0M&M w$wM y:;,š; M I:'H'- Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 3|.—, Po Uodnitioui pesmici: Kdo rojen prihodnji bo meni verjel, da v letu nerodnem nevtralne sem pel. Poštnina plačana v gotovini. 2’—dinarja LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SL OVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 21 Prihodnja številka izide v soboto, dne 16. novembra 1940. Naročnikom v vednost In premislek V nekem kitajskem listu čitamo: »Z otvoritvijo birmanske ceste smo dosegli zopetno redno prejemanje naročnine za naš list iz doslej odrezanih krajev. Iskrena hvala vsem našim zvestim odjemalcem, ki so se tako točno po otvoritvi poti (takoj naslednji dan) spomnili svoje dolžnosti in poravnali zapadle obveznosti. Res, iskrena hvala!« UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Tako, dragi n*aši naročniki! Vzemite zgornje vrstice za vzgled. Vam, ki je tako rekoč odprta noč in dan pot na pošto, naj bo prva misel poslati zapadlo naročnino za »Toti list« po poštni položnici. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Oktober 1940 Nove zveze na obzorje v oktobru so priplule, nove bombe na zapadu in drugod so se razsule. Novo vince natočili so povsod ta čas v goricah, nove duše pridobili so v nebesih si in vicah. ŠMARNICO BOMO IZVAŽALI Naša vlada je sklenila z vladami vojskujočih se dežel trgovinsko pogodbo, po kateri bo izvažala vso našo šmarnico v te dežele. Izkazalo se je namreč, da vino omenjene trte zelo ohrabrujoče vpliva na razpoloženje ljudi. KER SO RUSI iznašli učinkovito sredstvo proti gripi »Antivirus«, bodo Amerikanci izumili neučinkovitejše sredstvo zoper gliste »Antimirus«. NAPREDEK CIVILIZACIJE se kaže tudi v najbolj vsakdanjih stvareh. Prva svetovna vojna je rodila moderne coklje. Coklje so znamenje civilizacijskega nazadnjaštva, ker se nič ne spremene. Čevlji z, lesenimi podplati, torej moderne cok-lje, so napredek. V prvi svetovni vojni je bil lesen podplat še zelo trd, zdaj je pa ponekod že zelo razgiban, ker so ga — civilizirali. V ŠPANIJI je zaradi prevelike urejenosti slabo rodila vinska trta. Da se pa odpomo-re gostilničarjem in vinskim dobaviteljem v malem in velikem, je priskočil na pomoč Elija — s povodnijo. SPORED ŠPORTNIH PRIREDITEV V NOVEMBRU Tudi za mesec november je pričakovati živahno športno življenje. Odigranih bo mnogo takozvanih prijateljskih in tudi prvenstvenih tekem. Po turnirju, ki se je s tako presenetljivimi rezultpti odigral v Ro-kavskem prelivu, bo sledil ta mesec sličen turnir v različnih prelivih in zalivih Sredozemskega morja. Nekaj tekem bo odigranih tudi že v Črnem morju. Na sporedu so tekme v \vaterpolu, v plavanju nad in pod vodo in v potapljanju. Organizirajo se mnogi poleti z letali, ki bodo spustili med poletom motorje na zemljo in leteli naprej v veliki višini brezmotorno. Pogumni letalci se bodo poskušali v skakanju s padali in brez padal. Posebno visoki rekordi pa se obetajo to jesen v teku na velike razdalje. Pojema pa zanimanje za metanje kopij in druge športne panoge starih časov. Vedno bolj postajajo priljubljena množična ali masovna tekmovanja, i Za jesenski turnir že iščejo tekmovalci sodnika, ki bo sodil pravično in nepristransko. Dosedanji sodnik Mr. Book iz Amerike je izjavil, da odlaga to funkcijo, ker hoče tekmovati tudi sam. To senzacijonulno vest so sprejeli nekateri tekmovalci na znanje z veseljem, drugi z zaskrbljenostjo. Tekme bo opazovalo — tako pravijo najnovejša poročila — gotovo nad 200 milijonov kibicev... NEPOTRPEŽLJIVI MARS Marsikod je zagrmelo in udarila je strela, ker je vse preveč napeto, šla iz mode je marela. Diplomati neštevilni Kremelj so naskakovali, in drugod so diplomatske bitke mnogi odigrali. Da senzacij bo zadosti, so z burmansko bili cesto spekli tam na Daljnem vzhodu za Kitajce dobro presto. Na Aalandsko je otočje bil golob miru priplaval, najbrž dolgo še v samoti se ubožček bo zabaval. Je Amerika nemirna, prezidenta si izbira in z vojaki in pa s tanki pred vsem svetom paradira. Vsepovsod se kaj dogaja, še Balkan nič več ne spava, ker Evropa in vsa zemlja ni pri srcu čisto zdrava. Mars : »Proklela reč! Zvonim, zvonim, pa se nihče ne javi! Kaj res ni nikogar doma??« TanK iz- puščavi Vozač: »Prokleti tank, kamelo poglej, ki zdrži cele mesece brez pijače, ti pa brez kaplje bencina ne moreš niti meter naprej!« VESTNIK ZSŠ (ZVEZE SLOVENSKIH ŠPEKULANTOV) Tiskovna agencija »Banja Luka« nam sporoča tužno vest, da v njenem okolišu za naše članstvo ni več priporočljivo zatočišče. Varne so tamkaj nepremičnine, varne so tamkaj tudi brezposelne duše, niso pa varni rodoljubi iz naše zveze in tudi ni varno tamkaj premoženje v obliki lahko prenosljivih premičnin’ kakor je na primer denar, zlatnina ali kaj podobnega. Kdor bo še nadalje silil v Banja Luko, ga lahko doieti srečanje s kakim kriminalnim slučajem. V našem interesu bomo pa storili vse, da se to stanje odpravi, da bo Banja Luka spet vabljivo pribežališče vseh grešnikov v plemenitem pomenu te besede. NOVI RED Mnogi nam ga kuhajo, mnogi o njem kriče, kdo ga pa ustvaril bo, nihče prav ne ve. POMANJKANJE PAPIRJA •se čuti v vseh mestih Amerike. Toda to ni posledica industrijske krize ali direktne potrošnje papirja v vojne namene (Amerikanci ne bodo metali letakov, kadar boido nad koga udarili), temveč naravna posledica dejstva, da so se v Ameriko zatekli skoraj vsi evropski književniki. Zlati vek ameriškim zdaj Muzam sije! Če se le ne bodo preveč nespoštljivo muzale. Preventivne mere sigurnosti glede amerlike svobode D. Goflja: Poročilo Ob obuli tam Kanalski le napadi so letalski, dnevno topi tam grmijo vsa letala postrelilo. Kar letal so sestrelila ' časopisna poročila tekom zadnjega le časa, bi Angleži kar brez špasa i ,2? Nemci vred koj obnemeli, ker letal več ne bi imeli. London pod zemljo le diha, kjer podzemski vlak sopiha. Drugih ni selitev takih, ker so drugi pri vojakih. In povelja vojski, rezka, se glasijo sredi peska. Petrolej da ne bo gašen, t dobro je sedaj zastražen. Španija, — povem po naše —, hodi okrog vrele kaše, pazi budno kakor mačka, da ne opeče se ji tačka. Turčiji vroče v zadek kljuva, ker sedi kot sred Vezuva: dva je ženina ljubila, enega bo odslovila — ni Anglež ji več pripraven, Rusa ljubi — je postaven. Mnogo je o Rusih brati, a ničesar ni doznaii! Pesem torej ta ugotavlja, da se staro le ponavlja. Eno le je zdaj gotovo in to je edino novo: sfinge — tak smo se učili — le v Egiptu so zgradili, . 1 danes pa njih domačija 7 pravzaprav je le — Rusija... ANGEL MIRU je vendar našel na ziemlji košček sveta, kjer se lahko dobro odpočije in počaka boljših! časov. Samo bati se je, da ne bi zamrznil — na Aa-landskih otokih. Zaspal bo gotovo malo, ker tam ni mnogo ljudi, ki bi ga nadlegovali. Naj se le spočije — ubožček. AGENCIJA »RUMENA RACA« vljudno sporoča kulturnemu svetu, da smo na Daljnem vzhodu prevzeli nekaj starih kranjskih običajev. Upo. rabili smo jih pa po svoje. Tu smo imeli veliko birmo. Kitajce so pri tej priliki obdarovali Amerikanci in sicer z raznovrstnimi jeklenimi igračami na bencin. Za botrčke so bili Angleži, ki so v ta namen odprli cesto, da so šli lahko Kitajci k birmi. In ker na Daljnem vzhodu ne gre brez znanih kitajskih prijateljev njihove polti in vere, so jih ti prijateljčki že kar na birmanski cesti začeli učiti, kako se amerikanski darovi uporabljajo. Birma je uspela. Birmanci so zadovoljni, botri tudi. Ker je pri tem pokalo, je bila slavnost popolna, kakor so popolne tudi kranjske slavnosti, ki imajo v programu pokanje. ____ NA BLEDU Letoviščarica: »Pa se z vašim čolnom nikoli ne primeri kaka nesreča?