120.000 delnic po 1000 lir, za katere nodo lafi-ko optirali stari delničarji in melali 7 novih delnic za 7 starih in doplačali 225 lir na vsako delnico. Ostali povišek glavnice bodo krili iz aktive družbe v znesku 480 milijonov lir. S tem se bo nominalna vrednost starih /delnic zvišala od 1000 na 1250 lir.' Italija. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je začasno ukinilo Izdajanje uvoznih dovoljenj za ko-pro, kokosovo olje ter Ircinova semena: in olja, ker je trg s temi proizvodi zaenkrat dobro založen. 15. junij’1 Marshallove države niso and Obotavljanje nekaterih delegacij v Parizu V pariškem hotelu «Royal Mon-ceau» preučuje 200 gospodarskih izvedencev Marshallovih držav gomile poročil v zvezi z izvedbo Marshallovega načrta. Izvedenci imajo nalogo, da izdelajo povsem konkreten načrt za uporabo Marshallovih kreditov v 16 državah, (poleg 16 Marshallovih držav tudi za an-gloameriško in francosko cono Nemčije), in sicer za tretje tromesečje tega leta. Svoje zaključke morajo predložiti «poslaniku Marshallovega plana Avarelu Harrimanu, ki je podrejen upravniku ERP (programu za obnovo Evrope) — Pavlu Hoffmanu. Nato pride na vrsto delo za četrto tromesečje in končno za leto 1949. Ta ogromni upravni stroj je razdeljen po gospodarskih panogah v 20 oddelkov in pododdelkov in pregleda na dan okoli 120.000 listin. Pariški listi pravijo, da so izvedenci že naveličani tega papirja in da delo ne gret od rok. Sodeč po pisanju lista «Le Monde», ki je prav blizu Schumanove vlade, postaja francoska javnost že nestrpna zaradi stalnega odfaSSnja reševanja bistvenih vprašanj v zvezi z Marshallovim načrtom, ki ga povzroča ogromen upravni aparat z izvedenci vred. List pravi, da se pri mnogih delegacijah Marshallovih držav opaža pomanjkanje potrebnega navdušenja za stvar. Spričo te počasnosti in zavlačevanja se po mnenju lista postavlja vprašanje: Ali so vse prizadete delegacije pripravljene sodelovati? Govoreč o učinku Marshallovih kreditov (še preden so bili znižani) pravi list, da bi bilo zgrešeno računati da bodo zadostovali za obnovo Evrope. (Francija bo razpolagala z 80—90 milijoni dolarjev mesečno, t. j. z manj denarja kakor v prvih letih po osvoboditvi, ko je še imela precejšnje zaloge zlata in deviz). Pisec opozarja, da je spričo novega oboroževanja ZDA treba računati z zmanjšanjem odobrenih kreditov. Poleg tega bodo pri ameriških dobavah gotovo nastopile zakasnitve. Spričo tega bodo pri ameriških dobavah gotovo nastopile zakasnitve. Spričo vseh teh težav, s katerimi je treba računati pri izvrševanju Marshallovega plana prihaja pisec do zaključka, da bo treba verjetno iskati rešitev med samimi evropskimi državami. Celo italijanski gospodarski list «Commercio — 24 ore» je pesimistično razpoložen spričo znižanja dotacij Marshallovega načrta in zaključuje svoj uvodnik: To znižanje je opozorilo za Američane in Evropce. Marsikateri Evro-pec, ki se bavi z vprašanjem ne-všečnih posledic Marshallovega načrta, si bo v nekaj mesecih postavil celo vprašanje, katero je manjše zlo: Evropa z Marshallovim načrtom ali brez njega. Apetit narašča... George VVanders opisuje v listu «New York Herald Tribune» čedalje večji apetit evropskih in južnoameriških držav po ameriških dolarjih. Razmerje med višino «pomoči», k' jo bodo prejele posamezne držaive, in posojili, ki: jih bo treba vrniti, še ni dGSSnčno določeno. Kongres na vsak način zahteva, da mora biti vsaj 1 milijarda dolarjev nakazana kot posojilo, ki ga je treba vrniti. Južnoameriške države so hladno sprejele Marshallovo napoved posojila 500 milijonov dolarjev na konferenci v Bogoti, ker bi vse rade dobile denar kot brezplačno pomoč. Apetit nekaterih držav tako narašča, da bi samo Mehika rada imela 500 milijonov dolarjev. Posojila južnoameriškim državam bo dajala izvozna in uvozna banka, in sicer želo previdno po ključu plačilne sposobnosti vseh držav. Pisec zaključuje, da so težave s političnimi posojili zelo velike. ANGLEŠKO JUTRO PO ZABAVNEM VEČERU V pariški izdaji «Daily Malia» analizira konservativni poslanec Harold Macmillan gospodarsko, notranjo in zunanjo politiko laburistične vlade in pravi: Britanija je živela na upanje skoro tri leta. Potrošila je ameriško posojilo 1 milijona funtov. Živela je v lažnjivl in varljivi blaginji s polno zaP vi jo in dobrimi denarnimi P% Toda to je hiša zidana na P kajti za vse to nima realne ge. Prve stopnje inflacije se kor prve stopnje popivanja lo prijetne. Neprijetno pa je ki sledi. Vsi Britanci vedo v srcih, da jih pri vsej Marši* pomoči čaka to jutro. ZNIŽANJE KREDITA ZA * SHALLOV NAČRT Odbor za nakazovanje den’[ predstavniškem domu je znlZ’1 dite za Marshallov načrt in P1 inozemstvu za 553 ml% ( približno 25 % ), in sied 6.533,710.228 na 5.980,710.228. 