OXF.: 902.1 Prof. Martin Cokl - osemdesetletnik Profesor Martin ČOkl se lahko ob svojem jubileju z zadovoljstvom ozre na svojo preho- jeno življenjsko pot, saj je gozdarski stroki izročil obilno bero znanstvenih in strokovnih del, s katerimi je obogatil teorijo in prakso na širšem področju urejanja gozdov. Rodil se je 12. lO. 1907 v Il-članski kmečki družini v Zibiki, občina Šmarje pri Jelšah. Oče je bil od začetka pa do konca prve svetovne vojne mobiliziran v avstro- ogrsko vojsko. Tako je štiri vojna leta morala voditi gospodinjstvo in gospodarstvo na kmetiji mati sama s pomočjo otrok, od kate- rih najstarejši je leta 1914 hodil še v osnovno šolo. Vendar so obvladali delo, zjutraj pred šolo v hlev k živimi, popoldne po šoli pa na polje. Prestali so vse rekvizicije žita, živine in sena, ki so proti koncu vojne postajale vse hujše. Vozove sena so morali čez zimo ~elo skriti v gozdu, da so lahko do naslednje pomladi ohranili živino, kolikor repo v je pač še ostalo v hlevu. Na kmetih pa so občutili hudo pomanjkanje oblačil, obutve, otroci so bosi hodili do snega, ni bilo petroleja za razsvetljavo itd. Po končani prvi svetovni vojni se je leta 1919 ČOkl vpisal na humanistična gimnazijo v Mariboru, kjer je sodoživljal uspešen za- ključek bojev za priključitev Maribora in za severno mejo v novo Državo SHS, manj uspešne boje za narodnostno mejo na Koro- škem, kakor tudi štrajk leta 1925 na maribor- ski gimnaz1ji in drugih srednjih šolah zaradi tedanjega režimskega preganjanja nekate- rih profesorjev. Leta 1927 je maturiral. Toda, kam zdaj? Teologija v Mariboru ga ni pritegnila, pač pa je enega njegovih mlajših bratov. V Ljubljani ni bilo izgledov za štipendijo, ki bi mu omogočila študij. Tedaj je slovenski akademski klub Danica iz Zagreba v Ljub- ljani organiziral »informativne dneve« o možnostih vpisa na razne fakultete v Zagre- bu, kakor tudi o tamkajšnjih življenjskih pogojih in možnostih. Napotil se je v Ljublja- no, kjer je tisti dan po naključju dežural študent zagrebške veterine, ki je tudi ČOklu svetoval veterine. Češ, vojska vsako leto razpisuje eno ali dve štipendiji. Z lepo napisano prošnjo se da uspeti in s štipendijo dobro študirati, pa še služba je tako zagotov- ljena. ČOkl se je res vpisal na veterine. Toda seciranje konjskih in drugih živalskih kadav- rov in tekanje od enega do drugega labora- torija je bilo utrujajoče. O kakšni štipendiji, ki bi mu omogočila streho nad glavo in prehrano, seveda ni bilo ne duha ne sluha. Razen tega je zagrebški veterinarski fakul- teti grozila ukinitev oziroma prestavitev v Beograd ter bi se bilo treba za njo seliti v Beograd. Zato sta ga njegova sošolca iz Maribora Leon Guzelj in Tone Šetinc prego- vorila, da je presedlal k njima na gozdarstvo. Kako si je ČOkl zagotavljal pogoje za študij in za obstanek v Zagrebu, pa je svoja pesem. Ni bilo štipendij, pojem ))študentski standard« je b1l neznan, v Zagrebu sta bila le dva študentska domova s po 250 ležišči, 47 enega so zgradili študentje sami med leti 1921-23. drugi pa je bil na llici (blizu stavbe Umetniške akademije) v napol razpadli hiši in v barakah iz prve svetovne vojne na dvorišču. Od slaomne mesečne podpore z doma je po plačilu stanarine kaj malo ostalo za prehrano in druge potrebe. Pomagal si je tako, da je kak dan hrano bojkotiral. Tudi denar za vlak domov si je prihranil tako, da se je peš napotil čez hrvaško Zagorje do Sotle in od tam do rojstne Zibike, seveda s kovčkom v· roki. Drugo leto je šlo že bolje, ko je na periferiji Zagreba staknil inštrukci- jo. Leta 1931 je diplomiral na gozdarskem oddelku kmetijsko-gozdarske fakultete v Za- grebu. Vojaški rok je odslužil v šoli