« Čolnar: »In še kolikokrat, ampak mi smo zavarovani.« STRIC IN KANON Stric pripoveduje sosedu: »Jaz se vsak dan po kosilu udobno zleknem po zofi in zaspim kot kanon.« Tonček ga začudeno vpraša: »Stric, ali tudi kanoni ležijo na zoli?« V PISARNI Šef: »Slišite VI, kaj pa delate? Že deset minut stojite pri telefonu in molčite kot grob!« Uradnik: »Oprostite, gospod šef, govorim s svojo ženo.« V BLIŽNJI BODOČNOSTI — Tale avijatičar je znan po vsem svetu. —■ Kako to? — On je edini, ki še ni letel preko Atlantskega oceana. POJASNILO Volitve ameriškega prezidenta se vrše zato 4. novembra, ker so upoštevali tudi evropske volilne sisteme. V Evropi je vernih duš dan 2. novembra. Tedaj se; mrtveci povrnejo na zemljo. Med ameriškimi vo-lilci je dosti Evropejcev. Dočim imajo Amerikanci drug dan izbran za spomin na mrtve, so z ozirom na evropske volilne sisteme upoštevali tudi naš praznik mrtivih. S tem so dosegli, da umrlim ne bo treba opraviti dolge poti iz večnosti dvakrat, pa bodo z najmodernejšimi sredstvi prepeljani v Ameriko — na volitve. VSEM SLIKARJEM! Spričo pomanjkanja olja Vas opozarjamo, da se pri izdelavi oljnatih slik omejite na najbolj potrebne poteze. V Vašem eksistenčnem interesu Vjis pa posebej opozarjamo, da vsi oljeslikarji sčasoma presedlate na drug način slikanja. Najbolj uspešna je grafika, kajti pri današnjem evropskem in svetovnem položaju bo saj in oglja vsepovsod dovolj. Prilagoditi se morate spremembam v civilizaciji v tej' smeri kakor so se morali nemi filmski umetniki, ko je prišel na svet tonfilm. Kdor je resničen umetnik, se bo že znašel. FILOZOFSKE K filozofu je prihitelo nekaj ljudi povedat, naj se hitro reši, ker hiša gori. »Recite to moji ženi,« jim odvrne filozof, »jaz nimam hišnih opravkov na skrbi.« HVALEVREDNA ODLOČBA MERODAJNIH Zaradi vzgoje našega ljudstva k pospešeni delavnosti in k racionalnejši izrabi časa so izdali merodajni vse pohvale vreden odlok, po katerem moira viseti nad vsakim okencem pri poštnih blagajnah tablica z napisom: »Čas je zlato!« Prav taki napisi morajo viseti odslej tudi v vozovih vseli potniških vlakov, v čakalnicah vseli zobozdravnikov ter v oddelkih za prošnje. Ni pa treba obešati teh napisov v ordinacijskih prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ker je tempo poslovanja tu zadovoljiv. V kratkem bodo izdane še druge slične odredbe za advokatske pisarne, za stodišča, za šole itd. PRVE ŽRTVE ŠE NI PREPOZNO Zaročenca se spenjata po stopnicah v cerkev. Na poslednji stopnici reče ženin: »Ali se ti ne zdi, draga moja, da to ljubimkanje le nekttliko predaleč ženeva?« NEVARNA OBLJUBA »Špelca, ko boš moja, ti ne bo smel nihče skriviti niti lasu na glavi.« Špelca se prestraši: »Ali to pomeni, da potem ne bom smela k frizerju?« V LEKARNI Gospa vpraša v lekarni: »Ali je to res dobro uspavalo, ki ste mi ga bili priporočili?« »Odlično je gospa! Najbolje je, če si kupite budilko, preden ga zaužijete.« NERODNI ŽENIN Nekdo zatrjuje dekletu ljubaeen in pravi med drugim: »Ne kadim, ne .pijem, ae igram...« »Nimate torej nobene napake?« »Pač, lažem.« SODOBNO »Gospa, kako naj rečem, kosilo je gotovo ali kosilo je servirano?« vpraša nova iluž-kinja. »Če bo tako, kot včeraj, morate reči-kosilo je prismojeno!« + ŠKODOŽELJNA PRIJATELJICA »Kadar me kakšen moški poljubi, vselej začnem na vso moč vpiti.« »Aha, zdaj pa vem, zakaj si zmerom hripava!« Tass demantira Radio poje: »Rus armade silne zbira.« Tass to hitro demantira. Časnik piše: »Moskva s Turki koketira.« Tass to Jutro demantira. Radio poje: < »Rus na novo kalkulira.« Tass to hitro demantira. Časnik piše: »Moskva s Cripsom debatira.« Tass to hitro demantira. DRŽAVNIKI PO PRAVICI JE POVEDAL Oče svojemu sinu: »No, ali si prebral knjigo, ki ti jo je mama za Božič podarila?« Sinko: »Ne, mama mi je naročila, naj si prej roke umijem,« TUDI JUBILEJ Tone: »Ali veš, da že pet in dvajset let nisem pokadil cigarete in niti kapljice vina pokusil.« Tine: »Čestitam! Potem pa prav gotovo praznuješ srebrno poroko.« SODOBNE SANJE »Dragec, veš, da se mi je nocoj nekaj lepega sanjalo. Odpeljal si me na letovišče.« »Čudno! Meni se je pa sanjalo, da sva se že vrnila.« PROFESORSKA »Nak, kaj takega se mi pa še ni primerilo Grem v kavarno, se vsedem na svoj klobuk, se opravičim sosedu, jo dobim po butici in zdaj z bunko na glavi sem šele spoznal, da je bil v resnici to moj klobuk.« STRAH PRED VODO Pepiček pripoveduje materi: »Mama, ali rveš, kaj se mi je nocoj sanjalo? S čolnom sem se vozil po Blejskem ie-zeru in sem padel v vodo, — Kajne, mama, da se mi danes-ni treba umiti,« ŽIVLJENJSKI SEN »Ali se Vam je izpolnila katera izmed vaših življenjskih sanj?« »Da, samo to, da bi ne imel las, kar sem si vedno želel kot deček, ko me je mama česala, učitelj pa lasal.« vojskovanja na Balkanu, točno povedano v Carigradu, so bili hrvatski atleti. Vrnili so se sicer čili in zdravi, toda kljub teinu so vsaj za teritorij hrvaške banovine dosmrtni športni invalidi, ker so jih za vse večne čase v vseh športnih panogah — diskvalificirali. polagajo v zadnjih časih zi govori tc:-meljne kamne. Na drugi strani pa avijoni palače podirajo. Zato moramo času primerno spremeniti izrek: »Kamen da kamna — palača, zrno do zrna — pogača« v tole obliko: »Govor do govora — palača, Kamen pri kamnu — razvalina.« Pameten konj & m Izvoščkov konj: »Oprostite, prosim, bi me li lahko naredili na bencinski pogonv jaz bi tudi rad hodil že ob desetih spat.« NADOBUDNI SINKO S i n ko : Povej očka, uli nimamo tudi mi nekaj židovske krvi v sebi? Oče: Ne! Kako ti pride kaj takega na misel? Sinko: Ah! Škoda! Profesor nam je rekel v šoli, da Židje ne bodo smeli več študirati... ' PolItKne od vsepovsod BUDIMPEŠTA, 23. oktobra. Javljajo nam: Pomanjkanje časopisnega papirja je odpravljeno. Vsi dnevniki izhajajo v normalni velikosti in nakladi. S tem je politična kriza prebredena. NEW-Y0RK, 25. oktobra. Žitna letina v Ameriki je letos izvrstna in so pripravljene ogromne zaloge žita za izvozi. Javljajo pa, da so nastale težave pri transportu, ker je pomorska cesta iz Amerike v Evropo v ze- lo slabem stanju. LONDON, 22. oktobra. Lord Croft je danes izjavil: »V vojni nebo zmage brez odločne bitke na Vzhodu ali pa Zapadu.« Medi vsemi prognozami bo ta res odgovarjala dejanskemu stanju... ZAGREB, 26. oktobra. Vse govorice o pomanjkanju soli v vselil oblikah v Hrvatski banovini so neutemeljene. Javljajo nam, da je v Zagrebu in okolici doVolj soli, kdor ne verja- me naj si ogleda. Že omenjene govorice so nastale pod vplivom pomanjkanja soli v Sloveniji. Vašemu dopisniku se ni posrečilo ugotoviti, ali gre za jedilno sol, ali za tisto, ki jo ima vsak v glavi... BEOGRAD, 21. oktobra. Vsa prc:-stolica je pod1 vtisom tragične smrti g. Otona Reitingerja, ki se je obesil takoj po poročnih obredih. Pri nas smo na to navajeni, saj se pri nas obesi vsak že tik pred poroko ... SODOBNO LJUBAVNO PISMO »Ljubljena! ...Ti nimaš pojma, kako rad Te imam. Vse bi dal za Tebe, ves svet! Nobena žrtev bi ne bila prevelika. Zahtevaj — in storim! V ogenj ali v vodo skočim za Tebe, zvezdo Večernico Ti sklatim z neba, če želiš... Tvoj Mihec. P s. Klobuka Ti ne morem kupiti, oprosti!