1 breni krediti veljajo za dob6 mesecev, ne torej za eno le16 kor je predložila vlada. Kre* sam Marshallov načrt so bH1 Žani za 245 milijonov dolarje' ti ko da razpolaga njegov up' Hoffman s kreditom 4 milijat' leg dotacij za Marshallov P1’ komisija odobrila: 60 milijo"1 J Mednarodni sklad za preskrbo i 200 milijonov za Grčijo in T1 463 milijonov za Kitajsko, za ne stroške in pomoč zasede®' zemljem v Evropi 1,250.000 6 jev in za Mednarodno orgai"* beguncev 70 milijonov, 20 ^ nov. ki so bili določeni za ^ komisija črtala. Predsednik komisije Taber i1 ----- J tej priliki zelo napadal Fra"; Angleže in tudi lastno vlado. Pj je očital, da pojedo po vpreči*, kruha kakor Američani, A"*1' pa da slabo gospodarijo, kerc, cer ne pustili, da jim gnijejo v' količine krompirja, uvoženega t zemstva. Zadeva še ni dokončno reJ ker ima besedo še senat ki deč po silni kampanji vlade i*. nega tiska, verjetno odobril P ne kredite brez posebnih o$'\ Otane pa dejstvo, da ni M3Tst) plan med amerijko javnostjo ' nič popularen. Taber je Tru"1’ vladi očital, da je o tem i’1' napačno obveščala. VU o Marshallovem n( Po časopisnih vesteh iz .tona je komisija za naka2^, kreditov v predstavniškem črtala kredit 20 milijonov, Ki Ò določen Trstu v okviru Marx vega načrta. O tem mora ^ • vociti še senat, preden bo s®6') končen. Medtem je bil 5. X po sporočilu tukajšnje vojn" ve, Trstu nakazan znesek 1*1 dolarjev na ta račun. Po tem dalo sklepati, da bo Trstu d®, tudi nakazan kredit 20 mi®/ odobren za pivo leto do 30. i’ 1949. Denar, ki ga jc prejela W )l menjen nabavi «živil, kmetl' proizvodov in zdravil». Poro1'16 ugotavlja, da nima Marshall0', črt značaja pomoči za preži''11', temveč stremi za IndustrijsK0 vo, ustalitvijo valut in fin3"'] ropskih držav, ter pospeši mednarodne trgovine. VU fl>, duje prihod v Trst komisije za gospodarsko sodelovanje^ z VU sodelovala pri izdeiaX končnih načrtov za uporab0 shallovih kreditov; komisija di nadzirala upravo teh KrX Ivan VVhite, ki vodi koordi"3' delo med finančnim in f'*9,. oddelkom VU, je na poti v , in Washington, da bi se tari Toval o uporabi kreditov, ter svojem povratku vprašal za vse — tako pravi poročil0 prizadete skupine v pasu, ; predstavnike industrijcev 1° cev. J MARSHALLOVO NAKA2’^ TRSTU Upravnik Evropske UP1 y sodelovanje (Marshallovega ./. P. Hoffman je nakazal Sv0®,/ tržaškemu ozemlju 578.891 ® / in sicer 206.931 dolarjev z* / suhega graha, 353. 960 dol. J konzervnega mleka in 18.009 vila. Nakup blaga se mora v ZDA. Italija-Poljska, V letošnje®ji: ju bo uvozila Poljska na X/ obstoječe pogodbe 800 ton 15. junja 1948. GOSPODARSTVO Stran 3 |i 4 i»i f J J ; ti M' i 'J 'i I 1 i Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja Konec maja je prineslo časopisje vest, da je pričela delovati komisija za razdeljevanje konitingentov, ki jih je dodelila Trstu italijanska vlada. Poročilo je tudi vedelo povedati, da sta v komisiji po dva za-stopnika Trgovinske zbornice, Združenja veletrgovcev in Združenja obrtnikov. Na tem mestu smo že poročali o zahtevi Slovenskega gospodarskega združenja, da mora biti v tej komi siji tudi ono zastopano. Toda ZVU Je očividno šla preko te zahteve in ni združenju na njegovo vlogo niti odgovorila. Ker se članstvo upravičeno sprašuje po vzrokih zapostavljanja naše organizacije s strani ZVU in drugih tukajšnjih oblastvenih čini-teljev, želimo objaviti na tem mestu korespondenco, ki Jo je združenje imelo v stvari svojega priznanja tako z vojaško upravo kakor s tukajšnjo Trgovinsko zbornico. Iz te ko-zespondence si bo članstvo najlaže ustvarilo pravo sliko o odnosih združenja z oblastmi in tukajšnjimi ustanovami. Stvarno ne gre za priznanje združenja, ker je bila naša organizacija •egitimno ustanovljena, formalno Priznana in pri sodišču vpisana. Gre marveč za to, da se izkaže združet nju tisto upoštevanje, ki mu po vsej Pravici gre. Priznanje in zagotovila ZFU Pred vsem želimo omeniti, da je ZVU pokazala o priliki ustanavljala Slovenskega gospodarskega združenja toliko zanimanja za novo usta-novo, da je poslala na ustanovni °bčni zbor z dne 24. novembra 1945 svojega predstavnika. Ker pa združenje v teku enega leta svojega