za rezervne artilerijske oficirje v Sarajevu. Nato pa je več let ostat brez zaposlitve. Svetovna gospodarska laiza 1929-1933, ki je zajeta tudi Jugoslavijo, je za več let zaprla pot do dela in službe tudi sicer redkim diplomantom gozdarstva. (Na zagrebški fa- kulteti je tedaj študiralo od 2 do S Slovencev v posameznem letniku, skupaj na fakulteti pa največ 15.) Zato se je ČOkl občasno zaposloval kot dnevničar za majhno nagrado pri delih za varstvo gozdov na Konjuhu ob Krivaji, gozdna uprava Kladanj v Bosni in pri izkoriščanju gozdov na Moslavački gori pri gozdnih upravah Garešnica in Novose- lec-Križ na Hrvaškem, in tudi z inštrukcijami. Juhja 1934 je bil nameščen kot pripravnik na gozdarskem odseku bivše banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Leta 1936 je bil začasno premeščen na Gozdno direkcijo v Ljubljani (zaradi dopolnitve prakse) in v tem letu opravil državni stro- kovni izpit v Beogradu (trajal je s terenskim delom teden dni). V začetku leta 1937 se je ponovno vrnil na bansko upravo, kjer je vodil referat o delitvi in lačenju gozdov, vodil pogozdovanja kraških zemljišč, izdelo- val gozdnogospodarske načrte za manjša gozdna posestva ter sodeloval pri izdelavi gozdarskih predpisov. V tistem času je Kmetijska zbornica v Ljubljani kot zastop- nica agrarnega gospodarstva in kot stro- kovni organ za pospeševanje kmetijske in gozdne proizvodnje začutila potrebo, da aktivneje poseže tudi v gospodarjenje s kmečkimi gozdovi. V ta namen je leta 1940 ustanovila svoj 48 gozdarski odsek in za njegovega vodjo ime- novala Martina ČOkla. Tu je s predavanji, s članki in s propagando v strokovnih listih širil gozdarsko prosveto med kmečki.m ljud- stvom in sodeloval z inž. Lojzetom Žumrom pri snovanju lesno-produktivnih zadrug. Tik pred začetkom druge svetovne vojne v Jugoslaviji pa je leta 1941 organiziral v Ljubljani tako imenovano »gozdarsko anke- to<( ali širše posvetovanje, na katerem naj bi po končani svetovni gospodarski krizi (1929-1939) pretresli vso gozdnogospodar- sko in lesnogospodarsko problematiko Slo- venije in še zlasti problematiko kmečkega gozda. Pri organizaciji posvetovanja sta mu pomagala inž. Anton ~ivic in inž. Stanko Sotošek. Na tridnevnem posvetovanju od 27. fe- bruarja do l. marca 1941 so najboljši pozna- valci posameznih področij gozdnogospo- darske in lesnogospodarske ter splošne problematike podali 21 referatov (poleg gozdarjev in lesarjev še pravniki, ekonomisti in biolog). Prisostvovali so tudi predstavniki gozdarskih organov in organizacij iz Beo- grada in iz drugih pokrajin jugoslavije. V resoluciji je bila med drugim nakazana na primer potreba po inventarizaciji vseh kmečkih gozdov kot pogoju za vse nadaljnje ukrepanje, predlagali so ustanovitev go- zdarskega raziskovalnega zavoda, podvoji- tev gozdarskega osebja v obči upravi, pod- piranje lesno-produktivnih zadrug, ki so za razdrobljeno gozdno posest v Sloveniji naj- boljša in nujno potrebna rešitev. Spričo pomanjkanja strokovnih kadrov zlasti v obči upravi in šibke materialne baze so se ti predlogi takrat mnogim zdeti neuresničljivi. Sklenjeno je bilo tudi, da se vse gradivo posvetovanja objavi v posebni knjigi (kot za ))kmetijsko anketo« leta 1937, kjer pa je bilo gozdarstvo zastopano le z 2 referatoma). Žal je izdajo knjige preprečila vojna. To posvetovanje je pokazalo, da je v slovenski javnosti že takrat do visoke stopnje dozorelo spoznanje o aktualnosti te proble- matike in o pomenu gozda in lesa v narod- nem gospodarstvu Slovenije ter o njW1em vplivu na celovit kulturni razvoj. Posvetova- nje bi nedvomno bistveno vplivalo na na- daljnji razvoj gozdnega, in tesnega gospo- darstva