Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 217. Ismaila, Zabave mej vožnjo po železnici. „Kako dolgo bodemo tu stali?" zavpil sem nad kondukterjem. „Tri minute \u Na to je segel v žep, pograbil enega Arabca in postavil pred se. Iz žepa je vzel kos modre barve, in narisal Arabcu na gole prsi možicelja. Vsi so ----107 ---- ----- 108 ----- se smejali, ploskali z rokami, ia koj je drug Arabec ponudil svoje prsi. Tudi njemu je narisal možicelja, potem tretjemu in četrtemu, in vsak pot je bilo dosta smeha, veselja in ploskanja. Tudi mi smo se zabavali s tem, ali trpelo je to celo Vi ure. Začnem opominjati, da bode treba iti naprej. Kondukter se ozre na paro-stroj, in namigne z glavo slugi, ki je stal pri glavnem poslopju. Sluga pozvoni, a kondukter maže dalje Arabce, po prsih. Kondukter je bil pomalal že vse arabske prsi, sluga je že trikrat odzvonii, a vlak se ne premakne Kondukter nam je mahoma izginil. Nastala je splošna zmešnjava. Potniki stopajo z vseh vozov, gledajo se, poprašujejo se in vrte z glavami. Tudi Arabci se čudijo vsemu temu. Slednjič je celo naš Anglež izstopil. Nobeden ni vedel, kaj je to. Na parostroju ni žive duše, na kolodvoru ni nobenega uradnika videti. Preteklo je že 40 do 50 minut. Vse od kraja se jezi in kolne, samo naš Anglež miren zleze nazaj v voz in se položi po jednej strani, kakor je bil dolg in širok. Čedalje večji krik. Nakrat se zasliši vrišč v hiši. Nekoliko ljudij, mej njimi kondukter smejoč in hrumeč vodi strojnika, reditelja naše lokomotive. Strojnik se steza, mane si oči in zeva. Tudi on je pijan, zato pa je skočil v hišo in se vlegel nekam za vreče in bale ter zaspal. Mej splošnim hrupom ga vedejo k stroju. Zopet trikrat pozvoni, ali vlak še vedno stoji. „Tri sto medvedov, ali pojdemo, ali ne?" zarezal sem. „Vsak čas! Čez tri minute. Ogenj je ugasnil." Čez pol ure smo se vender premaknili z mesta. 218. Suez. Plavba po kanalu. Pozno na večer smo se pripeljali v Suez. Sli smo v angleški hotel, ki stoji nekoliko v stran od kolodvora. To je obširna, lepa gostilnica, ima prostorne sobe, snažne »postelje dobro zavarovane proti moskitom, mrzle in gorke kopeli, in prostorno obednico, v katerej belo oblečeni natakarji strežejo. Ti natakarji so zvečine Hindi, vitki in drobni ljudje, in če stopi k tebi, da ti poda mesa ali skledico čvrstega ledu, koj ti vdari v nos poseben? oster duh njegov. Premnogim hindostanskim potnikom na ljubo je vsa postrežba hindostanska. Ti strežniki so v gostilnici kakor država v državi, imajo svojega glavarja, kateri za vse opravlja, kar je treba opraviti; plačo njihovo prejema, in drugo temu tako, žive toraj po svojih domačih navadah, po predpisanem budhaismu. Ko smo se založili z jedjo in pijačo, šli smo pogledat mesta. Dasi je mesto s plinom razsvetljeno, in je varnost sedaj že dosta večja kakor je bila s početka, vender ni svetovati tujcu, da bi sam se izprehajal po ulicah. Stanovnikom sueškim je naročeno, da bi ne hodili brez svetilnic z doma, a tujcu se naroča, da bi ne hodil brez orožja. Nočni obraz v Suezu je zelo pisan. V orijentalnem bazaru, v katerem diši po samej ambri, rožnem olju in raznih dišavah, sede Turki in Egipetci pozno v noč. Dalje se vrste kavane, gostilnice, v Katerih godejo, prepevajo in plešejo mornarji z deklinami, ka -terih ima tu na tisoče v*eh barv in vseh narodov. V tem pogledu je Suez na slabem glasu. Pravo ležo o Suezu smo »i napravili še le drugega dne. Koj ko se je zdanilo, odpeljali smo se z mesta na Rudeče morje. Suez ne stoji prav na splavnem morju, temveč dosta daleč je od njega postavljen. Ali dosta širo* kanal posreduje prihod robe k mestnim skladiščem, in železnica drži po širokem nasipu k orjaškim dokom, in dovaža potnike, kateri hočejo koj stopiti na brodove bombajske, kal&utske, avstralijske itd. Suez stoji v zelo pustem in slabem kraju. Kanal drži mej dvema moloma ze'o daleč v Rudeče morje, tako kakor pri Port Saidu v Sredozemno morje. Čudne misli hodijo potniku po glavi v tem kotu sveta, na meji severnih in južnih morij, mej Afriko in Azijo. Ko smo se vračali v mesto, srečali smo dolg vlak potnikov, ki so bili namenjeni v Indijo. Kakošen je bil Suez, preden so začeli kanal kopati! Umazano arabsko gnjezdo. S Kahire je držala železnica do Sueza, ali pozneje so jo opustili, in to je jedini slučaj na svetu do sedaj. Zgradili so novo železnico ob kanalu. Z Ismaile drži železnica preko Zafcazika v Kahiro. Dandanes je Suez ugledno mesto radi svoje leže mej dvema deloma sveta. Ko je bil kanal dodelan, napravil je podkralj Is-mail sijajno slovesnost, ki je stala do 20,000.000 frankov. Gostom je dal na razpolaganje 500 hiš za stanovavje. Pa tudi sploh je gledal podkralj, da sebe in svojo obitelj ovekoveči z imeni, katere je dal važnejšim napravam in stavbam. Ismaila ima njegovo ime, Port Said ima ime po sinu Saidu icd. Spomnili so se tudi angleškega častnika Waghorna in mu postavili spomenik v Suezu. Ta Waghorn je že pred Lessepsom snoval kanal, pa mu ni šlo, in umrl je 1850. 1. v največjem pomanjkanju. Eno k drugemu plavajo po štirje brodovi na dan po kanalu. Veliki brodovi pa se ne srečavajo v kanalu, temveč na postajah, ker po kanalu sme samo po jeden večji brod pluti od postaje do postaje. Koliko časa se prihrani, ako ladije plujejo po kanalu mesto ob nosu Dobre nade, to nam hočejo najbolje pojasniti številke. Prihrani se mej Hamburgom in Bombajem 29 daij, tt » n Amsterdamom l n » 29 „ v n n Londonom H » 29 „ n n n Liverpoelem n tt 29 „ Vi » n Southamptonoin n n 29 , )5 n n Bordeauxom n » 29 „ )) Tt » Marseillom n n 31 „ n >5 w Genuo n n 32 „ n n M Trstom n T) 37 „ » » tt Brindizijem n tt m a • 38 „ Se ve da je treba plačati dosta visoko pristojbino, ali dobiček je vender le znaten. Pogledimo sedaj, koliko brodov pohajasueški kanal. Od 31. decembra 1869. 1. do 31. decembra 1875 L je poslala -----109 ----- Angleška 4*347 brodov, Francoska 478 » Avstro Ogrska 345 » Holaodeška 168 fi Italijanska 168 » Španjolska 82 » Turška 140 n NemšRa * 118 j? Egipet 118 r> Ruska 48 n Norveška 30 J? Danska 26 » Švedska 22 Ji Portugalska 24 » Amerika 10 >: Belgija 9 » Japooska 4 brodove, Grška 7 brodov, Birma 3 brodove, Peruvanska 1 brod, Zauzibar 1 ». Tunis 1 >? Soravak 1 n Leta 1877. je plulo po kanalu 1651 brodov, leta 1878. pa samo 1593. Pozneje je število zopet poskočilo. Od 1. januvarija do 1. avgusta 1880. 1. je plulo 1425 brodov. O sueškem kanalu se je dosta pisalo, zlasti so rohneli proti njemu Angleži; uajrajše bi ga bili v nič podelali. Ali ni se jim sponeslo. Prvi dve leti ni bilo dobička. Leta 1872 ga je bilo 2,071.279 frankov leta 1878. pa že 14,913.123 frankov. Premoženje družbeno so cenili 1874. 1. na;21?795 545 frankov. (Dalje prihodnjič.)