« VELIKA ŠČUKA se je zatekla v Dardanele. Lova bi se radi udeležili mnogi koncesijoni-rani in nekoncesijonirani ribiči. Ščuka bo rodila mlade. Zato je lov še bolj mikaven. Komur se bo nasmehnila sreča, bo ujel tudi kakšno zlafo ribico. Komur se pa sreča ne bo nasmehnila, pa utegne dobiti — zlato žila Vpliv Slovencev na svetovno vreme Letos smo se prepričali, da megla ni samo kakšna ljubljanska uji slovenska specialiteta, temveč ima svetovni pomen. Pri modernem odpihovanju duš v večnost, ki se vrši s pomočjo frčanja po zraku, je megla važen faktor. Duše varuje prezgodnjega poleta in njihove napadalce preranega padcu na zemljo. Najboljši vojaški strokovnjaki so ugotovili, da je megla nevtralna. Niso pa zamolčali, zakaj je nevtralna, kje je vzrok njenega nevtralnega zadržanja. *-b * s ijii i i . i »,'4*. > * . Zato služi predvsem nevtralnim svrham, da ne bo na nobeni plati zamere. Toda tudi zgolj z vremenske strani je megla naravnost klasičen primer nevtralnosti. V megli ni sonca in ne dežja. Megla je zlata sredina. Letos je bilo več dežja ko sonoa. Tudi tega smo Slovenci krivi. Edino pri nas so še utegnili misliti na vreme. Drugod mislijo na svetovno politiko t, \... ,Mi se pa utegnemo ukvarjati z manj važnimi stvarmi in smo se bavili z vremenom. Ker smo šele začetniki, poprej namreč so se s svetovnim vremenom bavili bolj izkušeni narodi, se nam je vse skupaj precej ponesrečilo. To pa zaradi našega narodnega značaja. Vsi naši velmožje so si edini v tem, da smo liričen narod. Liričnost v današnjem času je pa toliko kakor solzavost. Torej je naš narodni značaj cmerav, torej smo cmere. Zato je bilo tako vreme. Toliko dežja. Vendar bi tu ugovarjal našim velmožem. Se bolj liričen narod so n. pr. Italijani, ki imajo lire za valuto. V ostalem pa ne debatiram o tem. Četudi se nam regiranje vremena ni popolnoma obneslo, proti koncu smo se pa vendar izkazali. In spet je vplivalo na vreme naš narodni značaj. Za dobro kapljico smo navdušeni, zato smo za čas bratve skuhali sončne dneve, ki jih svet kar ne more prehvaliti. Tako smo pokazali, da vendar nekaj veljamo in smo uporabni tudi za velike stvari. Četudi je grozdje boli kislo, potrgali smo ga pa le lahko. Četudi ga je malo, žlahtne kapljice bo pa le toliko, kolikor imamo zanjo denarja v žepih. Brez našega vpliva na vreme bi je pa sploh nič ne bilo. Za Solo* šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Kako sl Janezek predstavlja prehod skozi birmo Žalostinke Bralec, ki nad mano sitnost stresaš, češ, da smo- Slovenci brez humorja, ihto le in kisanje poznamo, da smo ozkosrčni, brez obzorja. Znaj: Slovencem bije vedra ura takrat, kadar njenim humoristom x: ONA ŽE VE »Kaj pa vendar počenjaš?« vzklikne žena možu. »Saj obuvaš nočno čepico namesto nogavice.« »Jaz že vem, kaj delam! Noga mi je zaspala.« NA SODIŠČU Sodnik: »Najprej vas moram poučiti o posledicah krive prisege.« Obtoženi (hitro); »iNi treba, pred kratkim sem odsedel dve leti zaradi krive prisege.« DOMAČE TEKSTILNE SUROVINE Odpustil je tovarnar s službe delavcev tristo zdaj na zimo obljubil jim, da spet jih vzame ko drago več ne bo predivo. Ko to brezposelni so čuli ponudili so se ceneje kot surovine prej so stale, ker glad jim bo napredel preje. Domaia pesem Izidor prašiče pasel, lepo žvižgal, lepo pel. Cingl, cin, cingl, cingl can... (Se ponavlja.) Ko prašiče je napasel, pa drugam jih je poslal. Cingl, cin, cingl, cingl can... 1 (Se tudi ponavlja.) LOV ZA NEVESTO Snubač: »Gospod ravnatelj, prosim za roko vaše hčerke.« Ravnatelk »To je izključeno, mladi gospod. Če bi hoter plačati vse vaše dolgove, bi vam moral dati za ženo najmanj dve hčeri.« CVEK — ZA PROFESORJA (Mlademu učenjaku v album) Nam profesor cveke daje, zdaj pa sam ga je dobil, spisal knjigo je učeno, kritiku je klic izvil, naj nikar nam ne mrcvari slovnice in nje pravil, če bi maturant jo spisal, fajfo bi za njo dobil. NEKAJ O DOBROTVORIH V teh težkih časih, v katerih živimo, nam nalaga sveta dolžnost, da izpregovorimo pohvalno besedo o ljudeh, ki z vsem svojim žitjem in bitjem delajo za narodov blagor, za njegovo srečo, za njegov dobrobit. Borba proti demonu alkoholu, ki izpodjeda narodu zdrav je.in ga mo-redno uničuje, ima že svoje poborni-ke. Teni so se pridružili v zadnjem času tudi svetli primeri borcev proti drugemu takemu sovražniku narodnega zdravja, to je proti — fej ga bodi — kofeinu! Sklenili so ti modri možje, da ta strup ne sme več tako porazno vplivati na zdravje našega •/.? i, n :‘ » ' naroda. Če pa ga že ni mogoče popolnoma iztrebiti, pa vsaj doseči to, da bo prišel samo v roke po-edincent, so sklenili ti ljubitelji in pospeševatelii narodnega zdravja, ki hočejo ostati v svoji skromnosti nepoznani — špekulantje, ki skrivajo kavo in ji skušajo dvigniti cene. I. »Oj dekle, kaj s’ tak žalostno, povešaš mi oči?« »Francoske šminke so pošle, srce me zdaj boli!« II. »Oj stara, kaj s’ tak žalostna, povešaš mi oči?« »Kofeta več dobiti ni, želodec me boli!« IKAROVE SANJE URESNIČENE Sen človeštva je na tem, da se izpolni. Starogrški Ikurus, ki si je privezal orlove peruti in z njimi poletel proti soncu, a nato padel kot prva žrtev aviudje, si pač ni mogel misliti, da bo po mnogih tisoč letih človeštvo tako napredovala, da bo izpolnilo njegov sen, za katerega je žrtvoval svoje življenje, namreč, da bo človek lahko letel. Vendar je ta doba na pragu! Ra-dujmo se v Gospodu! > Zadnje dni je opaziti svojevrsten in doslej neviden pojav: nekateri ljudje so začeli na cesti leteti! Sicer so ti prvi poleti zelo kraih!, znašajo od 2—5 metrov, vendar je začetek storjen. Ti poleti so pravi jadralni poleti, kajti vrše se samo, če piha močnejši veter — in odnaša ljudi, ki so iz neznanih razlogov postali v zadnjem času lahki ko peresce. Ako draginja še napreduje, čakajo človeške polete velike možnosti razvoja. i MISEL Vseh mrtvih dan je tužen dan. Ne! Dan na dan je tužen dan! KRONIKA osmi e m.______________________________ — Vsi Sveti so letos v znamenju štednje s svečami. Tako vojna posega ne samo v naše, temveč tudi v življenje svetnikov. — Verne duše tudi obhajamo. Nahajajo se samo še po pokopališčih. Vse druge duše so zlasti poslednji čas hudo maloverne ... — Nogometaši so že odbrcnili jesensko sezono in so začeli že s pomladanskimi kolesi. To je seveda mogoče samo pri nogometu, kajti kaj bi — postavim — vojskujoče- se države dale, ko bi se že zdaj lahko začele — pomladanske operacije!... — Naroden pesnik iz Bosanske Krajine je ponujal te dni svojo najnovejšo pesniško zbirko po mariborskih hišah1. Tudi slovenski pesniki store isto. Bolj je pesnik — pesnik, bolj mora svojo zbirko ponujati. — Kostanjarska sezona cvete letos bolj za divji kostanj. Dame, ki včasi niso snele rokavic niti za spanje, nabirajo zdaj divji kostanj. Sicer tudi z rokavicami, toda ga — nabirajo. Fine, tudi — v stiski!! — Neki list je na prvi strani liudo slovenski, kulturne rubrike mu žare za čiščenje slovenščine, na zadnji strani pa je lahko brati črno na belem: »Odstranite vaše kurje oči!