„

40. številka.
V Trstu, v soboto 17. maja 1890.
Tečaj
„E D I N 0 S T"
rabaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1. uri popoludoe
„Edinost" stane:
t« vse leto gl. «.—; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ zs četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Atevilke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trstu p<> » nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po d nov. Na naročbe brez priložene naročnice se ipravniitvo no ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila se ručane jio S nov. v rt iira v petitu ; za naslove t. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi gn obneslo navad iti h vrstie,
Toalaca. javne zahvale, osmrtnice itd
»e račune po pogodbi.
'iojiini se poSilja.jo uredništvu v u 1 i; <'arintia ftt. 2,r». Vsako pismo mora biti IriinkoTiino, ker nefi ankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. .
>uiočnino, reklamacije in inserate pre-;t»mu npravništvo v uUoi Carintia -.'n
Odpite reklamacije s.i proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V tdiif»t jr m ć
Resnica na dan!
Ob Žili, 10, maja. (Izv. dop.).
Y pismu do vrlega rodoljuba v Ljubljani izražal je pred nedavnem v narodnem boju preizkušen mož iz Koroške doslovno :
„Rojaci, zlasti vi Kranjski Slovenci ! Čitajte obmejne slovenske liste in obiskujte pogostejše trpeče brate svoje ob nemškej, laškej in madjarskej meji, da se s pismom in na lastno oko poučite in osvedočite o žalostnem, rekel bi — obupnem našem položaju, da nas — noseči nam blago* dejnih novic iz središča našega ozemlja — krepite in vzpodbujate v trdim delu na narodnem polju. Opustite pogubonosni bra-tovski prepir. Narod naš je premajhen, da bi strankarske prepire goječ mogel vspešno delovati na zvunaj in braniti dom svoj in svoje pravice proti »tokrat močnejšim so-vragom, ki nas obdajajo na vsih straneh. Podpirajte se zdatnimi naročili obmejno stražo „Slovenskega Gospodarja", »Edinost", „Novo Sočott iu vzlasti pa nas prepotrebni „Mir", Poprimite se z vso dušo družbe sv. Cirila in Metoda! Le v slogi je moč! Vsi za jednega, jeden za vse !
Živeči v razmerah, sličnih Koroškim, nam ne odrecite prostora v cenjenej »Edinosti !"
Koroški Slovenci — brez vsake najmanjše pomoči iz našega središča, bele Ljubljane — izpostavljeni srno najbolj najljutejšemu sovražniku Slovanstva. Malo nas je. Sovražnik naš dobro ve, da če padamo mi mož za možem, bode cela Koroška v teku jednega pokolenja — nemška, pa zato z vso njemu lastno brezobzirnostjo napada slednjo našo postojanko in slednjega, bodisi najpohlev-ncjsega Slovenca. Sovražnik naš dobro ve, da Hino Koroški Slovenci — politiški ločeni od Kranjskega debla — mala veja, ki se le tedaj more ohraniti, ako OBtano na zdravem deblu. Zato nas hočejo odrezati od debla — in Karavanke naj bi bile ne-prestopna meja mej nami in — Kranjsko!
Pogumnejši nego kedaj pred stopili smo v novem letu v boj za svoje pravice. Viden je napredek na našej strani. Bojne čete naše se dan na dan krepče in večajo. Toda kakošen bode konec tega boja P Bodemo li mogli vstrajati, bodcmo li mogli braniti svoja ognjišča, ako nas središče naše — stolica Ljubljana, še za naprej tako zanemarja, kot do sedaj? Koroški Slovenci britko čutimo to osamljenost, prebritko čutimo nam nerazumljivo brezbrižnost vodilnih ljubljanskih krogov za naše razmere! Smelo trdimo, da je v Ljubljani in po Kranjskem sploh le malo mož — na prste obeh rok bi jih lahko sešteli — ki vsaj približno poznajo tužne naše razmere in ki se istinito brigajo tudi za naš obstoj. A ti možje imajo doma posla dovolj. Velika večina tamošnjih „rodoljubov* (F) pa so kar nič ne briga za obmejne razmere. Dobili so košček mesa, pa se vljutem boju trgajo zanj. Vsled tega pozabljajo nas, svojih bratov, ter nas prepuščajo samim sobi! Vidi se nam, da ljubljansko, oziroma Kranjsko rodoljubje no presega več mej Kranjskega globusa, in da tudi nam v našem politiškeui boju velja: Po-
magaj si sam in Bog ti bode pomagal. Nam se vidi, da ju res tako, ker ne čutimo nikakoišne, ne duševne, ne materijalne podpore, ki bi nam prihajala iz Ljubljane. Gospoda v Ljub! j a n i m e n d a r e razumejo svoje naloge. Od Nemcev, Lahov in Madjarjev — naših prijateljev (?) — bi se bili vendar kaj naučili 1 Toda — kedo bi pa gojil — domači prepir? Ljubljanska g o s p 6 d a menda brez tega živeti ne m o r e-In ker jo doma prepira dovolj, kedo bi se brigal še za Slovence ob periferiji?
Vsaj za nas Koroško Slovence po očetovski skrbi ekscelenca v Celovci, ki tunu je razne varuhe pridodal in nas tej ti'les u j slraži še posebno priporočil, da ti a s varuje po Tih lian h potih !
Znano Vam je, da jo naš vodnik, dežilni poslanec, župnik Gregor E i n-s p i e 1 e r pod policijskim nadzorstvom, n novo Vam utegne biti, da ni le on sam posebne naklonjenosti celovške ekscelence deležen, nego nas je še cela vrsta drugih pod posebnim — pokroviteljstvom! Javna je tajnost, da v znanej hiši v Golovcu natančno vedo, s kom občuje ta ali eni Slovenec; vedo celo, koliko litrov vina se popije v tein in koliko v onem slovenskem farovžu !
Bati se je odvisnemu Slovencu naravnost za kruh, uko bi se drznil javno pokazati, da ni še „pljunil v lastno skledo". Prepoveduje se naravnost zavednim, količkaj odvisnim Slovencem družiti se s Slovenci, vdeleževati so shodov ali slovenskih še tako pohlevnih veselic. Slovenski rodoljub na Koroškem izpostavljen je na vsih straneh zagrizenim ovaduhom. To vara so istrske razmere — obljubljena dežela.
Ves ta pritisk pa nas ne bi toliko skelel, ne čutili bi ga tako britko — vsaj imamo v slovenskej zgodovini neštevila mož, ki so trpeli zavoljo svojega prepričanja — ko ne bi se Ljubljana in Kranjska tako malo brigali za n a 8! V pogibeljnom boju zoper krutega Nemca in še divjejšoga slovenskega odpadnika, treba nam jo moralne in gmotne pomoči iz našega središča — Ljubljane, brez te bode skoraj ves naš napor brezuspešen. Ljubljana in Kranjska morati nedvomno pokazati, da čutiti z nami! Nemec mora zvedeti, da Koroški Slovenci nesmo le „Bindische", nego veja celokupnega slovenskega debla in da nesmo še, kakor je naš deželni šolski nadzornik dr. Gobanz javno trdil, izročeni narodnej smrti ! — Boj, v katerem vporabljamo vse svoje sile, utegne postati opason za nas, ako ne najdemo zaslombe v srečnejšej Kranjskej. Zato pa iz dna srca obsojamo prokleti ljubljanski prepir ob domačem ognjišči in iz dna Brca pomilujemo novodobnega goriškega proroka, kateremu bi le privoščili, da bi so vsaj par let vbijal mej Koroškimi tevtoni in renegati za slovensko stvar.
Na Kranjskem in še posebej v Ljubljani z malimi izjemami ne čitajo obmejnih Blovenskih listov.