delovanja ni bilo niti enkrat zasl! šano, ker ni niti enkrat prejelo nobenega uradnega obvestila in splon ®i bilo znaka, da bi se mu hotela izkazati tista pozornost, ki mu gre, Je predsedstvo poslalo vojaški upravi naslednjo vlogo 24. dec. 1947, štev. 2520-47: »Slovensko gospodarsko združenje, ki se je ustanovilo z vednostjo ZVU *n ob udeležbi njenega predstavnika kap. J. Keima iz trgovinskega oddelka na ustanovnem občnem zboru dne 24. novembra 1946, — ki mu je dila dalje z odlokom predsednika za iržaško cono z dne 10. marca 1947, kiiv. ni št. 3183/2598, priznana juri-ditna osebnost in ki je vpisano na strani 93 javnega registra juridičnin oseb pri tržaškem civilnem in kazen-skem sodišču, — je prostovoljna organizacija tistih slovenskih gospodarstvenikov, kateri na podlagi oblastvenega dovolila izvršujejo na tein ozemlju kak pridobiten poklic trEovske, industrijske, prometne, °brtne ali siceršnje slične gospodarske stroke. Po odločbah pravil spada med klavne naloge združenja tudi ta, da sciti moralne in gospodarske inte-rese trgovsko-obrtnega stanu, zdru-enja in njegovih posameznih čla-n°v na sploh, da zastopa članstvo ln njegove koristi, skupno in posamezno, pred oblastmi in drugimi or-8anizacijami, da zastopa svoje čla-ne v sindikalnih zadevah, da postate zbirališče vesti in podatkov, ko-ristnih gospodarskemu udejstvovat tju, in da vzbuja iniciative v pogle» u Izmenjave blaga v tuzemstvu in z inozemstvom. Iz teh določb jasno izhaja, da so aloge združenja podobne nalogam š 1£nih, prav tako prostovoljnih nruženj, kakršna so na pr. Združene veletrgovcev (Associazione fra i interessati nel commercio all’In rosso), Združenja industrijcev (As-brlazione degli industriali), z,druže-le obrtnikov (Associazione degli tau *ani) itd’’ katerih namen je prav k° zaščita individualnih in koiek-vnih koristi dotične gospodarske n r°ke. Edina razlika med njimi in stami, razlika, ki narekuje sam ob-v J naše organizacije, je nakazana Podrejenem položaju slovenskega Podarskega življa, ki je posledica znarodovalne in uničevalne politi-italijanskega fašizma. Sansko gospodarsko združenje sani U^e že sedaj znatno števil» nik ^t^nib slovenskih gospodarsive-lz ov iz Trsta in okolice, in sicer sti-VSetl vrst gospodarske dejavrio-no' grosistov, trgovcev na drob lakt .kor zlasti jestvinarjev, mar.u-itd Uristov> drogeristov, mlekarjev itiet Pekov’ trgovcev z gorivom, pro-tern kov’ gostilničarjev, mesarjev 6ev] Vsake vrste obrtnikov, kakor drUg[^ev' krojačev, mizarjev ir. tj ^ more biti dvoma, da imajo vsi meri tlani Pravic0- da 50 v isti Itn deležnl vseh moralnih in gmot-s, Rodnosti, kakršne se priznavajo or-„ m gori omenjenim stanovskim zZacljam- M $e amatra združenje za upravičeno, da bi na temelju enakopravnosti z ostalimi združenji: a) prejemalo od vseh oblasti, uradov in javnopravnih ustanov vse okrožnice, obvestila in pojasnila v zadevah, ki se tičejo gospodarskih interesov njegovih članov bodisi da gre za njih pravice in ugodnosti ali za njihove dolžnosti; b) da bi se združenju v vseh gospodarsko važnih zadevah dala možnost, da poda svoje mnenje in predloge, vključno primere, ko gre za imenovanja na odgovorna mesta ali v različne odbore in druge institucije; c) da bi se članom združenja dajale iste materialne ugodnosti, kakršne se Cesto dajejo članom nekaterih drugih stanovskih organizacij. V želji, da tudi formalno naznani Zavezniški vojaški upravi obstoj združenja in jo seznani z njegovimi željami, kakor sp gori iznesene, izraža podpisano predsedništvo Slovenskega gospodarskega združenja trdno prepričanje, da tem zahtevam, ki streme zgolj za dosego enakopravnega ravnanja z drugimi sličnimi združenji, ni mogoče zoperstaviti ugovora. Zato prosi Zavezniško vojaško upravo da vzame obstoj in delovanje združenja na znanje, da pravilno preceni njegove zahteve in izda vsem uradom in prizadetim javnim ustanovam primerna navodila v svrho, da se doseže primerno upoštevanje tržaškega slovenskega gospodarskega življa in njegove lastne gospodarske organizacije. Pripravljeni, da damo vsako nadaljnje pojasnilo, ki bi se zahtevalo, ostajamo itd.« Na to vlogo je prejelo združenje naslednji odgovor z dne 6. januarja 1948, štev. AMG/FTT/Ec. 21-14-505, ki ga radi važnosti objavljamo v originalu in v slovenskem prevodu: »S u b j e c t: Economie Affiiiaticn of Slovene Economie Association To Slovene Economie Association 1. Reference your letter No. 2520/ 47 of 24 December 1947 concerning above subject. 