« Držim, da bi bilo treba najprej misliti na odstranitev takega jezikovnega čiščenja, potem šele na odstranitev; kurjih oči!... — Tuja miselnost je poslednji čas na dnevnem redu. Koliko pa je ljudi, ki imajo lastno miselnost? — »Jutro« poroča o usodnem naraščanju gluhonemih. Je pa po drugi strani dejstvo, da dandanes najbolje tisti vozi, ki je gluh in nem. — V poslednjem času so krstili v Mariboru nekaj Besarabčkov in pet polovnjakov vina. Besarabčke so spravili preko meje, pet polovnjakov vina pa so spravili v Dravo... — Pločnike mariborske popravljajo tako, da bodo vogali segali globoko v cestno omrežje. Preje — ob ozkih pločnikih — je bil pešec v nevarnosti, motoriziranec pa varen, zdaj je pa narobe: pešec je1 varen, motoriziranec pa v nevarnosti. V pogledu prometnih nesreč je torej ostalo vse pri starem. — Gobe so poslednji čas bolj središče marihorskih debat, kot Besa-rabci in mariborske deputaeije. Ne- užitne gobe namreč. Nihče ne gre dosti velik. Saj, ves film bi bil gran- zdaj več rad po gobe. diozen, samo Peter bi moral imeti — Neka S. K. Policija se je roko- drugo obliko friziure: in brk... borila protli P. S. K. Mariboru. Izid — Edino hranilno sredstvo, ki se je bil gotovo v prid policije, kot se je dandanes pocenilo, je — sol. Ker to spodobi. Sicer pa zmaga proti ka- je drug način prehranjevanja sodob- kemu' P. S. K-u ni ravno pretežka, nemu človeku danes predrag, si lah- Zlasti ob pasjem kontumacu... ko na ta način špotgamo edino še to, — Peter Veliki ni bil za Maribor da se gremo — solit... nogometno teKmo maribor : ljubljana n Spričo svetovnega klanja je bila ta tekma še kaj- na dostojni višini. O moštvih ni kaj reči, poglavje zase pa je bil sodnik, ki je dokazal izredne tekaške sposobnosti. Splošna sodba je, da je bil mož najboljši tekač na polju. Čudno, da mu k tej vrlini publika ni aplavdirala, temveč spontano žvižgala. Po končani tekmi je padel tale stih: > Pressinger, ostan’ doma, Maribor zadost’ te ima! Ti slovo sodništvu daj, 1 pridi pa, Veble, nazaj!! Maribor v nevarnosti Kjer točka je najmanjšega odpora tjakaj udari vselej vojna sila. In v kraje, ki izrabljanju godijo kar množično seli se industrija. Ni treba prve, druge te nesreče se Mariborčanom toliko bati, kot pa, da Maribor bi vsled snobizma kulturni center mogel še postati. Premnog že pesmi kuje, platna maže, skandira, glumi in otrobe veže pa hiše kazi, glino gnete, trobi (v rog isti kajpak) in nastavlja mreže. Plevelu kritika tu prizanaša goji ga, ploska mu in navdušuje, če le v zameno njena »dela« hvali in z njo prijateljsko kdaj pijančuje. Se skratka za umetnika v tem mestu pusti lahko vsak tepec že psovati, ki drzno v klub umetniški se vpiše ter se sprijazni z mestnimi magnati. x. Čitaj , Joti list'1 USPEH »No,« pravi Vinko prijatelju Jožetu, ki tudi jaha Pegaza, »ti je urednik že odgovoril? Lahko čestitam?« »Vsekakor! Poslal sem mu dvanajst liričnih pesmi, čez nekaj dni mi jih je vrnil trinajst.« KONJIŠKI BRZEC Jaka: »Zdi se mi, da je danes prisopihal naš vlak prej kot po navadi.« Tone: »Že, že, smo imeli namreč dober veter.« IZVRSTEN a LAS LEPA OBLIKA ^LPERTRiX" rp BATERIJE NAJTRPEŽNEJŠE kIapio STARKEL TELEFUNKEN RADIO STARKEL PRIČETEK SEZONE V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU »Cyrano de Bergerac« je slavnostno otvoril sezono v našem gledališču. I)a je ta umetnina še vedno aktualna, dokazuje že prvi stavek v tej heroični komediji: Vstopnina, hej!... •* - v .„„1 n Iz dobra poučenih krogov pa smo zvedeli, da nista niti prvi stavek, niti Cyranov dolg nos v zvezi z zmanjšano subvencijo, ki jo prejema mariborsko gledališče. TISKARSKI ŠKRAT V IZLOŽBENEM OKNU V izložbenem oknu velike modne trgovine je visel napis sestavljen iz rezljanih črk: »V e lik a izbir a, nizke cene.« Pri urejevanju izložbe pa so sc črke pomešale in mimoidoči so presenečeni čitali: »N i z-ka izbira, velike cene.« Lepo priznanje slovenskemu politiku in publicistu Urednik nekega našega dnevnika je dobil sledečo diplomo: »Tem potom izrekamo vse priznanje, globoko zaupanje in vdanost Vaši modrosti, spoštovani gospod urednik, ki ste nam odkrili novo modrost življenja in nam v hipu pomagali, da nimamo nobenih skrbi več. Posebno v bližajočih se zimskih dneh se bomo spomnili večkrat z ljubeznijo Vaših blagodejnih besed o kruhu in svobodi. V Vašem visoko cenjenim listu ste namreč zapisali 19. oktobra tega leta: ... naša »sebičnost« zahteva svobodo duha, misli, kulture, osebnosti!... Zato smo tudi na strani tistega, ki nas hoče morda sicer gospodarsko izkoriščati, pusti pa nam omejene svobode ...« — O, blagovestne besede! Naj živi svoboda misli, duha, kulture in osebnosti! S spoštovanjem ostanemo vdani Lakota Jožef, berač; I Kozole Matija, brez stalnega bivališča; Jedelbi Mirko, nižji uradnik; Dolžan Miha, obrtnik; Mraz Anton, mali posestnik in drugi somišljeniki. P. s. Ko bodo volitve, računajte na naše glasove! I H. P. — strah in trepet mariborskih pekov Pek: »Tale M. P. kratica, ki je sicer oznaka za Mestna Podjetja, bi lahko pomenila tudi Mestno Pekarno. Lahko pa pomeni tudi oznako za pisca, ki je predlagal peko kruha kar brez kvasa in sicer bi kar prav povedala, da ima dotični kaj Malo Pameti.« MARIBORSKI SVETI FLORIJAN VARČEVANJE Na seji društva za varčevanje je govoril predsednik: »Propagirati moramo idejo varčevanja še bolj! Varčevali moramo in naj stane, kar hoče!« DOVOLJENA KRITIKA Mož pride domov in kritizira novo ženino obleko. »Kaj se vi možje razumete na take stvari!« »Draga, glavno je cena!« PRIČETEK GLEDALIŠKE SEZONE Gledalci so ves čas predstave spremljali igranje z veliko pozornostjo in s pošurne» vanjem svilenega papirja, ko so odvijali bonbone ter s cmokanjem. Gotovo je to dovoli prepričljiv znak, kako udobno so se počutili cenjeni gledalci na tapeciranih stolih in kako lahko so sledili poteku dogodkov m odru. I Vse občinstvo je posebno presenetila prebogata vsebina letošnje prve številke »Gledališkega lista«. V njej smo našli vse — od pohištva in motorjev do posteljnine, moke, čokolade, krompirja, nogavic, grabelj itd. Upamo in želimo, da bo uspelo uredništvu obdržati nivo lista in število inserentov ha isti višini. ! Omeniti je še treba, da publika ni štedila s priznalnim aplavzom. Posebno gromovit je bil. ko je izgubil eden izmed igralcev brado... (Poročilo našega kulturnega urednika) Letošnja gledališka sezona se je odprla s prav živahnim tempom. Pri prvi predstavi je bilo gledališče nabito in med vsem prvim odmorom se je še slišalo odpiranje in zapiranje vrat in ropotanje s stoli — ljudje so prihajali sicer z zamudo, toda prišli so le, kljub temu, da so morale opraviti dame za to svečano parado dveurno toaleto. Kar med sejo za zasluge so mu ploščo »gor nabili«, pa četudi nekateri niso s tem »kontentni« bili. Čuvaj, Florijan domači, da nas ne zaloti plamen! In, da pred avtomobili varno ljudstvo bo, pa — amen. Trofeje nedeljskega lovca Resna kriza na Luni Izbruhnila je stavka prometnih uradnikov. Vlada je odstopila. Hammabuko,wya, 19. oktobra. Pogajanja ministrstva za oviranje prometa in prosvete z zastopniki združenih organizacij prometnih uradnikov so bila včeraj ponoči ob dveh zjutraj brezuspešno prekinjena. Radi tega je izbruhnila na celi luni prometna stavka. Kot prvi ukrep s strani stavkujočih je bilo ugotoviti, da so merodajni prometni uradniki preprečili vzhajanje polne lune. Tudi prižiganje zvezd je po večini izostalo. Samo večerna zvzda se je prikazala ob običajni uri. Že pred tem dogodkom se je zbrala vlada, ki je sklenila, da bo odstopila v slučaju, če izostane polna luna. Ta sklep so takoj predložili možu v luni, ki ga je sicer pri polni zavesti sprejel, zaenkrat pa še poveril vlado z nadaljevanjem tekočih poslov, * VZROK KRIZE ENA SAMA BESEDA, Hammabukowaya, 19. 