In lo še nekaj. Malo pozno je sicer, vendar no prepozno. Naš list „Mir", za katerim stojimo vsi na Koroškem živeči Slovenci, bil je že parkrat primoran za-
v,srati napačne nazore iu krivn nauke ljubljanske in goriške. Moti pa se „Slovenec* v I [oteborovem odgovoru, in njegovo predbaci vanje, da »e naš vodnik, preč. g. župnik G. Einspieler brati z „Narodovimi" liberalci in da jo med „Narodom" in „Mirom" neka tajna zveza — mi h; pomilujemo. „Sloventc" jo z navedenim odgovorom le pokazal, da ne pozna ne g. E i n s p i e 1 e r j a, ne „Mira", š e m a n j pa naših r a z m e r.
Župnik G. Einspieler, rodoljub od nog do glave, ki vse svoje duševno in telesne nioži žrtvuje cerkvi in domovini, on, katerega najstrastnejšo sovražijo luži-liharalci Koroški — N»'Jiici in slovenski renegati — ni zaslužil takega predbacivanja. Napor Einspielerjev jo jasen, njemu ni treba tajnih zvez. Iu dokler Einspieler ostane to, kar naui je on sedaj, no bodemo dovoljevali Koroški zavedni Slovenci, da bi se v Ljubljani, ali kje drugod, ž njim tako ravnalo, kakor je storil „Slovenec" v navedenoj številki. Gregor Einspieler vživa popolno naše zaupanje, on je najdelav-nejši in najzaslužnejši mož na slovenskem Koroškem, vreden naslednik svojemu stricu Andreju. Nadejamo pa se tudi od njega, da sv. križa in trobojnice, pod katerima znamenjema nas vodi v srditem boju — ne odloži nikedar, in naj mu prihajajo se tako pretil na in sramotilna brezimna pisma — iz Ljubljane! On, ki se mora bojevati v senci bajonetov za pravično našo stvar — so tudi ljubljanskih brezimnih pretilcev ne bode vstrašil.
Istra si je sama pomogla na noge, Vi v Trstu ste isto tako osamljeni, Gori-čani delujejo saiui za se; zakaj bi so vstrašili boja mi, dasi nas ločijo visoke Karavanke od srca narodovega ? Ker se središče — Ljubljana — no bojuje za nas, bojujmo se mi za — središče !
Dobračev.
Do stavek urodništvn: Komen- j tara temu dopisu z naše strane ni treba, j Postavite le mesto besede „Koroško" samo | besedo „Trst" in opis postane verna slika tega, kar čutimo mi Tržaški Slovenci. Dopis ta ima v sobi same resnico — sicer britke j resnice — a vender le gole rosnice. V | posebno zadoščenje nam je, da nam je došel tak glas od odlične strnni iz tužne Koroške, kajti nam se kaj rado prcdbaciva, da „kalimo mir", da smo nasprotniki sv. vere — no meneči so za naroda pravi nupredek — da podiramo avtoriteto duhovščine itd. itd. Seveda : kdor se hoče osvedočiti, da so vsa tu predbacivanja gola izmišljotina, temu ni treba druzega, nego da pregledu številko za številko našega lista. Uveril se bode, da smo se uprav v tem letu in pri najneugodnejših razmerah tako odločno potegnili za vero našo in katoliško duhovščino, kakor morda ne noben drug slove nsk list* Da pa so gori rečena predbacivanja našla vernih poslušalcev, to je žalostno, prežalostno, ker naui priča, da se je razsodnost morala umakniti — denuncijaciji. Iu zato nas veseli ta pojav iz Koroške, došel nam od moža, stoječega z ozirom na naš domači prepir na vzvišeno-objektivnem stališču. —
Železnica Loka-Divača.
(Govor g. državnega poslancu dr. Ferjanči č a
v državnem zboru dno 8. mnja 1890).
Vinoka zbornica! Izročil sem v seji dno 19. aprila peticijo več kranjskih občin, da bi se dodelala državna železnica v Trst s tem, da se zgradi proga Divača-Razdrto-Loka, in danea Bi usojam v kratkem podpirati to peticijo. Stvar gotovo ni nova. Pečajo se ž njo interesovani krogi in pokrajino že več let. V debati dno 20 oktobra 1887. leta se jo jako dobro pojasnila na vse strani. Od kar se je zgradila državna železnica Hrpeljo Trat, so jo zanimanje za to železnico šo povekšalo. Ker se jo stvar že tolistranski razpravljala in jo zatorej izvestno že znana, hočem jo le še ob kratkem pojaaniti in omejiti bo na one okolnosti, ki pri tem vprašanji posebno pridejo v poštev. Gospoda moja, vsekako je Čudno, da jo Trst zvezau le z jedno železnico z notranjimi deželami naše države. To se nam mora zdeti tem čudnejše, če pogledamo druga primorska mosta, zlasti mesta ob Sredozemskem morji, in če se ozremo, recimo tudi le na Reko.
Južna železnica, jedina železnica, ki veže Trst z notranjimi deželami našega cesarstva, pa tudi ni kratka. Južna železnica ni imela namena, Dunaja in severnih pokrajin avstrijske države po najkrajšem potu zvezati z morjem, s Trstom. Ko so gradili južno železnico, neso toliko gledali, da bi bila kratka, temveč, da zvežejo z železnico večja mesta našo državo, in je zatorej precej dolga postala.
Če hočemo varovati Trst pred koliku renco mest ob Sredozemskem morji in severnomorskih pristanišč, če hočemo doseči, da si Trst zopet pridobi ono prek-morsko trgovino, katero bo mu odvzela sovernonemška pristanišča — in saj je znano, da dobivamo sedaj iz Hamburga blago, katero smo poprej dobivali iz Trsta — treba, da napravimo najkrajšo zve/.o avstrijskih notranjih dežel h Trstom in morjem.
Resnica je, da se z diferencijalnim! tarifi okrajšajo naravne daljave, pa to sredstvo nema trnjuosti, polog tega ima še to slabo stran, da s tem, da dajo posamičnim krajem velike ugodnosti, se drugim večkrat jako škoduje.
Pa dovolite mi, da opozorim na nevarnosti, katere imamo pri sedanjih razmerah in o katerih je jako želeti, da jih odpravimo. Ves promet s Trstom so vzlic državnim železnicam vrši od Ljubljane do Divače le po tirovih južne železnice*
Ta proga je brez dvombe prištevati onim delom južne železnice, ki so izpostavljeni največi nevarnosti. Le poglejte Ljubljansko barje, ki ima mehko podlago, kateri proto se povodnji. Tu morajo težki vlaki voziti s posebno opreznostjo. Vzemite ogromni, gotovo marsikomu iziuoj vas znani viadukt v Borovnici na konci Ljubljanskega barja, objekt, ki se gotovo kaj lahko poškoduje. Če bi se ta viadukt dosti poškodal, bil bi za dolgo ves promet a Trstom ustavljen. To neugodnost so tudi mnogi videli in že so mislili železnico zgraditi drugod, ob dolgej vrsti hribov.
Nadalje poglejte lo burjo, ki se posebno kaže od Postojine dalje proti Trstu.