2. Allied Military Governement wishes to extend to your organi-zation every consideration accorded all other similar organizations in thè British/U.S. Zone, Free Territory of Trieste. It stands ready to receive representations from you in accor-dance with your statute and locai customs, and give y.our members thè same righi to participation in all moral and material benefito accorded other locai professional organizations. Kenneth Cooper mp. for G. S. Chittick, Lt. Col. CML. C. Chief Economics.« Ali v slovenščini: »Zadeva: Priznanje enakopravnosti Slovenskemu gospodarskemu združenju. Slovenskemu gospodarskemu združenju. 1. Sklicujemo se na vaš dopis št. 2520/47 z dne 24. decembra 1947, ki zadeva gornje zadeve. 2. Zavezniška vojaška uprava želi razširiti na vašo organizacijo vsako upoštevanje, ki se priznava vsem drugim sličnim organizacijam na britsko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Pripravljeno je sprejemati od vas predstavke v soglasju z vašimi pravili in s krajevnimi običaji in dajati vašim članom isto pravico do udeležbe v vseh moralnih in gmotnih ugodnostih, ki se priznavajo drugim stanovskim organizacijam. Podpisan Kenneth Cooper za podpolk. Chitticka, glavnega častnika za gospodarske zadeve.« To odločbo je poslala ZVU v vednost namestniku višjega častnika za civilne zadeve, višjim častnikom za pravne trgovinske in finančne zadeve, komisarju za tržaško področje in izvršilnemu kontrolnemu častniku, vse to očitno z namenom, da obvestijo ti načelniki oddelkov sebi podrejene oblasti, urade in ustanove in jim naročijo, da se po tem odloku ravnajo. Po vsem tem bi pričakovali, da se bodo odnosi med združenjem in tukajšnjimi oblastmi spremenili in da bodo združenju nudili možnost, da izrazi v vseh gospodarsko važnih zadevah svoje mnenje. Toda ostalo je vse pri starem: bilo ni od nikoder nobenega vabila, nobenega poziva, nobenega obvestila o pravicah in ugodnostih, pa tudi ne o obveznostih, ki bi zanimale naše članstvo. Ali je iška i morda vzroka za to v stališču, ki ga zavzemajo proti nam odločujoči činitelji v gospodarskih ustanovah, kakršna je Trgovinska zbornica, in ki so Slovencem vse prej ko naklonjeni? Zvijačno stališče Trgovinske zbornice Trgovinski zbornici je namreč na-' znanilo združenje svojo ustanovitev z dopisom z dne 14. 1. 1947, št. 24/47, in v njem poudarilo, da »pamerava biti in da dejansko tudi je zakoniti zastopnik slovenskega gospodarskega sloja iz Trsta in okolice«, in da je »poleg moralne in gmotne zaščite lastnih članov namen združenja tudi volja do sodelovanja z vsemi ustanovami in oblastmi na temelju y lojalnosti v dobrobit gospodarstva Trsta in vsega njegovega ozemlja.« Trgovinska zbornica pa je že takrat zavzela proti združenju odklonilno stališče. Ko je namreč združenje par dni po tistem zahtevalo zastopstvo v zbor. komisiji, ki naj bi pred mednarodno finančno komisijr zastopala mnenje in koristi tržaškega gospodarskega sloja, mu je1 zbornica v svojem dopisu z dne 25. 1. 1947, št. 175/47, odgovorila to-le: »... Kar se tiče študijske komisije za bodočo finančno in valutarno ureditev Trsta, ki jo je določila ta zbornica, pripominjamo, da gre v stvari za izrazito tehnična vprašanja in da so bili zato izbrani za njene člane izvedenci in eksponenti strok, ki sq specializirane v določe' nem gospodarskem delovanju; niso pa bile vprašane za svet mešane organizacije, ki temeljijo na narodnostnih predpostavkah, političnih koncepcijah ali plemenskih karakteristikah.« Temu odgovoru, ki sicer ne upošteva posebnih slovenskih gospodar, skih problemov, a je vendar še zavit v nekak videz objektivnega iskanja izvedencev, je sama zbornica v svojem poznejšem dopisu z dne 10. februarja t. 1. dala tisto razlago, s katero je združenje njen odklonilni odgovor sprejelo. Z vlogo z dne 19. januarja 1948, št. 9/48, je namreč združenje sop-ročilo predsedstvu zbornice nasled nje: »Slovensko gospodarsko združenje v Trstu, ki vključuje največji del slovenskih gospodarstvenikov jz trgovinske, industrijske in obrtne stroke na angloameriškem področju STO-ja, in s tem obenem znaten del pripadnikov -same te zbornice, je imelo čast naznaniti zbornici z do pisem A dne 14. januarja 1947 svojo ustanovitev. Ob tej priliki Je zdru- ženje izrazilo svojo voljo, da na temelju lojalnosti sodeluje z vsemi oblastmi in javnimi ustanovami področja v gospodarsko dobrobit njegovih prebivalcev. Združenje smatra, da zbornica namenom, ki smo jih tedaj