1-4 oktobra. Kakor se je pozneje pokazalo, -o bila pogajanja z združenimi prometnimi uradniki včeraj pri zadnjem krajcu že tako daleč uspela, da je bilo z gotovostjo računati na popoln sporazum, Razlika med zahtevami u-radništva na eni strani in ponudbo ministrstva za oviranje prometa in prosvete na drugi strani, je znašala samo še 300 milijard mesečnih dinarjev. Obe stranki sta bili naposled samo še za eno besedo navzkriž. Vlada bi morala reči edino še »da«. Namesto tega pa je rekla »ne«. Ta kratka besedica je poostrila krizo na luni. ZADNJA ŽELJA Nekoč je prišel k znanemu slovenskemu pisatelju nadut bogatin in ga naprosil, da bi mu sestavil napis za nagrobnik njegove zaročenke, »Samo lepo bi vas prosil, da sestavite čim krajše, ker so vklesane črke precej drage,« je še pristavil. Pisatelj mu je napisal na polo papirja to-le kratko in jedrnato besedo: »Naposled!« »Ali bi 'tudi vdovca poročili?« vpraša polkovnik že nekoliko postamo devico. »Ne, ljubi gospod polkovnik! Moža, ki ga bom poročila, hočem sama ukrotiti,« Damski krojač Ignacij Toplak vljud- \ no sporoča, da je preselil svoj modni salon iz Orožnove ul. 10 v Gregorčičevo 12 ler se še nadalje toplo priporoča\ Iz sodne dvorane Nič ne ostane dolžna, V čudodelni majniški noči, ko so poganjali popki, je šel mizarski mojster B. z ženo svojega prijatelja proti domu. Pod neko lipo je lepo ženko nazadnje poljubil. O, užitek! Poljub je šel gospej tako v slast, da je glasno zardela . Pod bohotno z bršljanom prepreženim vhodom na vrt, je opazovala ta prizor žena mojstra B. Ovadila je gospo R. radi zatajitve najdbe, ker si je baje obdržala poljub njenega moža. Pri razpravi je gospa R. prisegla s solzami v očeh, da si ni obdržala poljuba, temveč ga takoj drugi dan vrnila mojstru B, Da se stvar na licu mesta ugotovi, je bila razprava preložena na poznejši čas. Težka obsodba. Včeraj pozno zvečer je bila v nabito polni sodni dvorani izrečena sodba nad roparskim morilcm Antonom Mlakužarjem. Obsojen je bil radi roparskega umora na čitanje vseh uvodnih člankov zadnjih treh mesecev. Zagovornik je radi previsoko odmerjene kazni vlažil priziv. MALI OGLASI DOPISI. Osemindvajsetletna, od svojega ženina ločena vdova, išče pošteno znanje z idealnim, nežnočutečim inteligentnim raznašalcem premoga z akademsko izobrazbo. Javijo naj se gospodje, ki, kakor jaz, hrepene po zakurjeni sobi. Pod »Snežni zameti«. Kdo bi pomagal dekletu v duševni in vseli mogočih drugih stiskaih. Polni naslovi in slika zaželjena. Cenjene dopise na oglasni oddelek pod »Ranjeno srce in prazni lonci«. Inteligenten potnik, ki pride večkrat iz Ljubljane v Celje, Maribor, Ormož in Ljutomer, želi poznanstvo lepe gospodične v naštetih krajih. Pod »Zlvesto srce«. ŽENITVE Brhka brinetka, 65 let stara, bariton, simpatične teže, z dbbičkanosnimi razmerami, se želi poročiti najraje z enakim podjetjem ali v trgovino s krojnim blagom, ne izpod 45 let. Pod »Brezskrbna bodočnost«. KAPITAL Veleindustrija, ki dela trajno z izgubo, išče 1 milijon posojila. Jamstvo: polovica trajne izgube. Pod »Varna naložba«. POUK Operni tenorist poučuje visoko petje po edino pravilni uspešni 'metodi. Poje vsak ton za četrtinko više kakor predpisano. Ponudbe pod »Visoko nad Carussom«. TUJSKI PROMET Perzijec, 55 let star, kraljevega rodu, menja svoje v Teheranu (Perziji) ležeče knežje opremljeno stanovanje, obstoječe iz 35 soh z vsem komfortom, krasnim parkom in južnimi vrtovi za kabinet, na Glincah ali pod Golovcem. Pod »Elektrika pogoj« na »Društvo za odpravo tujskega prometa«. IZ DRUŽBE Znani cirkuški zračni telovadec Emil Viktor Počakovsky se je poročil z damo brez spodnjega telesa. Svatba se je vršila na lestvi. RAZNO Mnogoštevilen družinski oče, obstoječ iz devetih glav, prosi plemenita srca za ponošeno obleko. Ta oglas Vam vljudno javlja, da jesen je, in pristavlja: Dame, le ne pozabiti, k Toplaku takoj oditi I Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, Gregorčičeva ulica 12 (pritličje levo) • PRENEUMNO Trije resni gospodje, modri ljudje so '•zdeli nekega deževnega večera v Mariborski koči. Zunaj je lilo v potokih. V koči pa so si gospodje preganjali čas >z vsestransko duhovitimi pogovori. »Seveda, dragi moj, če bo šlo tako naprej, boste iprav resno oboleli. To ni enostavna zadeva, vse preveč jo omalovažujete! Prav resno Vam svetujem, da si vsak dan gornji del telesa umivate z mrzlo vodo in se potem s frotirko prav močno obribljete. In to dosledno vsak dani« »Saj to že dolgo delam, gospod doktor!« »Tako! — No, potem morate pač prenehati!« »Zadnjič sem slišal imeniten vic«, ju je prekinil tretji, »toda ne vem, če Vama ga nisem že enkrat povedal.« »Ali je smešen?« je vprašal profesor. »Da, zelo smešenj« »Tako — no, potem nam ga še niste povedali.« »Da ste ibili Vi, gospod profesor, kdaj na lovu na divjega prešiča, Vam bom šele takrat verjel, kadar mi boste pokazali hlače, ki ste jih strgali, ko ste plezali na drevo.« »Povejte mi raje, kaj je to: ima štiri noge, rep in laja hov-hov?« »Pes — kajpadaj« »Tako! Vi že poznate ta vic?« »Ker že govorite o psu — kaj je to: ima štiri noge, izgleda kot pes, a ne zna lajati?« »Ne zna lajati... izgleda kot pes ,..« »Gluhonemi pes!« »Bedasto, prav bedasto! Tega vam je pa res pes na repu prinesel! Pa mi Vi povejte, kdaj pravi Kitajec »Lahko noč«? Preračunajte pa preje dobro zemeljski obrat. »Mogoče ob dveh popoldne?« »iNe, Kitajec vošči lahko noč le tedaj, če zna slučajno slovenski.« ■»Pri takih vicih morate pa preje koga ščegetati, da se bo smejal. Pa naj gospoda povesta, kaj je to: »kimara«. »Kimara — kimara — ali ni to neke vrste afriških opic?« vi1’! »Dvomim, kimara je tiskovna napaka. Pravilno pa je »kumara«. Kaj pa je penč?« »Ha-ha, tu pa Vam ne bom nasedel, to je seveda punč!« > j*j »Ne, penč je srednji del japonskih senčnikov. Ni pa treiba delati zato tako žalostnega obraza kot opica, ki je pravkar izvedela, da izhajate iz nje.« »Gospod profesor, Vi ste vendar študirali filologijo — ali ibi mi vedeli povedati, kdaj se rabi »cucek« in kdaj »čuček«? »Hm — cucek — čuček, ne vem kakšna potegavščina naj bo to. Najbnž Vi sami tega ne VesteJ« '»■Seveda vem — »čuček« se rabi, kadar imata oba c strešico.