je bil Trat več dnij kar odrezan od no- desnici). Ta okolnost je pa brez ozira na Češkom, da se sprava dožene. V imenu nena- j sile, vender je vpliv države glede te tranjih dežel nase države in odločen od druge okolnosti z vojaškega stališča tako ških liberalcev je baron Schar schmidt za-; jednak ničli. Govornik želi, da se
Tu §o slednje leto zameti, ki slednje leto mo na to, da bi v Šoškej dolini morale se čeval svoje postopanje pri razpisu me9t razmere te družbe z onimi severo-nemškega •▼irajo promet; mogoči so pa tudi slučaji, | premagati velike težkoče, ker je svet za sodnih uradnikov. Koncem govora je ape- Lloydn. Dasi reprezentujejo subvencije na-kakeršen je bil v marci 1887. leta, ko j železnico jako nepripraven. (Prav res! na loval na patrijotizem obeh narodov našemu Lloydu 15 do 16 milijonov kapitalne
družbe pospeii
vsacega prometa. Če se tudi le te okol- tehtna (Dobro! na desnici)., da ni misliti govarjal češko-nemško spravo in jo tolmačil: upliv države. Oni dve mesti v upravnem nosti jemljo v poštev, priznati se mora, na to železnico, kakor bi jo tudi želel z nemškega stališča. Ou v jezikovnem vpra- svetu ne pomenijo nič za državo in so le da dolgo ne smemo pustiti, da bi bil ves prebivalstvu tega kraja.	Sanji spravo ravno nasprotno tolmači, nego jo j gole sinekure. Država pa ima pravico vpli-
promet notranjih dežel naše države omejen j Pa od Gorice bi se zopet pokazale Zucker. Poslanec Vošnjak se je v tej vati na delovanje Lloyda; in ne bi kazalo na tirove južne železnice. Kaj bi pa težave, kajti graditi bi se morala želez- seji pritoževal, da se slovenski element j zapustiti te družbe, ampak jo podpirati, še bilo ob vojnem času? Ta jedina že-1 nica, će se hoče napraviti samostojna zveza prezira pri nameščenju sodnikov na južnem j Minister za trgovino Marquis Bacque-leznica imela bi dosti posla s prevažanjem s Trstom, z morjem, prav ob obrežji, ter ( Štajarskem, da se grade prelepe kaznilnice , h e m odgovarja, da je revizija avstro-vojakov in vojnih potrebščin, ter bi se za-( bi bila izpostavljena še bolj napadom od inje priporočal osnovo kazenskih kolonij ^ ogrskega Lloyda v tesnej zvezi s tarifi, torej moral ustaviti ves promet. Če potni- morja. (Poslanec dr. Gregorec: Prav res!) na Dalmatinskih otocih. Generalni govor- ^ glede katerih so sedaj obravnavanja mej slite v kakej meri se rabi železnica ob . Kdo mi bode morda ugovarjal, da je nik grof P i n i n s k i je pa zopet pripo- obema vladama. Ker so razmere pri Lloydu vojni, in če se nadalje pomislite, da bi Že sedaj Trst z državno železnico zvezan roćal, da so kmalu reši nov kazenski za- res nepovoljne, mora se vsakako na to ob povečanem prometu utegnila nastopiti z notrajimi deželami države in dicer s kon, ki ima posebno to prednost, da misliti, kolika pomočjo potrebna družbi, jedna onih nevarnosti, katere sem naslikal, peažno pogodbo z dne 7. junija 1887, ki strogo loči politične in navadne zločine, da bode mogla vršiti svojo nalogo. Vlada priznali mi bodete, da bi bila nevarnost se je sklenila z južno železnico za progo I prj točki „najvišji sodni dvor" tožil nasprotna reviziji skupne pogodbe, za državo, če bi bili za tako izredno raz- Ljubljana-Divača. Res je, da se tovori, pa je posl. V a š a t y, da se Cehu, iščočemu Seja 14. t. m. bila je velike važnosti, mere le tirovi južne železnice na razpo-, tudi le ti, čez to progo dalje in v na- svoje pravo, slabejše godi, nego vinozem«, da, epohalna za obstoj sedanjega minister« laganje.	sprotnej meri prevažajo.	i 8tvu ; kajti v Draždanih, Berolinu in Parizu 8tv»- Na dnevnem redu je bilo za tre-
Peticija, katero sem imel čast izro- Toda za vse, kar ima ostati na tej privoščijo mu tolmača — v Avstriji, do- nute^ najbolj pereče vprašanje: Gali-čiti, meri pred vsem na to, da se zgradi progi, no veljajo ugodnosti peažne po- movini svojej, pa mora podpisavati nemške ®ka zemljišna odveza. Tej pred-državna železnica iz Loke v Divačo. j godbe in izvzeti sta tudi končni postaji zapisnike. Odnošaji v Moravskoj in na l°g'1 90 hudo nasprotovali tudi nemški Ta proga ne bode izpostavljena onim Ljubljana in Divača.	Šlezkem so taki, kakor so bili pod abso- konservativci, dasi se ne sme govoriti a
nevarnostim, kakor je južna železnica. Dr-' Prl teJ P«ažnej pogodbi pa ostanejo lutizmom. Govornik zahteva osnovo poseb- tako velikanskem darilu Galiciji, kar smo žala bode po trdnih in zavarovanih tleh VB0 neugodne razmere, katere sem poprej nega češkega senata pri najvišjem sodnem že ob svojem čaBU pojasnili. Ali nemško-in bode sama na sebi krajši, kajti če j0! 0/nači'-i v8e nevarnosti, katere sem ome-'dvoru in pobija naredbe ministerske z dne liberalna stranka je znala uporabiti ne-sedaj zveza iz Loke v Divačo dolga 122 nil' Ostane še vedno ona neugodnost, da 3. februvarja t. l.( katere so provzročile ljubo to zadevo ter prav pridno ščuvala kilometrov, bode potem samo 88 kilometrov. ta železnica drži čez barje, ostane še ne-'pravo revolucijo v postavodaji, ker izvajajo nemške volilce proti konservativnim po-Pa ne glede na to okrajšavo, je vsa osnova | varnost, da bode burja, ki razsaja po'spravne punktacije, predno jih je odobril kancem ; naravno je torej, da se ti-le po-državne železnice krajša, nego južne že- Krasu, ovirala promet ali pa še ustavila deželni zbor. Govornik vpraša: ako nalaga slednji boje za svoje mandate. In tako je leznice. V istini dela cesarjeviča Rudolfa z,asti ob nenormalnem času ob vojni, vožnjo že to premirje — kakor imenujejo češko- na8tala radi te zadeve kriza v dr železnica pri Trbiži in Št. Mihe!i pri Ljub- na tirovih južne železnice, ki pesredujejo nemško spravo — tolika bremena češkemu zborskej večini. Debata je bila kaj
ihelj pri Lj
nem velike ovinke, in bi bilo želeti, da tudi promet državne železnice.
se ti ovinki popravijo. (Prav res! na desnici). Gledati bi se moralo, da se kje od Kranjske proge napravi zveza čez Karavanke, morda čez Ljubelj v Celovec, (Prav res! na desnici), in nadalje bi se morala napraviti zveza iz Thalheima čez Rothen-] mannske Ture z Rottenmaiinom. S temi j popravami bi se proga takoj skrajšala za
(Konec prih.)
Politični pregled.
državno* huda.
j narodu, koliko bode pa stal definitivni mir?! Poal. K n o t ■ u je podpredsednik Chlu-1 Vašaty očita dr. R i e g r u, da je zvodil mecky odtegnil besedo. Ta poslanec je I narod češki na kriva pota. Rieger in njega Incj drugimi izrekel znamenite besede; | prijatelji naj polože svoje mandate. Posl. Nemci žele biti sami gospodje v svojej i Zuckru bodi povedano, da je se denašnjim deželi in nočejo, da bi na njihovo avto-| njegovim govorom spravo pokopal. Govornik noinijo uplivali Poljaki. Oni (Nemci) pri-i je konečno še enkrat zahteval, da se naj- voščijo Poljakom popolno samostalnost in I višji sodni dvor organizuje „po postavi-, žole> da 8e t'-'6 čisto	od države, da
a bodo vsaj Nemci imeli zopet večino v tej ceno bi govornikova Znani
Notranje dežele.
. „	-------------- O državnozborskej seji dne ^ ^ je zaklical, da je treba, da držav
150 kilometrov. Taka okrajšava bi morala i0. maja nam je še pridodati, da je ob,dožene «Pr a v ° 8 tem narodom.	drzavi« ™ to ceno b. gov
imeti ugodne posledice za prevažanje in ! tej priliki poslanec Burgstaller stavil V seji dne 13. maja govoril je justični	fltianka gla8°vala to predlogo
ceno blaga, zvezala bi pa tudi po najdi-j resolucijo, tikajočo se vravnanja stališča minister grof S oh on bom. Odgovarjal	roSov,lož Lienbacher je govoril za predlog
rektnejem potu z morjem avstrijsko po- gozdarskih tehnikov, službujočih pri poli-'je najprvo posl. Vošnjaku radi „nepri-	manJ8in«> da 8e namrefi ™deva ta
krajine, v katerih je najbolj razvita indu- tičnih uradih. Češko-nemški poslanec K i n- jetne diference«, nastale mej tim poslan-	««>ći državnemu sodišču. 1 n glasovanju
atrija in obrtnija, in bila bi tudi skozi dermann je tožil, da kmetijske šole v cem in celjskega okrožnega sodišča pred-	V'piej| 8® J® Pred,08 vecine z 159 Protl
Prago in z Severno Nemčijo najkrajša njega volilnem okraju dobivajo le malo j sednikom, ter povedal, da v tem trenutku	gasom,
proga. podpore. Minister naj ne misli, da je j ne more storiti definitivne in avtoritativne	Vnanje države.