izrazili, kakor tudi samim našim članom, ni posvetila zadostne pozornosti, če v teku enega leta, in to v razdobju raznih gospodarskih in finančnih do gajanj, ki so zadevala interese naših članov, ni našla priložnosti, da bi vprašala združenje za mnenje ali pa ga pozvala, naj zastopa interese lastnih članov. Iz tega razloga smatra združenje za umestno, da ugledno predsedstvo zbornice ponovno opozori na namene, izražene v gornjem našem dopisu. Posebno si dovoljujemo izraziti željo, da bi zbornica kot najvišja avtonomna gospodarska ustanova tega področja zahtevala mnenje in sodelovanje našega združenja pri vseh gospodarskih dogajanjih, katera zadevajo interese naših članov ali ki jih bodo v bodočnosti zadevala, in to na temelju enakosti z drugimi sličnimi združenji tukajšnjega področja. Ta želja združenja se mora smatrati tem prej za utemeljeno in upravičeno, ker je tudi Zavezniška vojaška uprava z dopisom z dne 6. januarja 1948, Ec. 21/14/505, naslovljenim na naše združenje, potrdila, da ga bo na temelju enakosh z drugimi sličnimi organizacijami področja v polni meri upoštevala. V zaupanju, da bo ugledno predsedstvo zbornice blagovolilo primer, no oceniti našo predstavko, kakor je gori obrazložena, ostajamo itd.« Zbornica je z dopisom z dne 10. februarja t. 1. št. 192/48, odgovorila tako-le: »V cenj. dopisu z dne 19. januarja t. 1., št. 9/48, je združenje izrazi lo mneje, da mu je ta zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo izkazovala nezadostno pozornost s tem, da ga ni nikdar pozvala, naj zastopa koristi svojih članov. Na ta dopis nam je čast sklicevati se na razloge, ki smo jih navedli v svojem dopisu z dne- 25. januarja 1947, št. 175. Zbornica, ki ima po svoji ureditvi nalogo, da pospešuje gospodarsko Mrtvilo v gradbeni industriji Kdo izdeluje bolje tekstilne stroje? Po podatkih Zavoda za proučevanje tekstilne industrije («Textile Institute) v Mancnesteru, ki jih je nabral strokovnjak na šestmesečnem potovanju po Evropi, je stanje industrije za izdelovanje tekstilnih strojev naslednje: ANGLIJA skusa modernizirati svoje obrate in nabavlja stroje v ZDA, kjer so cene po vojni padle v primeru s cenami v Britaniji in na kontinentu; v nekih primerih so vendar še vedno višje. Nabavo ame-r.sk.h strojev otežuje pomanjkanje dolarjev. FRANCOSKA INDUSTRIJA proizvaja bolj izvirne stroje kakor ostale države, toda ti niso tako enolični. ITALIJA ponuja zdaj ne-avtomatične stroje za Izdelavo tkanin iz umetnih vlaken; stroji se iahko nabavijo na kratek rok, toda njihove cene so visoke. CENE ŠVICARSKIH STROJEV so verjetno najvišje, toda Švicarji dobavijo blago v zelo kratkem roku. ČEŠKOSLOVAŠKA bo v kratkem času opremila svojo tekstilno industrijo z avtomatičnimi stroji, to se pravi več let prej kakor Britanija. Velike češkoslovaške tovarne «Zbro-jevka»; znane po izdelovanju orožja, imajo širokopotezen načrt za izdelovanje tekstilnih strojev. «Bata» proizvaja stroje za vrvarne In tovarne nogavic. Tržaška razstava, postane trajna ustanova in za njeno organizacijo bo skrbela »Družba za Tržaško razstavo« pod pokroviteljstvom mestne občine; za njenega predsednika je bil imenovan tržaški industrijec J. Modiano. Ustanovitev družbe je bila na posebnem ;sestanku v mestni Apalači prav slovenstno naznanjena. Ni ga Tržačana, ki ne bi pozdravil 'akcije, ki ima namen na-dovezati trgovinske stike med Trtom in zunanjim svetom in tako pripomoči mestu iz sedanjega gospodarskega mrtvila. Toda že ustoličenje upravnega sveta nove družbe je pokazalo, da so pobudniki ubrali zgrešeno pot. Usti nova, ki je zgolj gospodarske narave so takoj zapeljali na opolzka politična tla prav v Trstu, ki Je zaradi voje zemljepisne lege in vmesnega položaja med vzho-gom in zapadom, tako občutljiv. Na sestanku so po vrsti govorili o sreči Trsta v Objemu italijanskega gospodarstva. Značilno je tudi, da je začasni župan povabil samo predstavnika italijanske gospodarske misije, predstavnika jugosf.ovandke gospodarske delegacije pa '.ne_ In vendar celo sama mirovna pogodba odmerja Jugoslaviji in Italiji poseben in enakopraven položaj nasproti Trstu, ker so pogodbeniki računali s političnim in gospodarskim pomenom obeh sosednih držav za Trst. (Tako na pr. določa da je treba začasno vlado sestaviti po sporazumu z Jugoslavijo in Italijo). Mar mislijo prireditelji razstave prezreti tržaško Zaledje? Ze. lansko leto ni bila na razstavi razen Jugoslavije niti ene države iz tržaškega zaledja in nazadnje je