« »Tako, tako, torej sem Vam nasedel. Zato pa Vi kot dober računar rešite lahko nalogo. Dobro pazite: Na poti v Maribor me je srečalo sedem žensk s sedmimi vrečami. V vsaki vreči so ibile tri kokoši, dva zajca in ena gos. Koliko živih bitij je bilo na poti v Maribor?« j j »Trenotek — sedem žensk, sedem vreč — sedem krat sedtem je devetinštirideset, de-vetinštiridesetkrat — kako je že bilo: tri, dva, ena — je šest, torej krat šest... štiri-desetkrat šest, devetkrat šest, torej je bilo dvestoštiriindevetdeset živih bitij na poti v Maribor. Je prav?« »Nak — samo eno živo bitje je šlo v Maribor!« »Kak.o eno? Rekli ste vendar sedem žensk ...« »Rekel sem Vam: Na poti v Maribor me je srečalo — torej sem šel jaz sam v Maribor — ženske so mi prišle nasproti!« »Pa naj bo. Toda gospodje, rešite mi sledeče pravno vprašanje: Kmet je imel prašiče, ki so neprestano uhajali na sosedovo posestvo. Nekdaj je ena od živali na sosedovem posestvu povrgla, sosed pa si je — le dobro pazite — o"bdržal mladiče, tako da ga je moral kmet tožiti. Komu, mislite, je sodišče prisodilo mladiče?« »Seveda lastniku prešičev!« »Kako neki? Sosedu, ker so bili povrženi na njegovi zemlji, kamor so živali vedno uhajale. Morda ni res?« »Oba gospoda se motita. Nikomur jih niso prisodili — od kdaj pa prešiči povržejo?« »iPrav za prav trapasto maslo. Pa Vi uganite, koliko je oseb, kadar vidite skupaj dva očeita, dva sinova, enega starega očeta in enega vnuka?« »To je vendar šest oseb!« »Ne, samo tri so: sin, oče in stari oče.« »Gospod doktor, pa mi še Vi rešite tole genijalno uganko: prvi ima dve nogi in hodi, drugi ima tudi dve nogi in prav tako hodi tretji ima sicer tudi dve nogi, vendar pa ne hodi. Kaj je to?« Gospod doktor zmajuje z rameni. »Vidite, to so pa vaši trije otroki, gospod doktor!« Sedaj pa je jelo presedati že tudi tem trem gospodom... , IZDAL JO JE Oče: »Kaj praviš, Mihec, ali bi imel strica Toneta rajši za ateka kakor mene?« Mihec: »Meni si že ti ljubši, a mami, mi-,slim, bi bil ljubši stric Tone.« ODGOVOR Učitelj :»Torej, povej mi Mihec, kakšnega števila so hlače?« Mihec: »Zgoraj so ednina, spodaj pa dvojina, gospod učitelj!« KRAVA IN MESTNI OTROK Mamica je poslala svojega sinčka prvič: na počitnice k staršem na deželo. Stari oče je razkazoval vnuku kravji hlev. »To je pa kravica!« mu je razlagal. Tedaj pa je kravica zamukala in vnuk je vprašal: »Na kateri rog pa trobi, dedek?« ZANIMIVO Gost: »To je bila juha z rezanci?« Gostilničar: »Da, gospod.« Gost: »Zanimivo...« DVOJE PISEM Mirko se je seznanil z lepo gospo in se vanjo do ušes zaljubil. Drugi dan ji je že pisal pismo: »Spoštovana gospa Mira! Ponižno Vas prositn za kratek sestanek. Moram, nujno Vam moram povedati nekaj, kar je samo za Vas... V torek ob sedmih Vas bom čakal pred realko. Da me boste lažje spoznali, Vam povem, da bom oblečen v sivo obleko, v levi roki pa bom imel palico...« Naslednji dan pa je dobil odgovor: »Zeljno Vas pričakujem... Da me ne boste zgrešili, Vam sporočam, da bom nosil rjav površnik, v desni roki pa gorjačo... Mirin mož.« V VROČI AFRIKI Vodja nosačev: »Štirje nosači štraj-kajo, gospod!« LOVSKA Oče pripoveduje sinku, kako je v gozdu ustrelil nekoč v enem dnevu dvajset zaj--cev.« »Lani pa si- rekel, da si jih ustrelil deset« »Lani! Tedaj še :nisi znal šteti več kot do deset in ti nisem mogel povedati po resnici.« | | ' J RAZLIKA »Kakšna razlika je med dekleti nekoč in med dekleti danes?« »Nekoč so dekleta zardevala,, če jih je bilo sram, danes pa jih. je sram, če zardijo...« V TRGOVINI Kupec: »Ali mi morete garantirati, Jao, što ste zlatni, vi Slovenci! Kako ste me divno počastili! Fala Vam lepa! Ko-nobaru, molim Vas. donesiie litru vina na moj račun!« ( Ljubica, žena majorja Stevana, je namreč zamenjala »majolko« za »majorko«. ŠOLSKA EKSKURZIJA Neki gimnazijski direktor je poslal direkciji drž. železnic tak-le dopis: Z ozirom na nove predpise, po katerih je treba šolske ekskurzije prijavljati vsaj osem dni naprej, Vam sporočam, da bo napravil ves naš zavod meseca novembra, ob 140 letnici Slomškovega rojstva šolsko ekskurzijo v Maribor na Slomškov grob. Naš zavod šteje 500 učencev, ki naj dobe vsaj pet posebnih osebnih vozov. Ker pa se bo izlet vršil samo ob lepem .vremenu, je najbolje, da je teh pet posebnih voz na »aši postaji stalno pripravljenih, da se jih moremo takoj po-služiti brž ko bomo spoznali, da ib,o lepo vreme. Upam, da je na tak način ustreženo Vašim predpisom, TEŽKA UČENOST Letošnji četrtošolci bodo morali dtneti za malo maturo slovensko slovnico, ki so jo komaj sestavili en inšpektor, dva direktorja in trije profesorji, da ni bila niti gotova ob pričetku šolskega leta. Iz Kranja ^ ČESTITAMO -.. Predvsem dragemu Matiji, ki je po večletnih avtomobilskih vožnjah stopil tako dobro pripravljen pred izpitno komisijo'. Za prevoz duš imamo vse motorizirano. V negotovih časih in v splošni motorizaciji je kar prav, če se človek na vse razume. Čestitamo tudi cestnemu mojstru na progi Kranj—Šenčur, ki je vzorno oskrbovana in za izpitne vožnje že od leta 1932 vsestransko pripravna. — Čestitamo jeseniškemu rojaku in kranjskemu meščanu, da je odkril spet novo trgovsko pot iz Kranja v Leskovec pri Krškem; še bolj pa pri tem čestitamo gospodu iz Kranja, ki je našel pot iz Krškega nazaj v Kranj in je osrečil kranjske jezike s stoterimi senzacijami. Kranjskim umetnikom čestitamo, da so se lotili za težko pričakovano gledališko sezono predvsem operete »Spet se je Nace izmazal iz pace«. Tudi skušnje za dramo »Ka-rambol« so uspele. Najlepši je moment, ko eden glavnih junakov po prebujenju iz omotice kristalno čisto vzklikne: »Mama, mama, kaj bo sedaj z mojo karijero?« Njegov partner pa pri tem potegne roleto »P« in se začudi, da 150 kil teižko bitje mirno vzdrži 35 kil težko dušo. Še bolj uspelo je pa dejanje z gorjanskim prizoriščem na 7 km. Pri prvem kilometru poskačejo iz avta šoferjevi prijatelji, potem pa avto vrže bodočega vodnika. Tudi za zgodbo »Kranjski Lazar« čestitamo, ker so karte že precej razprodane. Zgodba ima več slik: n. pr. Trgovski agent pokloni trgovskemu pomočniku blago za obleko, ta jo pa pokloni svojemu plemenitemu šefu. Potem: gospod šef pokloni kot proti-Uslugo naramnice za din 20.—, trg. pomočnik jih pa potehta in spozna, da so zaradi 150 procentnega povišanja plač naramnice gotovo več vredne in plača zanje din 45.—. Itd. Vsem, ki srečno vozijo, čestitamo! NESPORAZUM — Na pomoč, na pomoč, pod posteljo vidim noge! Kroparska (Najnovejša) Krovu, mesto znamenito, I res je pod Jelove o skrit 6, a tem bolj je svetu znano, ker sedaj dobi speljano iz Podnarta lepo progo, da prevozi vso zalogo tja do Bleda, pa do Bele, ■ da Bohinjke vse vesele bodo s Kroparji hddile, mlade Kroparčke dojile. Proga je še na papirjih pri slovenskih inženirjih. Če volitve kdaj bi bile, morda Kroparke dobile bi na Bled direktno zvezo, da za grehe po odvezo šle na otok bi, kjer zvoncc vsem težavam dela konec, kjer vsak dan bomo) zvonili, da bi progo res dobili. Jesenska IMansko moda »r^i o d a*d A.: »Ta presneta Ljubi jan« je letos kriva, da bo pridelek vina tako slab.« B.: »Kako to?« A.: Saj vidiš koliko grozdja so po., rabili v okras izložbenih oken.