v Sloveniji, pa tudi na razvoj celot- nega gospodarstva, toda že 36 dni po za- ključku posvetovanja je Hitler napadel Jugo- slavijo. Od tedanjih referentov in organiza- torjev posvetovanjA rlnnes živi le še glavni organizator - Martin ČOkl. Leta 1941 ob aprilskem napadu na Jugo- slavijo je padel v nemško vojno ujetništvo. V začetku leta 1942 je bil izpuščen, kmalu nato pa ponovno aretiran in interniran v Gonarsu in Padovi. Leta 1943 znova izpu- ščen, jeseni 1944 pa zopet aretiran in do konca vojne zaprt v Dachauu. Po osvoboditvi je bil nameščen pri takrat- nem ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani kot šef odseka za raziskovalno delo pri oddelku za prosveto tega ministrstva, za kar je že imel izkušnje. Raziskoval in spopolnje- val je razne metode smolarenja in le-to strokovno vodil, organiziral in vodil je tudi posvetovanje, ki so se ga udeležili za smo- larjenje zadolženi strokovnjaki iz vse države. Uvajal je tudi proizvodnjo eteričnih olj iz iglic iglavcev. Smolo in eterična olja je tedaj destilirala destilair!la v Račah pri Mariboru, kemicna industrija pa jih je naprej predela- vala v številne končne proizvode. Organizi- - ral je tečaje za gozdne delavce raznih dejavnosti. poučeval izkoriščanje gozdov na nižji gozdarski in nižji lesarski šo1i v Ljubljani ter dendrometrijo na šoli gozdne milice v Begunjah. Leta 1948 je prešel na novoustanovljeni Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani kot šef odseka za ure- janje gozdov. Posvetil se je preučevanju aktualnih znanstvenih problemov s področja urejanja gozdov, posebno racionalizacije metod za ugotavljanje lesnih zalog in prirast- ka lesa. Preučeval je vpliv dolžine obhodnje, količine in strukture lesne zaloge ter inten- zitete redčenj na donos gozdov, raziskoval dinamiko razvoja enodobnih sestojev in iz- delal tablice donosov za njihovo urejanje, preučeval rast neavtohtonih iglavcev v Slo- veniji ter količino in strukturo lesnih ostan- kov v gozdni proizvodnji. Sodeloval je pri preučevanju surovinskih baz za lesno pre- delovalno industrijo, kar postaja vse bolj pomembno tako za čim boljše izkoriščanje lesne mase v gozdu, kakor tudi za njeno čim bolj kakovostno industrijsko predelavo. Vse izsledke je tudi sproti objavljal. Od tod izvira tudi njegova obsežna bibliografija, katere sinteze je nato s pridom uporabljal pri svo)em kasnejšem pedagoškem delu. Nekatere njegove izsledke navaja ]. Parde, v svoji knjigi »Dendrometrie«, Nancy, 1962. Med tem je v letih 1957 in 1959 opravil štirimesečno študijsko prakso v Švici LZ urejanja gozdov. Leta 1961 pa je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca na inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Od leta 1963 je (še kot član inštituta) kot hono- rarni višji predavatelj za docentom inž. F. Sgermom predaval dendrometrijo na go- zdarskem oddelku hiotehniške fakultete. S l. l. 1966 je prišel na Biotehniška fakulteto, kjer je bil izvoljen za izrednega profesorja na gozdarskem oddelku in kjer so mu poverili tudi predavanja iz statističnih metod v gozdarstvu (za prof. R. Turkom in prof. M. Blejcem), razen tega je tri leta predaval še urejanje gozdov (za doc. F. Sgermom), na inštitutu pa je še naprej vodil raziskovalni odsek za urejanje gozda. Upo- kojil se je leta 1977. Omenjene predmete z razširjeno vsebino sedaj predavajo doc. dr. M. Hočevar, prof. dr. M. Kotar in prof. dr. F. Gašperšič. Poleg svojega rednega dela je kot član komisije za obravnavanje gozdnc·gospodar- skih načrtov pri republiškem resoru za go- zdarstvo od leta 1954 do 1984 sodeloval pri preučevanju teh načrtov in pri izdelavi navo- dil za ureJanje gozdov in je z izsledki svojih raziskovanj komisiji velikokrat pripomogel do smotrni.h rešitev. Kot član komisije za strokovne izpite v Ljubljani je bil izpraševa- lec za predmet urejanja gozdov. Bil je ozi- roma je še član terminološke komisije, komi- sije za prevod JUS standardov za les na slovenski jezik in član jugoslovanske sekcije za urejan:e gozdov pri IUFRO. Obsežno je njegovo publicistično delo. Razen velikega števila in obsega lastnih del (k1 jih je za čez 250 avtorskih pol) je sedelo- vaJ v gozdarski publicistiki od leta 1948 do upokojitve 1977 tudi kot glavni urednik znan- stvenih in strokovnih publikacij Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Podrobnejši podatki so navedeni v II. in III. knjigi »Bibliografije in bibliografije Univerze v LJubljani<< na str. 564-565 ter 998-999, ki segajo do leta 1976, več del pa je bilo objavljenih še po tej letnici do danes. Ti podatki izkazujejo 13 samostojnih knjig, izdanih med leti 1947-1980 v založbi Inštituta 49 za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Državne založbe Slovenije. V kolektivnih knjižnih delih in v Zbornikih inštituta je objavljenih 9 njegovih razprav. Po naročilih delovnih in strokovnih orga- nizacij je izdelal 14 obsežnih študij, raziskav in ekspertiz. V Bibliografiji Gozdarskega vestnika od 1938 do 1977 ter od 1978 do 1982 (avtorja Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič) pa je izkazanih čez 40 ČOklovih člankov. Name- njeni so informiranju bralcev o tekočih pro- blemih merjenja sestojev in spremljanju dinamike njihovega razvoja, kakor tudi po- pularizaciji gozdarstva. Objavljal pa je rudi v drugih strokovnih revijah. Posebej kaže omeniti fakultetni učbenik oziroma priročnik »Merjenje sestojev in nji- hovega potenciala«, Ljubljana 1977, Inštihlt za gozdno in lesno gospodarstvo pri Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani. To delo pomeni sintezo ČOklovega znanstveno-raziskoval- nega in pedagoškega dela. Obenem z avtor- jevima knjigama »Metodika ugotavljanja raz- voja sestojev(< ( 1976) in »Gozdarsko lesnoin- dustrijski priročnik« (peta izdaja 1980) je na znanstveni ravni zajeta celotna materija, ki se nanaša na merjenje lesa in sestojev. Knjiga se opua na že znana dognanja, objav- ljena v domači in tuji strokovni literaturi. Dokajšnji del materije pa je oprt na rezultate raziskovalnega dela avtorja, ki se uspešno uporabljajo v praksi urejanja gozdov v Slo- veniji. Knjiga je namenjena tako šhldentom 50 gozdarstva kakor tudi strokovnjakom v prak- si. Za svoje delo je prejel naslednja prizna- nja: red dela s srebrnim vencem za prizade- vanje in uspehe pri delu, 1965; priznanje Biotehniške fakultete (Univerze Edvarda Kardelja) v Ljubljani za uspehe pri pedagoškem in znanstvenem delu za razvoj stroke, 1975; red republike z bronastim vencem, 1979; ]esenkovo priznanj~ 7.(l pomemben teore- tični in praktični prispevek na področju dendrometrije, prirastoslovja in racionaliza- cije urejanja gozdov, 1979; Počastitev Delavske Univerze Rogaška Slatina: Med Bočem in Bohorjem, Rogaška Slatina 1984. ČOkla poznajo vsi gozdarji v Sloveniji, pa tudi izven nje kot vnetega raziskovalca, uspešnega pedagoga in skromnega ter ve- selega človeka. Nikoli se ni usedal v prvo vrsto. Kadar so drugi govorili, je rad poslu- šal. In največkrat je poslušal - in pridno pisal članke ter knjige drugo za drugo. Sedaj se pripravlja k pisanju že šeste pre- novljene in dopolnjene izdaje svojega »Go- zdarskega in lesnoindustrijskega priročni­ ka« in še sodeluje v raznih komisijah. Naša revija mu želi, da bi zdrav in čil to počel še mnoga leta, v krogu svoje družine ter številnih prijateljev, sodelavcev in znan- cev. L. F.