bilo organizatorjem skoro žal, da so se JugoSlovhni odzvali, sicer ni mogoče najti razlage za nelju- dejavnost na svojem jurisdikcijskem P.odročju in da zanjo skrbi brez kakršnega koli razlikovanja po narodnostnih, političnih ali plemenskih vidikih, vztraja pri mnenju, da se mora pri izbiri lastnih sodelavcev in strokovnjakov za študij tehničnih vprašanj ozirati edinole na specializacijo, sposobnost in 'zvedenost poedinih oseb in da mora v primerih kadar gre za strokovna združenja, zahtevati njih sodelovanje samo takrat, če gre za grupacijo članstva po njihovih strokah, brez ozira na narodnost ali politično pripadnost. To se pa očividno ne dogaja prt vašem združenju, ki omejuje grupiranje lastnih članov po vidikih, ki so izrazito politične narave « Tako torej zbornica! Ni tu mesto za dokazovanje, da obsega tudi naše združenje speciali-zirane, sposobne in izvedene strokovnjake, in tudi ni mesto za potei miko o drugih razlogih, ki jih navaja zbornica v tem dopisu. Zeiimo le pribiti, da je njen odgovor v popolnem nasprotju z zagotovili ZVU, ki jih je dala z dopisom z dne 6. januarja t. L, in izraziti mnenje, da je odpor proti slovenskim gospodarstvenikom in njihovi stanovski orga, nizaciji nadvladal tudi v primer) imenovanja komisije za razdeljevanje kontingentov. Dvojna mera, ki je je deležno z- ruženje v teoriji in praksi, nakazujeta samo dve možnosti: ali s» teoretična zagotovila ZVU iz dopisa Ob koncu vojne so računali, da bo v Trstu gradbena industrija dobro zaposlena vsaj za 10 let. V samem Trstu je bilo poškodovano nad 4.000 stanovanj, poleg tega pa je prebivalstvo naraslo od leta 1938 do danes vsaj za 20.000 oseb. Spričo takšnega optimističnega predvidevanja je bilo v Trstu ustanovljenih nad 300 novih gradbenih podjetij, številnim prodajalnam gradbenega materiala pa se je priključilo še mnogo novih. Pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem lesa, opeke in cementa je v letih 1945—47 znatno oviralo gradbene delavnost. Furlanske in goriške opekarne so bile n. pr. preobložene z delom; pomanjkljivost prevoznih sredstev pa je občutno vplivala na dovoz potrebnega materiala. Posledica tega je bila, da so si. cene materiala povzpele na najvišje točke. Hkrati so se začeli višati tudi drugi gradbeni stroški, predvsem stroški za delovno moč, ki so zaradi socialnih razmer narasli od pomladi 1946 do jeseni 1947 za okoli 4 krat. Danes je gradbena delavnost v Trstu zlasti na področju stanovanjskih hiš na mrtvi točki. Po podat- be incidente med razstavo. Nevarnost, da! dobi razstavo politično lice, je danes toliko večje, ker bo dejansko v rokah mestne občine, ki se je vselej odlikovala z ozkosrčnostjo proti vsemu kar ni italijansko. Tržaška razstbva se bo odprla 15. septembra. KONEC AMERIŠKE POMOČI Načelnik ameriške «Misije za pomoč Evropi» Gardner se je 1. junija poslovil od Trsta. Misija bo u-radno prenehala delovati 30. tega meseca. Medtem bo posle g. Gard-nerja prevzel ameriški politični svetnik Yoice. Po izjavah g. Gard-nerja so v okviru «ameriške pomoči» poslali v Trst 143.974 ton blaga v vrednosti 7.046.767.823 lir. To blago so prodali potrošnikom za 2.006.297.100 lir. Izkupiček so uporabili za razne potrebe. 60% razpoložljivega fonda so nakazali za kritje primanjkljaja oddelka za podpore pri vojaški upravi (lir 1.169.394.000), ostalo vsoto so pa razdelili med razne ustanove. Z znižanimi prodajnimi cenami se je po podatkih misije okoristil vsak prebivalec področja od 1. 7. 1947 do 30. 6. 48 za 1.400 lir mesečno. Vsote, ki so sedaj še na razpolago bodo vključene v fond za Marshallov načrt. TRI LADJE ZA EGIPT Dne 15. maja so v ladjedelnici Sv. Marka spustili v morje 6.500 tonsko motorno ladjo «Star of Luxor», ki jo gradijo na račun egiptske družbe «Alexandria Navigation Company». V kratkem sta dograjeni tudi ostali dve ladji (iste tonaže), ki jih je naročila o-menjena družba. z dne 6. januarja 1948 iskrena ali so neiskrena; če so iskrena, si prakse, ki je z njimi v popolnem nasprotju, ne moremo razlagati drugače kakor s tem, da ZVU in njeni organi podlegajo vplivu tistih elementov, kateri hočejo krojiti pravico Slovencem še vedno po prosiulem načelu ducejeve »rimske pravice«. Slovensko gospodarsko združenje je načelno odločno nasprotno vključevanju tržaškega gospodarstva v italijanski gospodarski sistem in zagovarja neodvisno gospodarsko politiko Trsta v skladu z mirovno pogodbo z vsemi državami, in tako tudi z Italijo. Zagovarja tradicionalno