« O LY M P I A RIA D I O Vam nudi 100%no glasbo, zvezo z vsem svetom in Vas seznani na najhitrejši način z vsemi dogodki na obeh hemisferah. Predvaja Vam ga brezobvezno generalno zastopstvo RADIO MARIBOR d. z o. z. MJIRIBOR, Glavni trg St. 1 - Tefefon 26-48 Prodaja na drobno in debelo. Strokovni radiolaboratorij. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Garancija za vsak aparat in elektronke. Popravljalnica za vse vrste radioaparatov. SENZACIONALNO ODKRITJE SLOVENSKEGA NOVINARJA Odkritje plemena tisočletnih ljudi v Rusiji »V Sovjetski Rusiji živi... 35.000 stoletnikov in takih, ki imajo več kakor 100 križev...« (»Večernik«, 14. oktobra 1940.) PAMETNE ŽIVALI V menežariji se je nek slon nalezel kašlju in živinozdravoik je odredil, naj mu prilijejo v vodio par kapljic alkohola. Naslednjega dne vpraša zdravnik čuvaja: »Kako pa je danes s pacijentom?« »Nekoliko boljše«, odvrne le-ta, »le da danes že vsi sloni kašljajo.« KOSTANJ, KOSTANJ Anglež: »Vroči, vroči kostanji, kupite gospoda, kupite!« Amerikanec in Rus: »Nama je znano, da so vroči, misliva celo, da so za naju kar prevroči!« MARS PRI TRENINGU Mars tako trenira boks, da mu sapo jemlje; zmanjkalo je tudi bo prebivalcem zemlje. MALI OGLAS »Reven družinski oče je izgubil denarnico s 500 dinarji v soboto zvečer na cesti od Zadružne gostilne do Velike kavarne ali v noči od sobote na nedeljo od Velike kavarne do Kino-bara ali v nedeljo zjutraj od Kino-bara do kolodvorske restavracije. Posten najditelj naj odda denarnico in denar upravi lista pod značko »Lačni otroci — hvaležen oče«.« OD FSEH SUETIIIKOF 31. x. 1940. Šolska naloga. Danilo Goilja. »iFsi svetniki«, to je f našem Koledarju najbolj turobni praznik, To pa ne zavoljo turobnega dejstva vun, ker niso bili fsi Svetniki niti tisti, ki f .tihi gomili mirno spe, ne-vzdramno spe, niti zato, ker niso, oziroma — ker so še manj svetniki tisti, ki hodijo zdaj na tisti dan f črnih oblekah na Grobove njihovih dragih Rajnikov. Ne, »fsi Svetiki« nikakor niso zavoljo omenjenih Defektof vun najbolj turobni praznik, tudi ne zavoljo tega vun, ker ne poznamo življenja fseh Svetnikof I detajle, — najbolj turobni praznik so zato: I. ker ta dan po maredbi in Policijskih predpisih vedno dežuje, fčasi tudi sneguje, II. ker se na taisti dan javno manifestira, da še po smrti nismo vsi enakovredni človeki in III. zavoljo hinafšine vun, ki se na taisti Dan najbolj pohotno rascvita f zunanjem organizmu nekaterih uglednih Sočlovekof. Da se spustimo f Analizo prafkar citni-ranih arapskih števil! At I.: Dežuje oziroma sneguje na dan fseh Svetnikof zavoljo razpoloženja, oziroma, ker fnora fsaka Pretsta-va imeti — s znanstveno besedo na Svitlo dano — svoj štil, kot se to fsak lahko vedno f teatru prepriča. Kajli kaj bi rekli gledališki Abonemetje, oziroma, kako bi to vun zgledalo, če bi, recimo,- kadar kdo na odru imetira kako Tragedijo, ali umira, sijalo solnčece, oj solnce rumenft in bi muzika še zraven izvajala največji šlager: »O, Katarina, prines mi firkelc vina!« Kako bi to vun zgledalo, ha? To bi bilo izigravanje fsakega štila, ki je predpogoj za popolnost fsake Predstave. In če mi kdo ne verjame in misli, da sem Tilitant, kar se raznih stilov damgira, pa naj fpraša mojstra Plečnika, če ni tako. On je špecijalis^t in sploh primarij za šitile. Tako mora tudi na oni dan fseh Svetnikof dežovati in snegovati, da človek in sploh fsak žalujoči zaostali nujno postane žalosten že zavoljo tega Defak-ta vun, ker mu prodira skozi Kaloše, čevlje in dva para nogavic voda in sneg. At II. Na dan fseh Svetnikof se javno manifestira, da še po smrti nismo fsi enakovredni človki. To je resnično resi Zato bi morale baš na taisti dan Oblasti prepovedati fsako zbiranje človekof, kot, kadar se napenja kaka politična Napetost. Tako se pa baš na dan fseh Svetnikof zbira največ človekof, kot kadar pride kaki cirkus kulturo širit. Zbirajo se človeki f tisočih na po- kopališču in vidijo na lastne oči in se čudijo in zgražajo: tukaj počiva pod Mauzo-lejem gospod tovarnar, dvaset težkih Svetilk mu dela večno luč, sto Sveč mu brli, ena cvetličarna je morala ustaviti Njen o-brat, ker so jo fso prenesli na njegof grob, f kožuhih in zlatu iga oblega dvesto globoko užaloščenih žalujočih zaostalih. Sam je bil napol nepismen, kar pa ni mtfbena sramota, če ima človek denar, to je f tem slučaju samo zanimivost. Bil je velik dobrotnik revežef, kajti je daroval od njegovih 35 milij.onof trikrat po sto dinarjev za neki klub. — Zraven f bližini pa počiva znan pisatelj, bil je neoporečno pismen, milijonu src so bile njegove pesmi in povesti f uteho in tolažbo in upanje, da pride Pravica tudi za malega človeka in to še pred sodnim dnevom. Spomenika nima, ker Kamnoseki na puif ne sekajo kamnof, svetilk nima, f zameno mu nad gomilo pohotno poganjajo gomilice, žalujoči zaostali sitoje fsi premočeni f nepremočljivih hubertusih ob igrobu, tudi ena svečka brli in še to je moral nekdo suniti z drugega Groba. — Poleg pa so še drugi grobovi, kjer ni niti gomilic, niti svečke, preko njega pa stopa tolst vampež, da se mu ni .treba prerivati med nerodnim ljudstvom in da hitreje pride Doz za Moskvo In vsaka železnica v Moskvo pelja, pa če še tako je zgubljena, kdaj misli in hoče ta sfinga začet’ pa vest ne pove še nobena ... 8$ ^ ZAKONCI MED SEBGJ Prvi inož: »Včeraj sem prepričeval dve uri svojo ženo, da je treba omejiti izdatke.« Drugi gospod: »In uspeh?« Prvi gospod: »Ni izostal. Odpovedati sem se moral pivu ...« PAGLAVEC »Teta, ti si neumna!« je dejal Mihec. Teta ga takoj zatoži očetu, ki pokliče Milieca k sebi in mu veli, naj to obžaluje. Mihec pravi potem skesano: »Teta, zelo žal mi je, da si iglupa.« f gostilno, obhajat spomin Njegovih Raj-nikoi in *obirat naročeno Piško. To gledavši se mora zbuditi tudi v najbolj človeški šle-vi zagrenjenost, '■ fe: is '■ ’1 > At III. Hinafšina. To je prelepi cvet, ki diči večino človekol. Jaz mislim, če bi samo one človeke, ki dičijo pripadnike našega milega naroda skup zbrali, Bi jih imeli za en svetovni cvetlični dan. Hinafšina bruhne po navadi na zunanji Kfrisijognomiji človekovi na dan, najbolj na obrazu, ki je zdaj tak, zdaj pa dijagonalično drugačen, pač po položaju in situaciji. To je najbolj opazno na grobovih. Gospod Janez Zver ni vse življenje z njegovo zakonsko družico drugače govoril, ko z pomočjo pesti ali palice ali kakega drugega družinskega tona, najlepše ime, ki je privrelo zanjo iz njegove ljubezni polne Duš, pa je bilo »Prekleti lintvern hudičevi« Zidaj stoji taista zver, oziroma tisti gospod Zver ob Grobu globoko presunjen: »Moja draga ženka!« Iz tega je tudi jasno razvidno, da morajo nekateri človeki najprej umreti, če hočejo, da se ž njimi ravna dobro. — Tako fsi Svetniki jako zelo turobno trobentajo f življenjskem sifoničnem orkestru. Imajo pa eno dobro lastnost: da so svetniki m jih moramo spoštovati. In si tako neka- POŽIGALEC Preiskovalni sodnik: »Zakaj ste zažgali hišo svojemu Prejšnjemu gospodarju? Iz maščevanja?« Obtoženec: »Bog ne daj! Iz hvaležnosti, gospod sodnik!« PLAČAL GA JE Znani slovenski pridigar je imel mnogo sovražnikov. Nekoč mu nekdo pravi: »Skrbel Bo m, da bo postal pridigar tisti mojih sinov, ki bo najbolj zabit.