Vse interešovane korporacijo se že ]jubj Bog nemške davkoplačevalce eamo! izjave. Minister priznava, da ni prav, ako1	Italijan s k ej zbornici pred-
več let potegujejo za to železnico. Kranj- zato na flvet postavil, da plačujejo davke' predsednik sodišča pri obravnavi polemizujo	ložila Je vlada predlogo glede premembe
ski deželni zbor je 1886. leta jednoglasno jn da more minister prijetno in neskrbno 1 proti tretjim osobam, in da govori o stvareh,	dosedanje volilne postave. Vladni organi
v sprejel predlog, da naj se gradi železnica živeti. Preidsi na češko-nemško spravo j katere neso v neposrednej zvezi z obrav-	8ic«r zagovarjajo to predlogo, toda obči
Loka-Divača, deželni odbori Kranjski, Ister- prflVj govornik, da je ista čisto odveč, ako ski in Koroški izročili so jednake peticije, no bodo na zahteve Nemcev bolj ozir je-Tržaška, Ljubenska iu Koroška trgovska mali, neg0 do sedaj. Dokler sede taki go-zbornica so že opetovano prosile za to spodje na ministerskih sedežih, je sprava železnico in pred kratkim je deželno stolno brezumel.
mesto Celovec s trgovsko zbornico zopet j y gejj «jne 12, maja obravnavali eo izročilo peticijo, v katerej prosi, da bi se 0b proračunu justičnega minister-hitro zgradila ta železnica.	|9tva in aicer jG bila toćka n06ntralno
Opozarjam še na to, da jo zlasti tr-, vodstvo" na dnevnem redu. Prvi je prišel govska zbornica v Pragi se izrekla za to k besedi češki posl. Zucker ter branil zvezo in naglašala željo, da bi so češke novi načrt kazenske postave. Govoreč o železnice kmalu zvezale z južnimi držav-, češko-nemškej spravi rekel je, da so je ta niuii železnicami in da so opusti grajenje sprava sklenila v prvej vrati v ta namen, vsake železnice čez Ture, katera bi bila da Nemci zopet vstopijo v Češki deželni bolj na zapadu. Praška trgovska zbornica zbor in ne izstopijo iz državnega zbora, izrekla se je torej proti vsem bolj na za-.V spravnem zapisniku ni niti besedice, padu držečim, tako imenovanim turskim že- po katerej bi se moglo soditi, da se Čehi leznicam.	odpovejo svojemu državnemu pravu in
Praška trgovska zbornica je po mne- isto tako ni besedice, katera bi govorila nji mojem prav storila. Žel eznica, ki bi o zahtevi levice, da bi se zopet uvelo držala bolj na zapadu čez Ture, bi res nemško-liberalno gospodstvo. Govornik je nekaj koristila S.dnograškej kronovini, na široko govoril o Dunajskih punktacijah a druge pokrajino avstrijske bi od nje ne ter je zagovarjal tako proti Mladočehom, imele nobene koristi. Železnica čez Ture j kakor proti nemškim nacijonalcem. Dr. bi ne bila druzega, nego železnica za tran- j Z u o k e r je završil: Pomračilo se je sicer sitni promet iz Nemčije v Trst. (Prav res!, mej justičnim ministrom in češkim na-
navo ; sicer pa želi, da se čuva v tej zbornici	ut'8» katerega je napravila, ni kaj ugoden, integritota sodnega stanu. Potem je odgova-	CoI° ZI1>erna „Oponione" itua hude pomirjal minister poslancu Vašatyju. Dvomi sicer	slike Proti nJej- Osobito nasprotujejo na potrebi, da se odgovarja tega poslanca	onemu §., kateri določuje, da tudi oni, govoru; videč, kako ca poslanec postopa	ki Je bil obsojen radi kacega prestopka, se svojimi lastnimi rojaki, bilo bi abotno,	a ?8led te6a ne iz8ubi volilne pravice,
na desnici). Ta železnica čez Ture bi morda najbrž držala v Beljak, od koder bi dalje šla Čez Trbiž in Predil, proti morju.
Kar se tiče železnice čez Predil, se lahko reče, da so o njej akti končani. (Poslanec dr. Steinwendor: Sedaj še ne!) No zdi se mi čudno, da je poslanec Belja-Ijaškega mesta druzih mislij ; lokalne koristi so, ki ga silijo, da ugovarja. Predil-ska železnica držala bi v vsej svojej dolžini prav ob meji državnej, če se že ne ozira-
rodom, ali upam, da bode gospod minister, vzlic njega nemškej narodnosti, vsestranski pravičen narodu češkemu, da bode ozir jemal na narodna čutstva in da ne bode žalil teh čutstev. Posl. J a q u e s meni, da bi bil zdaj, ko so se nasprotstva mej strankami nekoliko ugladila, pravi čas za to, da se vresniči novi načrt k a-ženskega zakona. Minister grof Schonbor n je v dolgem govoru odgovarjal dr. Zuckru in pred vsem opravi-
volilne
vender ne sme biti voljen, dokler no do-stane naložene mu kazni.
ako bi pričakovali, da bode z njim, ministrom, lepše poatopal. Grof Schonborn je zaklical: „Nezaslišano je, ako se trdi o možu, kateri deluje že 50 let za korist naroda svojega in ki jo dosegel za rod ta vspehov, katerim skoro da ni vzgleda — ako se trdi o dru. Riegru, daje pri spravnej konferenciji ravnal frivolno. To je mož, kateri v vsem svojem življenju ni poznal druzega cilja, nego koristiti narodu svojemu in povzdigniti narodnost svojo". Vse to, kar tr- finančnem stanji. Iz njegovega poročila po-
Glaviii zbor „Slovanske čitalnice"
dne 10. maja 1890. (Konec).
Blagajnik g. ILinko Viličič poroča o
dijo Mladočehi o češko-nemškej spravi je le pravljica za politične otroke. Priznava, da imajo Mladočehi pravico brigati se razvoj atvari na Ćeškem, a želil bi, da to store mirnejšim načinom. Minister opovrača zatožbe posl. Vašatyja glede uporabe jezikov pri najvišjem sodnem dvoru in pri druzih sodiščih in so sklicuje na neko naredbo, izdano leta 1882. na predsedniŠtvo višjega dež. Bodišča v Gradcu. Minister je konečno obljubil odpomoči, ako se je res kje ne-postavno ravnalo.
Posl. V i t o ž i 6 ugovarja, da bi se na otoku Krku osnovala kolonija kaznjencev in izjavi, da bodo tamošnji prebivalci proti tej nameri uporabili vsa postavna sredstva.
Pri večernej seji istega dno rekel jo posl. Rus s, da vlada no postopa tako odločno proti a v a tr o-o grs k o m u Lloydu; kakor bi bilo želeti. Govornik primerja
snamemo, da je imelo družtvo dohodkov 2325 gl. 99 kr.; stroškov 1963 gl. 50; prebitka 362 gl. 49 kr.
Prihodnje leto utegnejo se finančne razmere Še ugodnejše razviti.
Poročilo potrdi se z odobravanjem.
Pregledovalci družtvenih računov našli so vse v popolnem redu.
Pridejo na vrsto nekatere interpelacije in želje, o katerih se ne razpravlja dalje, ker spadajo v administrativo novegu odbora.