naslonitev Trsta na njegovo naravno zaledje, med drugim tudi na Jugoslavijo, ker vidi v njej edino poroštvo za gospodarsko uspevanje tako svojih lastnih članov, kakor tudi vsega tržaškega prebivalstva, vštevši veliko večino nam sicer nasprotnih krogov, posebno tudi iz vrst trgovine; ti so sicer glede naslonitve Trsta na zaledje z nami istega mnenja, Toda tega ne upajo javno povedati. Kljub temu načelnemu stališču pa vztraja združenje na tem, da se mu tudi v praksi priznava enakopravnost z drugimi sličnimi organizacijami. Postopek, ki ga je bilo doslej deležno, posebno ob imenovanju komisije za razdeljevanje kontingen« tov, smatra zato za graje vredno omalovaževanje in žalitev. kih občinskega tehničnega urada so bile od sept. 1947 do febr, 1948 dokončane le 4 stanovanjske hiše s 14 stanovanji in skupno z 21 stanovanjskimi prostori. V istem obdobju je bilo predloženih 23 novih načrtov za stanovanjske hiše z 254 stanovanjskimi prostori. Gre pa tudi v tem primeru večinoma za enodružinske hišice, ki se bodo gradile deloma tudi v okolici mesta. V zasebnem sektorju je torej gradbena dejavnost praktično v popolnem zastoju in ni računati, da bi v kratkem oživela, vsaj dokler ne bo prišlo do izboljšanja splošnega gospodarskega položaj Gradbeni stroški'so se sicer v zadnjem času znižali za okrog 15% predvsem na račun gradbenega materiala, vendar pa ne bo mogla zasebna pobuda še dolgo časa doprinesti svoj delež pri gradnji novih stanovanjskih hiš, ker ni na razpolago potrebnega kapitala in ga ne more nabaviti po ustrezajočih obrestih. Jasno je torej, da bo gradbeno krizo rešila le pobuda javnih ustanov. Trst bi potreboval najmanj 7.000 novih stanovanj, kar bi zahtevalo brez dvoma ogromne denarne investicije, t. j. najmanj 10 milijard lir. Doslej so oblastva posvečala temu vprašanju premalo pozornosti v okviru javnih del. To nam potrjujejo ne samo podatki o vsotah, ki so bile nakazane za gradnjo stanovanjskih hiš, temveč tudi uradna poročila o zaposlitvi delavstva pri javnih delih. Pri javnih delih je bilo povprečno zaposlenih od jeseni 1947 do spomladi 1948 dnevno okrog 9.000 delavcev, od teh pa le 1.100 pri gradnji novih stanovanjskih poslopij. Medtem pa je bilo zaposlenih pri gradnji cest skoraj 1000 oseb, nad 4000 pri odstranjevanju ruševin in nad 800 pri drugih trenutno ne tako nujnih delih (pogozdovanju, predorih, melioracijah i. t. d.). Delovna sila je za ta ne prav nujna dela stala do 10 milijonov lit na dan, kar bj znašalo 3 milijarde lir na leto. Na skoraj soglasno kritiko proti načinu izvajanja javnih del so o-blastva vselej odgovorila, da se mora čim večji odstotek denarnih sredstev, ki so določena za javna dela potrošiti za mezde in plače. Prav tej zahtevi ustreza gradbena industrija; saj so izvedenci mnenja, da bi na vsakega delavca zaposlenega pri gradbenih delih dobili zaposlitev najmanj dve oseb* iz ostalih gospodarskih p-nog. Oživele bi predvsem industrija gradbenega materiala in obrh, ki bi morale izdelovati za gradnjo peuebne proizvode. Prevozništvo bi se premaknilo s sedanje mrtve točke. Končno bi se s povečano gradbeno delavnostjo okoristila tudi trgovina. Vse to seveda pod pogojem, da se nova stanovanja nakažejo res po trebnim ne glede na njihovo narodnost in politično pripadnost. Pravne določbe PREDPISI O ZAMENJAVI TUJIH VALUT ZVU Jj objavila v Uradem listu št. 26 z dne 1. junija 1948 ukaz št. 235, s katerim razširja na svoje področje italijanske predpise o zamenjavi tujih valut. Zato ukaz predpisuje, da učinkujejo njegove določbe že od 29. novembra 1947 dalje, fto so ti predpisi stopili v veljavo v Italiji. Predpisi se tičejo odstopa 50 odst. tujih valut conskemu uradu za izmenjavo («Ufficio Cambi»), bodisi da gre za valuto, ki Je bila prejeta za izvoženo blago, ali pa za nakazila druge vrste. Podiobna pojasnila daje na željo pisarne združenja. UVOZNA IN IZVOZNA DOVOLJENJA V TRGOVINI Z JUGOSLAVIJO Prošnje za uvozna in izvozna dovoljenja za trgovino z Jugoslavijo je treba za drugo polletje 1948 vložiti NAJKASNEJE DO 25. JUNIJA pri uradu za licence ZVU, depart-manu za trgovino v ulici Canalpic-tolo 1. Upoštevati je običajne formalnosti. Obrazci se dobe v navedenem uradu ali pri Trgovski zbornici. IZVOZ GUM V ITALIJO. Z ukazom št. 221, objavljenim v Uradnem listu št. 26. z dne 1. junija 1948, je ZVU ukinila prepoved izvoza avtomobilskih gum in zračnic brez izvoznega dovoljenja v Italijo. Navedeno blago se torej odslej lahko v Italijo svobodno Izvaža. Iz tržaške gospodarske kronike Slab začetek 45 °|0 podražitev petroleja v enem letu Angleška družba Anglo-Iranian OH Co. je lansko leto izčrpala iz petrolejskih vrelcev v perzijskih planinah Zagros (okoli 20 km se-vero-vzhodno od Perzijskega zaliva) 20 milijonov ton nafte in po--večala svoj zaslužek za 93%. Cisti dobiček se je povečal od 9,624.938 (1. 