« »Škoda, da ni bil teh misli že vaš oče,« mu jo je zasolil pridigar. terniki Spoštovanje, ki so ga f življenju praf tako pogrešali, kot kruha,, izsilijo. Recimo, Če kdo moje znanstvene obdelave fsesvetske Teme ne spoštuje in še lastnoročno Mene zraven, sem že letošnje leto lahko na pokopališču in mora med fsemi Svetniki spoštovati tudi mene . .. Jaz pa bi se f grobu napihoval od Ponosa, ker sem dosegel zadoščenje isaj po smrti in sem f tem oziru enak slovenskim veleduhovom . .. NI RAZUMEL »Ali ste oddali gospodu direktorju pismo?« je vprašal uradnik slugo. »Da — toda menda ga gospod ravnatelj ne bo mogel prebrati.« »Zakaj pa ne?« »Menda je slep.« »Kaj pa vendar govorite?!« »Res. Ko sem bil v njegovi sobi, se je zadrl trikrat name, kje da imam klobuk — a imel sem ga na glavi...« BRZINA IN BRZINA Dirkač vpraša malega fantka: »Povej mi, dečko, kje vodi pot na Tezno? Dečko: »Pojdite z menoj. Pokazal vam bom pot.« NIMA ČASA Gospod sreča na cesti dečka in ga nagovori: »Fej, kako si umazan! Ali te mama nikoli ne umije?« »Nak! Nima časa!« odgovori deček. »Časa nima? Kaj pa je tvoja mama?« poizveduje gospod. »Perica!« se odreže deček. PRIVLAČENOST On: »Vsako dekle ima nekaj, kar privlači moške.« I t? Ona: »Kaj, na primer, je na meni tako privlačnega?« On: »Vaša gospa mama sijajno kuha.* VITKA linua — Za božjo voljo, gospodična, ali ste znoreli? Zakaj ste odvrgli rešilni pas? — Zgledala sem v njem tako debela. KANONIRJEVO PREMIŠLJEVANJE — Jutri je prazuik vernih duš. Bog vedi, bom li jaz molil zanje, ali bodo že dmgi molili za mojo... OČE IN SIN »Ti si pa res čisto brez pameti, prav ničesar ne razumeš! Na, tu imaš deset dinarjev in kupi malo možganov!« se je hudoval 'oče na sina, »Oče, ali bodo zate ali zame?« je pobaral sinko. PRI VEDEŽEVALKI Vcdeževaika: »Povejte mi, kakšen je vaš jedilni list!« Jaka: »Zajutrek: dve jajci, malo šunke, malo sardin, malo beefsteaka in jerebic...« Vedeževalka: »Lažnivec ste!« Jaka: »Niste uganili! Interniranec sem!« SKRBEN TAT Sodnik: »Torej niste kradli le denarja, temveč tudi klobase, vložne knjižice, obleko ...« Obtoženec: »Da, gospod sodnik — star pregovor pravi, da sam denar ne naredi človeka srečnega.« DOBER POSLUH Policaj (šolarčku): »Fant, povej lepo po pravici, kdo te je nahujskal, da sl gospodični učiteljici razbil šipo, ko je igrala na klavir?« Šolarček (užaljeno): »Oprostite, sem sam muzikaličen!« V HOTELU Gost naroči pečenko in dolgo čaka. Končno le pokliče pikola. »Čuj, dečko, ali nisem naročil tebi, da mi prinesi pečenko?« Pikolo: »Da, gospod.« Gost: »Vidiš, skoro te nisem več spoznal, tako dolgo je že od tedaj.« MESTNA GOSPA Milostiva se pritožuje na trgu kmetici: »Kako majhna so vaša jajca! Zakaj ne pustite, da bi sedele kure na njih dalj časa?« DELIKATNO VPRAŠANJE Prvi: »Ali ti je povedala Micka resnico, ko si jo vprašal, koliko je stara?« Drugi: »Čisto resnico!« Prvi: »No — in kaj je rekla?« Drugi: »Rekla je, da me nič ne briga.« USPEŠNA OBRAMBA Janez je bil obsojen na 75 dinarjev, ker je vozil ponoči brez luči po mestu. »Ne morem plačati,« je izjavil. »Si pa izposodite pril kakšnem znancu,« mu je svetoval uradnik. Janez: »Gospod, vi ste moj edini znanec v mestu!« Uradnik (gospodični): »Črtajte mu kazen!« PORAVNAVA Sodnik: »Torej, vi ste dejali temu gospodu goljuf, on vam je pa potem dal zaušnico. Svetujem vama, da spor poravnata.« Mož, ki je dobil klofuto: »Da, toda le na ta način, da zdaj zamenjava!« Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, kakor zna ga narediti v Mariboru tvrdka »Jak«. Trgovina s čevlji? Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul NOVINEC Šef: »Vi ste torej novi vajenec? Ali vam je gospod prokurist povedal, kaj je vaše delo?« Vajenec: »Da, že! Če pride 'stari', ga moram zbuditi. Pa še ne poznam starega.« MED MOŠKIMI Prvi: »Dragi Jaka, saj mi ne boš zameril, če ti povem, da se mi zdi 'tvoja žena zelo pametna, lepa In...« Drugi: »0:, prav nič, saj se je tudi meni dolgo zdela...« POMOTA Miha priteče ves zasopel na kolodvor. »Kdaj odpelje vlak?« vpraša. »Devetnajst in štirideset!« odgovori sprevodnik. »Prmej — drugo leto šele, jaz sem pa mislil, da štiri minute pred tri četrt...« LEPO PRIZNANJE Milan in Breda sta dobila za dobre rede v spričevalih voziček. »Kdo vaju pa vozi v tem vozičku?« ju vpraša stric. »Zdaj naju vozi atek, potem bomo pa kupili pravega oslička!« LJUBEZEN Janez: »Zakaj pa ne poročiš Šmetove Ančke — bogata je.« ' Tone: »Ne mogel bi je ljubiti.« Janez: »Kaj pa je ljubezen? Ta kmalu mine.« Janez: »Da, žena pa ostane.« ABSTINENT Mož: »Pomisli, celo uro me je šef zmerjal in potem še...« Zena: »No, kaj?« Mož: »Natočil mi je še čašo vina.« Žena: »In kaj si storil ti?« Mož: »Vse sem moral požreti.« Kako je videl amerlSki potopisec Ljubljano In Rim Ameriški potopisec je poročal svojemu listu evropske vtise. Danes smo v sedečem položaju), da izrežemo z uredniškimi škarjami dva zanimiva izvirna izrezka. Pona-striž prepovedan! Ljubljana. Ljubljana je glavno in prestol-no mesto Kurje vasi. Začenja pri glavnem kolodvoru in jenja v Gradišču. Za ljudi brez streihe je najboljše poskrbljeno za (klavnico in pod Tivolijem. Največ pešcev po cestah stoji in gleda. Čakajo namreč na maksimiranje cen. Med tem pa pride vedno kaj drugega. Ljubljančanke hodijo po cestah in gledajo, če kdo gleda. Če kdo gleda, kadar gledajo, če kdo gleda, gledajo vstran. Če pa nihče ne gleda,* kadar gledajo, če kdo gleda, gledajo 'tja. Radi tega gledajo neprestano sem in tja, Ljubljana ima 80.000 prebivalcev in šent-peterski most. Najvišji hrib v Ljubljani je grajski stolp. Ta je dvakrat tako visok kot Himalaja. Zaradi tega je zadnji trikrat nižji. Mesto ima še precej ozkih ulic, ker mnogi meščani ljubijo vijugaste poti. Zato se večkrat zaletijo. Stanovanjske in druge razmere so silno ugodne. Mnogo Ljubljančanov stanuje kar V kavarni. Te zapustijo samo proti štiriindvajset dnevni odpovedi ali če vidijo, da gre kaka punčka brez varstva mimo okna. Tej ponudijo kavalirsko zaščito in pokroviteljstvo. Na oboje potem navadno pozabijo. Zakaj Ljubljančani so zelo raztreseni. Če se Ljubljančanka za kaj navdušuje, se hitro vname. V mrazu pa sc takoj zopet o-hladi. Mnogo Ljubljančanov prebije sobote in nedelje po gostilnah, ostali čas pa pri svojih ženah. Radi slednjih tožijo lastne za ločitev zakona. Rim, Rim je na polotoku kakor tudi v Italiji. Ustanovljen je .bil od gradbenega podjetja Romul in Rem in dojen od Volkulje. Prvotno je stal na sedmih gričih. Eden od teh je bil Golovec, ki so ga pozneje prenesli v Ljubljano istočasno s Tivolijem. Radi tega sloji zdaj samo še na šestih. V Širših krogih je postal Rim znan šele po filmu »Quo vadiš«. Pri snemanju tega filma je nek Rimljan raztrgal leva. Glavne rimske stavbe izhajajo iz zadnjih desetletij in so od arhitekta Plečnika. Vendar pa je cirkus Maksimus radi slabega obiska to-časno zaprt. Rimljani so ponavadi zelo ponosni in govorijo s posebno ljubeznijo romansko. V Rimu je navadno topleje kot v severni Evropi. Izdala In urejuje; Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna* v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.