Vrši se volitev novega odbora. Po kratkem presledku poročajo skrutinatorji, da je bilo oddanih 30 glasovnic. Izvoljeni so naslednji gospodje: Truden Anton, predsednik; Abram Ivan, Maeher Ivan, Mankoč Ivan, Pollich Mate, dr. Rybai' Otokar, dr. Truden Mihael, Viličič Hinko in Vučković odborniki; dr. Mandie Pran, Farlani Ljudevit in Kavčič Josip namestniki.
Predsednik predlaga za pregledovalce nedeljah bile odprte samo do 3 ure pop. družtvenih računov gg. Stepančiča Graci-i Nekateri trgovci se temu privoljenju ustav-jana, Stravsa Josipa in Paternostra Dra-jljajo vendar pa se bodo polagoma morali gotina. Izvolijo se z vsklikom.	udati, sicer bodo nastopili dogodki, ki so
Novoizvoljeni predsednik g. Anton se dogajali pred Reisovo prodajalnico na
Truden naznanja, da sprejme predsed-ništvo, omenja s toplimi besedami zasluge odstopajoč<>ga predsednika g. P o 11 i c h a,
korzi in nedavno pred prodajalnico papirja v ulici sv. SebaRtijana. Polagoma se tedaj uvaja nedeljski počitek, kar je za ubožni
kateri je bil celo vrsto let predsednik delalski stan jako želeti. Prepričani smo, „Slovanskej čitalnici". V vsej dobi svojega' da se zahteve te povsem opravičene in predsedništva skrbel je vestno in deloval j prosimo naše kroge, da jih po moči pod-neumorno za napredek družtva. Gospod pirajo.
Polich nam je pravi vzgled vzvišenega Iz državnega zbora. V seji dne 14. rodoljubja. Cvetoči napredek je družtvu t. m. vzprejel je državni zbor one preža bodočnost osiguran, ako bodo gospodje' membe pri noveli o hišnem davku, katere člani zvesto posnemali ta vzgled. Za to pa1 je sklenila gosposka zbornica, prosi novi predsednik, da ga družtvenikij Mestne volitve V Gorici. Tudi v dru-pri vsakej priliki podpirajo v njega delo-igem razredu zmagala je patrijotiška končanju-	servativna stranka. Voljeni so po vročem Gospod Pollich pozdravi srčno novega volilnem boju: deželni glavar grof Coro-predsednika, omenjajoč njegovo dolgoletno njni a 504, stotnik Jacobi s 301, dežel-delovanje v odboru in zaključi glavni zbor. negH 80dišča svetnik Budau s 306 in Kako se je odbor konstituiral, pove- gimnazijalni profesor Culot z 317 glasovi, dali smo v zadnjej številki. j Da-si si od teh mož Slovenci ne obetamo
i bogsigavedi kaj, vender se prisrčno radujemo na tem uspehu. Prva in glavna scvar je, da se enkrat zruši neomejeno gospodstvo one brutalne, radikalno-italijanske, Cesarski dar. Nj. Veličanstvo je po- irredenti služeče stranke, katera je očitno darilo cerkvenej upravi v Ricmanjih svoto delovala na razpad države naše. Že ob-100 gld, za popravo te cerkve.	j stanek take stranke sam na sebi bil je za
Za družbo 8V. Cirila in Metoda V Trstu državo našo sramotilen, ker je vsestranski nabrala je vesela družba v Sežani dne 15. škodoval avtoriteti avstrijske vlade. Odno-t. m. 7 gld. 15 kr. — Pri polnjenju vina gajj v Gorici so torej obračajo na boljo
Domače vesti.
— to pa nam jasno priča, koliko važnosti
v Avberu 1 gld. 80 kr. — Terno v kavarni Specchi 3 gld. — Gosp. Muki je . , . .	... daroval 5. gld. — Pii shodu v hotelu da Je okolno8t' kdo in kakov daje „Europa" dne 11. t. m. 3 gld. 70 kr. 'politični šef v kakem mestu.
Zares čudno. Nedavno smo javili, da No bi se mogla znabiti morala iz teh do-bode vsako srede in sobote ob 8. uri godkov uporabiti tudi za Tržaške razmero ?! zjutraj v župnej cerkvi pri sv. Jakobu!— P« sklepu lista dobili smo poročilo, sv. maša za otročiče iz zavodov družbe da jo tudi v I. razredu prodrl kandidat sv. Cirila in Metoda. Vodstvo šole je pro- konservativne stranke g. Ciril Bortolotti. silo dovoljenja, da bi otročiči pri maši j Ljudske knjižnice v tržaškej okolici, slovenski peli. Župni urad jo pa o d bi I ( Nedavno smo govorili o potrebi posojilnih to prošnjo, češ, da ne dovoli, da bi, ljudskih knjižnic v tržaškej okolici; pose uvele novotarije in zlorabo in da vračamo se na isti predmet videč zanima-noče druzih neprikladnosti. Otroci naj le nje, ki se je v tem smislu vzbudilo in molijo iz knjižic. — Ta odlok nam na u važu j oč veliko potrebo enacih knjižnic, nedvomon način osvetljuje duh, ki prošinja, Lepa, koristno-zabavna knjiga jo človeku nazore župnijskega urada pri sv. Jakobu. j najboljši prijatelj. Slavni poljudni pisatelj
Svoji k SVOjim! To lepo geslo kličemo Smiles, ki je vse svoje živenje sprovel v v spomin vsim obrtnikom in poljedelcem pisanju koristnih in podučnih knjig, kojo slovenskim, ki potrebujejo raznih strojev I se še dandanes s zanimanjem Čitajo, — ter jim svetujemo, naj se služijo pri tr- j trdil je o knjigah : „Dobra kn jiga more govskej tvrd k i Schivitz & Comp. v Trstu, biti najboljši in najzvestejši prijatelj člo-katere lastnik je v našem mestu dobro j veku. Knjiga je danes taka, kakoršna je znani rodoljub slovenski, inženir gosp. Mat.; bila od svojega obstoja sčtn ter se nikdar Val. Živic. Solidnost to firme poznana je ne spremeni. Najpotrpežljivejši in najdražji
ne samo v Trstu, ampak tudi daleč okrog; kedor se je enkrat poslu žil pri njej, obrnil se je tudi v drugič na njo, kajti v zalogi ima samo najboljšo blago.
Schivitz & Comp. dobivujo stroje, s katerimi trgujejo, iz prvih tovaren avstrijskih, nemških, francoskih, angležkih, tudi amerikanskih in druzih ter si prizadevajo svojim naročnikom najbolje postreči
Pečajo se zdaj tudi s prodajo škropilnic proti strupenej rosi ali peronospori, katerih pošiljajo na blizo in daleč na stotine. Njih škropilnice so mej vsemi enakimi stroji najbolj praktične, najbolj preproste a tudi najtrdnejše in najcenejše, pošiljajo jo vsakemu carine proste.
Štejemo si v dolžnost obrniti pozornost slovenskega občinstva na to našo slovensko firmo v Trstu ter jo najtopleje priporočamo vsem poljedelcem in obrtnikom slovenskim, prepričani, da jim naš rojak in rodoljub bolje postreže, nego kateri koli tujec, katerim se naši ljudje na svojo škodo le preradi zaupajo. Pustimo tujce in kupujmo rajše pri svojih ljudeh, česar nam treba.
Nedeljski počitek. Nekateri prodajal-ničarji v Trstu sklenili so imeti ob nedeljah svojo prodajulnice zaprte. Temu sklepu bo dosedaj pritegnili steklarji in papirni-čarji, začenši predminolo nedeljo. Tudi trgovski pomočniki v prodajalnicah jedil in kolonijalnoga blaga sklenili so zahtevati od svojih gospodarjev ob delalnikih deset-uruo delo ; štacune z jedili naj bi pa ob
izmed prijateljev ; ne obrne nam hrbta v nezgodah in žalosti; sprejema nas vedno z enako uljudnostjo in milobo ter nas zabava in poduČuje v mladosti, teši in tolaži v starosti4*. — Dobra knjiga je res zlata vredna, zaradi česar bi radi videli, da se v našem ljudstvu obudi zanimanje do čitanja dobrih knjig. Da jih pa bodo s ala-Btjo in pridom čitali, treba, da so knjigo pisane v njim umljivem jeziku. Kateri jezik je priprostomu okoličanu bolj umljiv nego njega materina govorica, s 1 o v e n-ski jezik? In uprav ta jezik se na okoliČauskih šolah očitno zanemarja. Osobito na ljudskih šolah v spodnjej okolici so Blovenski otroci premalo uče materinemu jeziku, pač pa se dolga leta mučijo s podukom 1 a s č i n e. Dogaja so, da otrok, ki jo štiri ali pet let hlače trgal po klopeh enake okoličanske šolo, po preteku te dolge dobe, končavši šolo in začenši kako obrt, komaj za silo bere slovensko. Ni čuda, da kmalu pozabi šo ono malo, kar se je v šoli naučil, a ko bb v čitanju 110 vadi. Treba mu je ponuditi prilike k čitanju, podati mu moramo v roke knjigo in časnik, naj ga učita in spodbujeta k daljnemn učenju in urjenju v svojem jeziku; ponuditi mu moramo knjigo, koje si sam, bodiai iz ubožnosti, bodisi iz nezavednosti, no more ali nočo preskrbeti, ter v njem vzbuditi željo do branja, vesolje in zanimanje do prave lepote in duševnih koristi. Ako smo pri njem to dosegli, če mu jo postala knjiga draga prijateljica, ni
se nam več bati, da bode isti narod pro-pal, temveč nadejati se nam je najboljšega in trdnega napredka. Zategadelj si ne moremo kaj, da ne bi tudi o tej priliki opozorili slovanske rodoljube na živo potrebo slovenskih posojilnih knjižnic ali bibljotek v tržaškej okolici. V mestu imajo podporna družtva in čitalnica bogate knjižnice, iz katerih si udje morejo izposojati raznih knjig; enako bi bilo koristno, da osnujejo enako knjižnice vsa okoličanska družtva. Ne smelo bi v nobenej okličan-skej vasi manjkati narodnega hrama, v katerega bi naši sorojaki zahajali čitat in izposojat si knjig. Začetek sta že storila vrla okoličanska pevska družtva, barkov-Ijanska „Adrija" in rojanska „Zarja" ter sti jeli nabirati raznih knjig. Ker pa obe ti družtvi iz svojih skromnih dohodkov ne morete nositi velicih stroškov, katere bi stal nakup potrebnih knjig, obračati se do požrtvovalnih rodoljubov, da jima v tem ozirn pomagajo oživotvoriti preko-ristno misel. Brez dvojbe imajo nekateri naši prijatelji in bralci mej svojimi zbirkami knjig, tudi več poljudnih in zabavnih, kojih se lehko rešijo, podarivši jih* omenjenima družtvoina. Ker jo snovanje ljudskih biblijotek in pridno čitanje slovenskih knjig takorekoč pogoj, od katerega odvisi obstoj in napredek jako izpostavljenega slovanskega življa ob Adriji, polagamo slovenskim rodoljubom na srce, da v to pomagajo ; ostalim pevskim družtvom v okolici pa priporočamo, da posnemajo „Adrijo" in „Zarjo". Principiis obsta, sero medicina nihil p a r a t u r . . . opira jmo se začetkom, sicer bode naša pomoč prepozna.	—c.
Občni zbor avst.-ogr. Lloyda bil je v
sredo popoludne. Zborovanju je predsedoval baron Morpurgo; zastopanih je bilo 9826 delnic in 1961 glasov. Iz blagajniškega poročila povzemamo, da je stanje tega važnega parobrodaskega družtva v minolem letu jako shujšalo. Letos se ne morejo zateči niti k reservnemu zalogu, kojega ni več. Čistega dohodka je bilo gl. 899.953*80 nasproti kateremu stoje zahteve prebitkov utemeljenih v pravilih, za dotacijo zavarovalnih zalogov in za penzije, v skupnem znesku g). 1,591.854.70, radi česar ima družtvo letos 691.900-90 primanjkljaja, koji se skrči na 441.868*07, ako se v pokritje vporabi še ostali le-servni fond. Najbolj je škodilo slabemu gmotnemu uspehu povišanje cen premogu, za katerega je družtvena uprava izdala 196.160 gl. več nego 1. 1888, za popravljanje parobrodov se je izdalo 173.299 gl. več nego prejšnje leto, tudi znižanje ažije (doklade) na zlato prouzročilo je družtvu 76.049 gl. škode. Trgovinsko ministeratvo jo Lloydu dovolilo, da (sezida na lastne stroške in liziko pet skladišč na pomolu št. 3 v novej luki ter v ta namen sklene zajem 1 milijon gl., ponudivši kot hipote-karsko gotovino ista skladišča. Minolo leto je družtvena uprava prosila obe vladi, naj bi jej pomagale ter zopet oživele to važno podjetje. Delničar Vivante govori o slabem družtvenem položaju, kateri zahtova urne pomoči; izreka, da si večji del delničarjev pridržuje pravico sklicati izvenrudeu občen zbor, na katerem se bodo posvetovali glede daljnega postopanja, ako dogovori z vlado ne dosežejo pravega uspeha. Delničar Walthier iz Budimšto se strinja z Vivau-tejem rekoč, da v Cislitaviji dolže Lloyd, da postopa v preveč italijanskem duhu, na Ogerskem ga pa dolžč, da se vede premalo ogerski. Ako vlada ne bode pospešila svoje pomoči, družtvo razpade; ogerski minister ni po njegovem menenju nasprotnik Lloydu. Račun za 1. 1889 se na to sprejme ter dovoli zajem 1 milijona gl, za zgradbo Bkladišč v novej luki. — Kakor je iz tega razvidno, stanje Lloydovo jo jako shujšalo in bati se jo razpada, ako mu ne pride vlada na pomoč. Povišanju vladine podpore najbolj nasprotujejo Ogri, ki o njem nikakor nočejo čuti. Tudi ni misliti, da bi tostranska vlada vzela druž-
tvo v svojo oskrb, dokler še nema tesnih železniških zvez s Trstom. I zrok propadanju Llovda je brez dvojbe slaba uprava suma ; ako povemo, da ima dru/tven pred-Bednik in milijonar Morpurgo trikrat večjo plačo, nego vsak avstrijski minister, čigar odgovornost in položaj sta mnoga večja; da se nekatere osobc pri Lloydovem podjetju maste z visokimi plačami, ne da bi imele posebno važnih opravil, — povedali smo tudi, kje tiči uzrok propadanju. Ogri v povišanje podpore gotovo ne privole, kajti za svoje potrebe imajo družtvo „Adrio* v Reki, posebne trgovinske zveze z vstokom pa nemajo.
Kmetijsko in gozdarsko razstavo so
otvorili na Dunaju dno 14. t. m. Protektor razstavi je cesar sam. Pri otvorjenju je bilo navzočih več nadvojvodov in visoke aristokracije. Na pozdrav predsednika odgovorilo je Njeg. Veličanstvo: Z veseljem vzprejel sem kmetijsko in gozdarsko razstavo v svoje varstvo. Prepričan sem, da bode razstvava donosla dokaz o velikem napredku zadnjega desetletja v poljedelstvu. Vspeh Vaš naj bo v vzpod-bujo za delovanje v bodočnosti. Izrekajoč to željo, otvorim razstavo.
Italijanski finančni minister začel je „šparati". V budget za I. 1890/91 postavil jo te le odbitke: 10 milijonov menj za vojaške potrebe, 5 milijonov manj v proračunu za mornarico in 25 milijona pri proračunu za javna dela, v kupe 17^ milijonov prihranjenih. Slabo znamenje za državo, ki se zateka k enačim pomočkom v sedanjih „oboroženih časih" !
Izpred sodišča. 21 letnemu ključani« , čarskemu pomočniku Karlu Tončiču se je bilo prigodilo — ti ljubi Bog, kolikim ae je že to prigodilo! — da ni imel beliča v žepu. Takov, po sainej temoti napolnjen žep pa kaj slabo vpliva na dušno razpoloženje človeka. Tako je bilo tudi pri našem Tončiču. Toda mladič je energičen in hotel je odpomoči temu zlu : sklenil je , iti po denar tja — povsem naravno — kjer je. In denar je bil tam v nekem ! kovčegu njegovo lastne ljubice Josipine Caputto. Pot do ljubičinega stanovanja bila mu je dobro znana — komu ni znana , pot do lastne ljubice F! Šel je torej in vzel tistih 20 gld., shranjenih tam v kov-j čegu. V sosed njej sobi baveča se Josipina čula jo ropot in tekla je hitro na ulico ! po redarja. Redar je prihitel — toda o j tatovu ni bilo ni duha, ni sluha. Na to {opozori bistroumna Josipina redarja na i kamin, zaprt z dvojnimi vrati. Oprejo ta J vrata — in kdo se prikaže na svitloP — I nje lastni ljubeek, vrli naš Tončič. j Josipina pa ne pozna usmiljenja niti do svojega laslnega ljubčeka in moral je — vzlic vsim ponižnim prošnjam — v ljukno. Dne 14. t. m. obsodili so ga na 6 mesecev ječe. Kakor se vidi, so take ekspedicije nevarne, če tudi veljajo ljubičinemu kovčegu.
Bratje „Sokoli" !
Danes zvečer ob 9. uri je glavni zbor v dvorani hotela „Evropa". Vabite se. da so tega zbora mnogoštevilno vdeležite. Na zdar!
ODBOR. Tržno poročilo.
Cono ho razumo, kakor h« prodajo na dobolo blago za gotov denar).
Cena aH for.	do far.
Kava Mocoa.......100 K.	132.—	131.—
liio bisoi* jako tina .	*	—.—	—.—
Java „ .	12«.-	127,-
Santos tina..........„	112.—	113.—
»rodu.ja ...	„	107.-	108. -
Uuatomaln..........„	11"».—	117.—
1'ortoriooo..........„	133.—	13"».
8an Jago do Gaba .	„	1 (j.—	137.—
Cejlon plunt. fina . .	„	132,—	1J-5.—
Java Mulang. zelena .	„	HH. —	120.—
CampinaB..........„	—.- —.—
Kio oprana ....	„	--—.—
„ tina..............112.—	113.—
„ srednja..........lO0.—	108.—
Cassia-lignea v nabojih . .	„	29.50 30.—
Macisov cvet............„	390.-	400.—
lager Bengal............n	22.—	28. —
Papar Singapore..........„	(iti,—	67 —
Ponang ......	„	")*.— 55.—
Batavia............„	55.— f>6.—
Piment Jamaika..........„	39.— 40.—
Petrolej muki v sodili . .	100 K.	7.75 —.—
„ v zabojih .	„	9.-- —.—
Ulje bombažno ainerik. . .	„	33,— M4.—
Loooe jedilno j. f. gar.	,	41.—	42 —
dalmat. s cortilikut. .	„	44.- —
namizno M.S.A.j.f. gar.	„	53.—	5l.—
Aix Vierge ....	„	'>4—	06. -
fino..........„	60 -	62.—
Božici pulješki .....
iliilin.it. h cert. . . Smokve pulješke v sodih .
„ v vencih .
Limeni Meain*......
Pomeranće sicilijanske . .
Ma-ilji H »tri I.*.....
tltilm. I.a, s cert. Pigaolli.........
Eil italij. najdneji . . . .
„ srednji . . . . Kangoon extra ....
I.	a.....
II.a	.... Sultarine dobre vrsti . . Suho grozdje (opa&a) . . .
Cimete.........
Slaniki Yarinouth .... Polenovke ft redne velikosti
velike ..... Sladkor centrifug, v vrečah eertifisk. . . . FaŽolCoks.......
Ma.uloloui.....
svetlorudeči . . . . teninorudeči . . . .
bohinjski ......
kanarček . .....
beli, veliki . . . . zeleni, dolgi . . . .
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
Maslo . ........
Seno konjsko.......
„ volovsku ......
Slama.........
(Rudeči križ) Deželno patriotično podp. družtvo
za Trst in Iatro
P. n. gospodje udje tega družtva povabijo se na
XI. redni glavni zbor,
kateri bode v ponedeljek dne 19. t. m. ob 11. uri popoludne v manjsej dvorani borzne hiše, katere vporaba je blagovoljno dovoljena.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju in račun za leto. 1889.
2.	Naznanilo komisije za pregledanje,
3.	Volitev komisije za pregledanje v letu 1890; po § 19. družt. pravil.
-	7.o0	—. —
n	12.25	12^50
zaboj	4.—	4.50
„	4 25	4.[.0
100 K.	100.-	10 i.-
n	09.-	71.-
	18.50	19,-
	17.-	17.50
n	15.25	15.50
n	U.J.,	1 I.5H
	13 -	_,—
n	38.—	40.-
	24.—	•2 'i. -
	<»._	23. -
sod	—	—
n	33.-	_ _
100 K.	31.50	
	10.75	—.—
-	8-5	—.—
	H 50	—*-
"	8/-20 9,-	_ _
it	9.— 9.50	
A		—.—
n	b.—	—.—
_	94.-	96.-
	.	H.00
_	2A0	3.30
n	3.—	3 80
Podpisani imajo v svoji zalogi v Trstu ulica Zonta št. 5 vsakovrstno Htroj« za kmetijstvo in vsako drugo rabo. Posebno priporočajo sesalke (pompe) za vodnjake hi cevi, mlatilnice in čistilnice za žito, iurvilnice za koruzo, stiskalnice (preše) in mastilnice za grozdje itJ.
Prodajajo izvrstno domače in vnanje blago po nizkih cenah ter je razpošiljajo carine prosto, tako da ni naše blago s carino vred prav nič dražje, kakor drugod.
Skrbeli bodo, da jim ne zmanjka škropilnic Candeo proti peronospori, katerim vsi poljedelci dajejo prednost pred drugimi, da bodo mogli vsem naročbam točno ustreči.
17—1	Schivitz & Comp.
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori).
Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten zu zdravljenje stane 50 kr. i«i so dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai dne Mori" Piazza Grande.	8 — 10
Znaten postransk zaslužek,
ki so vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandurji imajo prednost), katere ho v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati : „(J. S. 1890* O raz. postlagernd.	5 — 25

NajboljSa	14-40
Bnnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna tinela sukna
Sigel-Imhof
"v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je JI (ulrezek v dolgosti 3'10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odresek iz pristne ovčjo volne velja: Jtf gld. I.MI iz navadne "TNfct gld. 9.9« iz lino gld. IO.nO iz jako tine gld. I IO iz najlinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago \i. sukanca za inoško in dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno doposiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
m
Bi
Lii
m Li
Li Lr
■ H
pi'1 II1
Kraljica sesalk.
g ■minm.bz?. '
«3». n-d ^'/SSjva-'* . ,
Riccardo Dinelli
Via 5. Lazzaro št. 15, Trst.
Zaloga iilabaatra vsake kvalitete in oblike.
SI i
Tovarna za gips |
tn različnih vrst na drobno in debelo. lili Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih J^J cenah,	16—44 jl^J
IfE? >
. v-rv:. '**.,- ' i
Suknene tvari
razaSilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrsti
8.10	m	za 1 odielo samo	for. 3 80
8.10	„	„ „ „	„ 4.80
3.10	„	„ „ „	* 6,80
.1.10	,	„ , „ lino	n 12.—
3.10	„	„ „ n vrlo fino	„ 15,—
54,10	„	„ „ „ z.a kaput lino „
2.10	„	„ „ vrlo fino	„ SI —
1.00	„ . darovac	for. 2.20-8,20
(1.80	„	kamgarn za prati	for. 280
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trs 8.
Uzorci
badava i 14—20 — 15
franko.
Javna zahvala.
Akad. družtvo „Slovenja" na Dunaji! šteje ai v svojo najprijetnejše dolžnost, da ' se najiakrenejše zahvali vsem požrtovalnim j gospodom podpornim članom, ki so nam poklonili v družtvene namene znatno gmotno i podporo: imenoma vč. gg. državni poslanci, ekscelencija grof Hohenwart 10 gl. — pre- ! vzvišeni knez \Vindischgriitz 5 gl. — ekscelencija baron 8ch\vegel 5 gl. — visokorodni I gosp. baron Godel-Lanoy 5 gl. — deželni j glavar kranjski dr. Poklukar 5 gl. — vitez dr. Tonkli 5 gl. — dr. Ferjančič 5 gl. — I J. Hren 5 gl. — K. Klun 5 gl, — nadalje j g. inžeuer Tomšič 5 gl. — Pri Erjavčevej slavnosti blagovolili ao kot podporniki da- j rovati : vč. gg. državni poslanci dr. Ferjančič 5 gl. — dr. Gregorec 5 gl. — in ! M. Vošnjak 5 gl.
Osobito zahvaljuje se družtvo vč. g.' drž. poal. Hrenu, ki je blagovolil doneske j nabrati in jih družtvu izročiti.
Akad. družtvo „Slovenija14 na Dunaji.
Za odbor: Kari Zakrajšček,
tč. predsednik.
Odlikovan na svetovnej Farižkej razstavi 1889,
Via
prve vrste, dovršene po najnovejših Du-j) najskih modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in jirieti garanciji
IGNACIJ KRON podružnica v Trstu
del T e a 11- o IV. 3 (Tergesteo) Katalogi na zahtevimjc gratis .
Pošilja se eolnine prosto
Prva Hruška firma /a razpošiljanje liiaiiitaklurnega blaga
Bernhard Ticho — Brno
9-20
i* a u t m u l' k I št. 1H, — razpošilja po poštnem povzetju.
Vekoslav Kokalj,
tč. tajnik.
Poslano.
Kvvizde lluitf proti kostobolu,
staro, izkušeno domače sredstvo
proti kostobolu in revmatizmu.
Cena av. vr. gold. 1.— Pristen 1© z zgornjo varnostno znamko. Dobiva a« po vseh lekarnah; pošilja po pošti vsak dan glavno skladišče : K reisapotheke Kornetihug Dolnja Avstrija.	(1)
Oglas,
Županstvo v Dekani razpisuje službo
občinskega tajnika
z dnem 19. julija t. 1. z letno plačo 400 gld. koji se bodo plačevali v anticipantnili mesečnih obrokih, in prostim stanovanjem.
Prosilci morajo biti sposobni slovenskega, italijanskega in nemškega jezika.
Prošnje naj se vlože pri podpisanemu županstvu do dne 1. junija 1890.
Županstvo Dekani dne 1. maja 1890,
Nadžupan: Josip Mahnič.
' aatnik pol, družtvo „edinost".
BAJE CPtSPE
čista volna, dvojna Sirokost 10 metrov gld. S.
IIOUVEAUTES
snovij za ženske obleke: z
modnimi črtami in carroanx, dvojna širokost, 10 m. gl. H
PISANO
praktična snuv za hišno obleke 10 metrov gld. -1.
Gladkobarvena moderna snov
v vseli novih barvah dvojna širokost lOmet.gld. 5.— .
CHEVRON
nove vrsto, črtana snov, dvojnoširnkost lOm. gl.«*r>0
Trožica (Droidraht).
dobre kakovosti 10 m . g.^-HO
ČRNI TERNO
saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld I 50
DOMAČE PLATNO
1 komad HO vatlov gld. I 50 1 n 80 „ „ 50
KING-WEBE
boljo nogo platno I kom. *[4 Širok, 80 vatlov gld.«,
ŠIPON
1 kom.30 vatlov l.vrsteg.ft f>0 najboljšo kakovosti g. 0.50
KANEVAS
1	k. 80 vatlov lila gl. I SO, 1 k. 30 vatlov rudeč gl. S-20 Kane vas iz niti 1 k 30 vatlov lila in
rudeč gld. O,—
RAJE-RIPS
v vseh barvah, lOm. gl. II 50
OKSFORD
ki se more prati, dobre kakovo« vosti, 1 kom. 80 vatlov gld- 1'50
Zefir za srajce
najboljšo, kar se more priporočati, 1 kom HO vatlov gl. O SO
BOSTON
ki bo moro prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. 3' -
Jedna Rips garnitura
iibstoječaodpogrinjal za posteljo in 1 za mi/o, sesvilenirui frnn žarni gld. 1 —
Tunis-portiere
za 1 okno,kompletno 2 delaf.8'50
Jedna garnitura od jute
2	postel jna in 1 namizno pregrinjalo z franžnni gld.JI.50
Zastor od jute turški vzoree, kompletni zastor gld 9 !IO
llolandsko dolge preproge (o-stanki; 10—19 met. dolge 1 o-| stanek gld :I OO
Najnovejši francoski voili, kisel morejo prati, krasnih načrtov, 10| metrov gld «K SO
Rjuhe brozšiva iz dobrega doma-l čega platna 3 kuni. gld. 3 !bO|
Platneni Java-robci z zavozlani mi franžami likom. gld. % IO
Ženske srajce isiifonalnplatnal
s lino štikarijo8 kom.gld. % 50|
Ženske srajce it trpežnega plat, j obrobljene s čipkami lik. g. Il'jr>|
Možke srajce lastnega izdelka bo-l lo uli bar vene I kom. 1 vrsto gldj 1-ftO II. vrste gld. l'«0
Srajce za delalce i/ rumburškegal oksforda. kompletne, velike. h| kom. gld —
Normalna srajca kompletna velika, Ikoni.g l.fioNormalnehlačel
komp. veliko, 1 kom gld I .r>0|
i Poletnoogrinjalo'-'i4dolgog.i.2i)|
i konjska plahta najboljšega izdelka. 190em dolga, 180 em ši-1 roka, gl. I-{»O, Oarskorumenal plahtaza fljakerje l ko in g *5Q|
Vzorci gratis in franko — llustrovan modni žurnal ,,Briinner Neuheiten" gratis in franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
SESALKAVERMOREL
(zvana I' Eclair)
THF- ORIGINALNA
Jedina z neprestajnim agitatorjem, bruhajočim tekočino, h prašni k oni Rilejr-Vermorel. Popolno in trdno izdelana iz rudečega bakra, dober po-moček proti
PERONOSPORI
(strupenej rosi)
tako na nizkih trtah, kakor na visoeih; jamči dobro delo in ekonomijo s tekočino za
317 daril poleg dekoracij za poljedelske zasluge'
NB. Tekmujemo v rabi to sesnlko z vsako drugo sesalko.
€ K ^ A
originalne popolne sesnlko Vormorel s pridejanimi aparati in prosto eolnine Si	i zavoj
brezplačno. - Razprodalalcem se dovoljuje navadni rabat, — Razpošilja se le proti prej pla* čanej getovini.
KISrFUOO PEG AN Trieste Palazzo del Lloyd
Navod in pouk o rabi te sesalke in škropenju trt dajeta se brezplačno.	3-5
GLASBENA ŠOLA.
Samo za 50 kr. na teden pouk na vijolini, glasoviru, instrumentih za orkester in pihalnih instrumentih. Povprašati je v ulici Via Chiozza Št. 5. 1. nadstropje.
4-4	Valentin Pressan,
učitelj
Mirodilnica
O. 3=3. Angeli
v Trstu Piazza rtella Le^na Stev. 1, na defcelo in drobno
združena z odlikovano izdeloval-nico čopičev (pinzeljnev)
in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Augležko, Fraiicozke, Nemčije itd. iid.
kakor tudi z veliko zalogo
ni i n e r a 1 n i h v o d a
dobljenih neposredno od izvirov in jnmčone svežosti, in
roma] i sk e^a ž v ep 1 ja
za žvepljanje trt, pomešanega z modro ga-lieo in name njenoga v /utiranje
pei onospore.
Zaloga v lastnej, v Log« pod Ricmanjih
ložočej hiši.	^ ^
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & PMadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 16—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV \Veyringergas8e 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Bpeditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Tiskarna Dolenc v Trstu