1946) na 18,564.857 funtov. Dividenda znaša 30%. Sop delnic nominalne vrednosti 11,250.000 funtov, ki jih ima v rokah laburistična vlada, je vreden danes 100 milijonov funtov. Kakor ugotavljajo angleški listi se je povečal dobiček te družbe predvsem vsled povišanja cene petroleja, ki je znašala v lanskem letu povprečno 45%. Sod (barrel -159 litrov) nafte, vrste Oklahoma— Kansas, ki je stal lansko leto 2,47, stane danes 1,87 dolarja. «Continental Daily Mail» pripominja, da svetovne cene petroleju diktirajo Američani. Povpraševanje po petroleju je še vedno večje kakor ponudba. Svetovna potrošnja petroleja 1. 1938 je znašala 255 milijonov ton, lansko leto pa 400 milijonov ton; potrošnja bi dosegla najmanj 425 milijonov, ko bi bilo dovolj blaga na razpolago. Svetovna proizvodnja je 1. 1938 znašala okoli 270 milijonov ton, medtem ko je 1. 1946 že dosegla 375 milijonov in lansko leto 410 milijonov ton, čeprav so bili petrolejski vrelci v Romuniji, Sovjetski zvezi, Holandski Indiji, kakor tudi v nekaterih drugih državah hudo poškodovani med vojno. Računajo, da bodo letos na, vsem svetu pridobili okoli 435—440 milijonov ton nafte, kar pa ne bo zadostovalo za kritje potreb; samo ZDA bodo potrebovale 25 milijonov ton več kakor lansko leto. Pomanjkanje ITALIJANSKI KMETOVALCI ZA PROSTI UVOZ MODRE GALICE Udruženje italijanskih kmetovalcev je zahtevalo od ministrstva za kmetijstvo preklic odredbe, ki prepoveduje uvoz modre galice. Ministrstvo je odgovorilo, da je pripravljeno ugoditi prošnji udruženja, ven4 dar se bo lahko modra galica uvažala le proti izvozu italijanskega sadja in zelenjave. IZVOZ ITALIJANSKEGA SADJA IN ZELENJAVE V BICONIJO Za izvoz italijanskega sadja in zelenjave v Biconijo so bili določeni naslednji! kontingenti in nasledhje cene: krompir 200.000 stotov (4 do arjev za stot); paradižniki 200.000 (6,75 dol. za stot); čebula 100 000 (5 dol.); ma relice 20.000 (li,20 dol); češplje 50.000 (9 dol.); zgodnja jabolka 100.000 (6 dol.); zgodnje hruške 20.000 (7,9 dol.); limone 25.000 (7,5 dol za stot). t V Sloveniji je bila pomladanska setev izvršena nad 90 odst. površine. Stanje posevkov, zlasti koruze, sončnic, hmelja, krompirja in zelja je prav dobro, le ozimnim žitaricam so škodovali viharji, • Sadna letina pa bo verjetno slabša kot lansko leto, posebno glede jabolk. Na Madžarskem predvidevajo iz redno dober pridelek pšenice, ki bo zdaleč presegel potrebe notranje potrošnje. Dober pridelek pričakujejo tudi glede sladkorne pese, konoplje in drugih industrijskih rastlin. V Italiji predvidevajo manjši pridelek vina; žito je dobro obrodilo, toda v nekaterih delili severne Italije je bilo težko poškodovano zaradi neviht in poplav. V Kanadi so posejal; 22 milijonov akrov (acre — 40,47 ara) Žita v primeri s 24 v lanskem letu, Poplave so ovirale kmečka opravila . in povzročile znatno škodo. V ZDA je pomladanski, deževje ugodno vplivalo na posevke žita. Žetev v Teksasu pa je bila zelo slaba, V Južni Afriki napovedujejo zlasti dober pridelek k' šala lir 6.000 za stot za severno i* srednjo Italijo ter 6.500 za juH1* Italijo. Ta cena bi ustrezala Pr' bližno 50-kratni podražitvi v P(i' meril s predvojnimi cenami. Dl i GRADBENI MATERIAL Opeka lir 11—12 za komad, str*® niki (45 cm) lir 16. živo apno 900 za stot, gašeno apno lir 7.000 ** kub m. Cement na bon 1.140. Re®11 pesek lir 1.300. INDEKS CEN NA DEBELO v Italiji Prehrana živalski in Mineralni Splošni rasti. proizvodi indeks proizvodi Januar 371,45 29 7,31 191,47 276,53 Februar 326,78 287,32 193,68 262,97 Marc 327,00 282,84 193,82 261,71 April 324,23 291,50 . 195,67 264,44 Maj 320,18 29 6.23 196,13 264,96 Junij (3) 323,85 288,97 198,31 264,85 (Iz biltena študijskega urada Ita- lijanskega industrijskega združeni*1 KRČMARJI IN GOSTILNIČARJI! Najboljša vipavska, istrska vina in kraški teran lahko nabavite v vaši zadrugi Trst, ul. Slataper št. 1, 1. FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo «s Avtopodfetje S.T.H.II. družba z o. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ €ene zmerne * ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO