Leto VIII, št. 220 Ljubljana, sobota 17. septembra 1927 Cena 3 bin bb lalwia ob 4. Stane mesečno Din ; » scmstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica »ter. 5/L Telefon it. >07* ta 2804, ponoči tndi it. »034. Rokopisi sa ne vražajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upnntttvs: Ljubljana, freternova ulica it. 54. — Telefon it. «036. inaenum oddelek; Ljubljana, Prda-nova ulica it. 4. — Telefon tk »*e» Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poitneai ček. zavodu: Ljub-lana St it.S«a - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 16. septembra. Kakor nekdaj, ko se je tajnost diplomacije smatrala kot nekaj absolutno samo ob sebi umljivega, prav tako je javnost danes popolnoma na nejasnem, kaki razgovori so se vršili in se še vršijo te dni v Ženevi med diplomatskimi predstavniki svetovnih držav. Osobito v Jugoslaviji s to tajnostjo ne moremo biti zadovoljni, saj se med poročili zelo pogostem imenujejo razgovori, ki se tičejo naše kraljevine in našega razmerja do precej številnih naših sosedov. Nemogoče je kontrolirati točnosti vesti, ki se tičejo za nas tako važnih problemov in Narodna skupščina bo imek dolžnost zahtevati od vnanjega ministra poročila o ženevskih razgovorih. Prijateljska pogodba s Francijo se še vedno ni objavila, oziroma podpisala in naša javnost je slej ko prej v nejasnosti, v kakem stadiju se nahaja sedaj ta za našo kraljevino tako važna zadeva. Znova se javlja, da je ozir na Italijo povzročil odlog podpisa. Pri tem se imenuje specijelno vojaška pogodba, ki bi jo Italija smatrala za naperjeno proti sebi. Za nas ne more biti dvoma, da bi se s prijateljsko pogodbo s Francijo izpolnile želje celotne naše javnosti, ki je trdno uverjena. da spadajo oziri na Rim v preteklost, ki naj bi ostala pokopana za vedno. Znova so se pojavile vesti o angleškem prizadevanju, da se doseže sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Kadar so se v bližnji preteklosti signalizirala taka poročila, se je vedno znova pokazalo, da jih je bilo treba reducirati na minimum. Odkar sta Anglija in Francija obnovili prijateljstvo in odkar zopet nastopata v reševanju evropskih problemov složno in v soglasju, bi bil seveda tak nastop angleške diplomacije mnogo bolj razumljiv, osobito ker bi francosko posredovanje Italija smatrala za pristransko. Toda v' izdatnejši meri se Anglija prav gotovo ni in ne bo angažirala. Ostane tedaj pot direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom, toda tudi od nje si ne obetamo mnogo ali celo nič. Fašistična Italija vztraja prej ko slej na stališču, da je s tiranskim paktom vse v redu, da ni naperjen proti nikomur in da imata Italija in Albanija kot suvereni državi pravico skleniti pakt, kakršnega pač hočeta. Zato da o reviziji pakta ne more biti govora. Ce je kak nesporazum med Italijo in Jugoslavijo, pravijo v Rimu. more biti samo ta, da kraljevina SHS ni niti doslej še ratificirala riettunskih konvencij. Jugoslavija naj to stori in stvar bo. v redu, to se pravi, potem bo Italija zadovoljna, drugega seveda nič. Nimamo razlogov misliti, da se je mentaliteta fašistične diplomacije v tem pogledu kaj spremenila, zato ne moremo verjeti na uspešnost direktnih razgovorov, če bi do njih zares prišlo, kakor napovedujejo neke vesti. Tretja važna stvar, ki se je tičejo ženevski razgovori, je razmerje do Bolgarije, oziroma balkanski pakt sploh. Doktor Marinkovič ie podal ob svojem povratku novinarjem izjave, iz katerih razvidimo z zadoščenjem, da naš sedanji vnanji minister soglaša s prizadevanji po zbližanju z Bolgarsko in da se bo naša vnanja politika izogibala vsemu. kar bi moglo ta prizadevanja ovirati. Konkretnejših podatkov o stanju medsebojnih odnošajev pa gospod minister ni podal, iz česar moramo sklepati, da se mnogo konkretnejšega povedati ne da. to se pravi, da težnja po zbližanju ni še dovedla do konkretnejših oblik. Bolgarski tisk, tudi oficijozni, posveča prizadevanju primerno pažnjo v dosti simpatični obliki. Kar se tiče balkanskega pakta se trdi. da ga znova forsira Anglija. Znano je, da želi Anglija že dolgo, da se z balkanskim Locarnom ta del Evrope do dobra pomiri, pač zato, ker je v njenem interesu, da se situacija v Evropi ne komplicira še bolj z eventualnimi ho-matijami na tem koncu kontinenta, kar bi bilo za aktualne velikobritanske vna-njepolitične probleme zelo neugodno. Balkanski Locarno je smoter tudi balkanskim državam samim, toda prevladalo je stališče, da je treba najprej urediti nerešena vprašanja med posameznimi državami, potem bo šele mogoč skupen pakt. To naziranje je gotovo upravičeno, zakaj le na ta način je mogoče doseči stabilnost položaja in večjo notranjo trdnost ter vrednost pakta. Ker pa iskreni in stvarni sporazum ni še dosežen niti med Jugoslavijo in Grčijo niti med Jugoslavijo in Bolgarijo, niti med Bolgarijo in Grčijo, da o drugih niti ne govorimo, se zdi, da smo od splošnega balkanskega Locarna ipak še precej oddaljeni. Manj zanimanja vzbujajo vesti o razgovorih med predstavniki Male antante, ne morda ker bi jim ne pripisovali pomena, marveč ker je naša javnost po pravici uverjena, da je ta zveza tako trdna in ker je njeno dosedanje nastopanje pokazalo, da obvladuje situacijo prav dobro. Zato pa pričakujemo tem bolj, da nas predstavnik vnanje politike čim prej obvesti potom dobrega ekspo-zeja o stanju najaktualnejših vnanjih problemov. Gosp. Vukičevič sili na likvidacijo SLS Blejski pakt je neizvedljiv brez fuzije klerikalcev z radikali. — Odposlanec g. Vukičeviča v Sloveniji. — Včerajšnji dogodki v Beogradu daljšanje sedanje koalicije, se zatrjuje, da blejski pakt njim ni znan in jih v nobenem oziri ne veže. Izvedba blejskega pakta, to je vstop klerikalcev v vlado, pa bi ustvaril nov položaj, napram kateremu bi oni ne mogli ostati ravnodušni. Demokratski ministri so bili doslej rezervirani, smatrajo pa, daje za vsako ceno potrebna ohranitev enotnosti stranke in so prepričani, da je sedanji čas najbolj ugoden za vstop kake tretje skupine v vlado, ker bi to Izzvalo nov potres, ki bi lahko rodil daleko-sežne posledice. Oni so za to, da se v sestavo vlade za enkrat ne dira, ker bi sprememba takoj spravila na dnevni red vprašanje novih front. V snovanju demokratskega bloka danes ni nikakih vidnih dogodkov. Beleži pa se dešjstvo, da je tudi Radičeva stranka oficijelno izjavila, da je za sodelovanje z Demokratsko zajednico ln Samostojno demokratsko stranko. Jutri se vrne v Beograd vodja pašičevcev g. Nastas Petrovič. Zato se pričakuje, da se bo v prihodnjih dneh tudi pojasnilo, kakšno je stališče pašičevcev do Davidovičeve akcije. V radikalni stranki se i vukičevičevci i pašičevci zavzemajo - edinstvo radikalnega kluba. Treba pa je naglasiti, da se že danes pojavljajo med radikali mnogo močnejše vodilne osebe, kakor je g. Vukičevič in splošno se- že računa z dejstvom, da g. Vukičevič ne bo imoJ za seboj radikalnega kluba, marveč da se bo pojavila na površju zopet nova osebnost. Imenuje se Boža Maksimovič, ki je mnogo vplivnejši in močnejši od Vukičeviča, in dr. Ninčič, ki velja za nekakega nevtralca. G. Vukičevič ima tudi danes prav za prav samo toliko poslancev, kot jih je imel pred volitvami, t. j. od kakih 10 do 14. Beograd, 16. septembra p. Tekom današnjega dne je bilo zabeleženih več momentov, ki bodo, kakor vse kaže, pospešili razvoj dogodkov in razčiščevanje položaja. Današnja dopoldanska, nad dve uri trajajoča konferenca med gg. Davidovičem in Marinkovičem je pokazala, da stoji demokratska stranka, odnosno njen šef, ki ima sigurno ogromno večino stranke za seboj, čvrsto na stališču, da je bila Vukičevičeva vlada samo volilna vlada in da je potreba sedaj, ko so volitve izvršene, ustvaritev nove in definitivne situacije. Tozadevno ima g. Davidovič svoje poglede na nadaljni razvoj položaja, ki so javnost že več ali manj znani. Predvsem zastopa g. Davidovič mnenje, da blejski pakt razen g. Vukičeviča nikogar drugega ne veže in dogodki zadnjih dini dokazujejo in potrjujejo, da je tudi med radikali prišlo radi blejskega pakta do internih nasprotij, ker smatra tudi del ožje okolice g. Vukičeviča pakt, ki ga je sklenil g. Vukičevič z g. Korošcem, za neizvedljiv, ako SLS ne stopi v radikalno stranko. Vse kaže na to, da se je g. Vukičevič sedaj odločil, da položaj s svoje strani definitivno razčisti. V to svrho je po njegovem nalogu nocoj v Ljubljano odpotoval poštni minister g. Vlajko Kocič, ki ima nalogo, da klerikalceem pojasni nastale težave. Predlagal jim bo, naj olajšajo položaj g. Vukičeviča s tem, da najprej s svoje strani izvrše obveznosti blejskega pakta in se fuzijonirajo z NRS. Vse kaže, da je tudi g. Vukičevič sam prišel do prepričanja, da ie njegov pakt danes neizvedljiv, ako klerikalna stranka ne likvidira. Na drugi strani pa hoče g. Vukičevič izzvati odločitev tudi pri demokratih, zlasti glede njihovega stališča k vstopu klerikalcev v vlado. V demokratskih vrstah in to tudi v onih. ki so za po- Dr. Marinkovič noče povedati ničesar Sprejel je včeraj novinarje, a izognil se je vsem njihovim vprašanjem. — Dvoumne izjave o gg. Vukičeviču in Davidovicu. — Sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Beograd, 17. septembra p. Danes popoldne je zun. minister dr. Marinkovič sprejel novinarje, ki so pričakovali, da jim bo dal kak obširnejši ekspoze o zunanji politiki. Dr. Marinkovič pa je takoj v začetku izjavil, da je obrazložil smernice svoje politike že v Ženevi in da nima povedati ničesar novega. Na ponovne prošnje novinarjev, naj bi jim podal kako izjavo o notranji politiki, se je g. Marinkovič previdno izognil. Ko so ga novinarji opozorili na nasprotstva, ki vladajo med gg. Davidovičem in Vukičevičem, zlasti pa na okolnost, da smatra g. Davidovič sedanjo vlado za volilno, g. Vukičevič pa za poslovno vlado, je g. Marinkovič lakonično izjavil: »Siedanja vlada ne more biti volilna, ker so volitve že izvršene.« Na vprašanje, ali soglaša z g. Davidovičem, se je dr. Marinkovič istotako previdno izognil preciznemu odgovoru, češ: »Pa midva soglašava že 20 let.« V nadaljnem poteku razgovora je dr. Marinkovič potrdil, da se je v Ženevi sestal tudi z bolgarskim zunanjim ministrom, ter da je ž njim razpravljal o izboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. -SS9- Seja ministrskega sveta Beograd, 16. septembra, p. Danes zvečer od 5. do 9. se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji so zatrjevali ministri, da se je vršila razprava izključno le o proračunu, nakar so začeli s podrobno razpravo o pro« računih poedinih ministrstev. Na zahtevo finančnega ministra morajo vsa ministrstva zmanjšati svoje proračune v primeri z leto« šnjim proračunom najmanj za 10 odst. Ministrski svet je odobril prometnemu ministru kredite za železniške delavnice, odnosno nove nabavke v znesku 2,068.770 Din, dalje za popravilo vagonov 4374.660 Din. Prometni minister je bil tudi poobla« ščen, da zamenja pri dižavnih železarnah » Varešu in Zenici staro železo za odgovar« jajočo količino novega. Tekom prihodnje« ga leta bo tozadevno sklenjena med gene« ralno direkcijo rudnikov in generalno di« rekcijo državnih železnic posebna pogodba. Vsi ministri so zatrjevali, da se na dana« šnji seji ministrskega sveta o političnem položaju sploh ni govorilo. Oster napad g. Radiča na g. Vukičeviča Zagreb, 16. septembra, n. Radičevski »Narodni Val» priobčuje uvodnik izpod peresa Stjepana Radiča pod naslovom «Z Vukičevičem pod obtožbo mesto v sodelovanje*. V članku naglaša, da je bil volilni teror pri nedeljskih volitvah tako strašen, da ne gre več za navadno nasilje, marveč za rafinirano izdelan načrt. Vsi ugotovljeni slučaji dokazujejo, da to niso več nekorektnosti podrejenega uradništva, marveč se jasno vidi, da je uradništvo postopalo po višjem nalogu. G. Vukičevič si domišljuje, da bo slično postopal tudi v parlamentu in da bo tudi tam imel svojega predsednika, ki bo postopal le po njegovem nalogu, ter pokorno večino, ki bo tvorila le njegovo glasovalno mašino. Tokrat pa se g. Vukičevič silno moti. Obstoja večina, toda ta večina bo g. Vukičeviča ožigosala za vse življenje in ga tako ožigosanega izročila skupno z glavnimi krivci sodišču. Pogajanja radičevcev Zagreb, 16. septembra, n. Povodom vesti o akciji Ljube Davidoviča glede snovanja demokratskega bloka, se je vaš dopisnik obrnil danes tudi na gospoda Stjepana Radiča in ga prosil za njegovo mnenje. G. Stjepan Radič je izjavil, da se je baš danes radičevski delegat in poslanec inž. Košutič vrnil iz Beograda, kjer se je točno poučil v političnem položaju. Obvestil ga je, da je Z. Pavle Radič medtem že pričel razgovore z zemljoradniki, poslanec Drlje-vič pa s SDS. Akcija, ki gre za ustavitvijo močne parlamentarne formacije, ki bo lahko prevzela vodstvo državne po-like v svoje roke, se razvija zelo povoljno in je rodila doslej popoln uspeh. Avdijenca prometnega ministra Beograd, 16. septembra, p. Danes popol« dne je bil sprejet v avdijenci prosvetni mi« nister dr. Perič. Jutri bo podal novinarjem o svoji prosvetni politiki daljši ekspoze. Imenovanje v zunanjem ministrstvu Beograd, 16. septembra, p. Za šefa proto« koli zunaujega ministrstva je imenovan go« spod Borko Hristič, poslaniški svetnik v Budimpešti, svojeoasni šef Pašičevega ka« bineta. Angleške vojne ladje na Jadranu Sušak, 16. septembra, n. Iz Benetk je do« spelo danes v Sušak 5 angleških vojnih Ia« aij. ki posetijo v prihodnjih dneh tudi Dal« macijo. Italijanska mornarica v Dalmaciji Zadar, 16. septembra, n. Semkaj je dospel oddelek italijanske vojne mornarice pod poveljstvom admirala Dellemda. Flotiljo tvorita dva superdridnavta, 10 križark in 20 torpednih rušilcev. Odpovedana avtomobilska dirka Sarajevo, 16. septembra, n. Za dne 18. t. m. napovedana avtomobilska dirka na pro« gi SarajevosDubrovnik je odpovedana, ker se je javilo premalo udeležencev. Zatiranje našega tiska v Odgovorni urednik tržaškega Trst, 16. septembra o. Odgovorni urednik »Malega lista« je prejel naslednji ukrep tržaškega prefekta: »Prefekt tržaške pokrajine. Videvši tednik »Mali list«, številka 36 od 2. t m., ki izhaja v Trstu; upoštevajoč, da članek »Mussolini v Trstu» vsebuje napačne in tendencijozne vesti; upoštevajoč, da je s to objavo odgovorni urednik omenjenega tednika, g .dr. Lojze Berce pokazal, da ne upošteva opomina, dostavljenega mu formalno dne 26. «Malega lista» drugič posvarjen! avgusta; po zaslišanju mnenja komisije, sestavljene v smislu člena 2. kr. ukaza itd. posvarja drugikrat v smislu in z učinki, o katerih govorita člena 2. in 3. kr ukaza z dne 16. julija 1923 itd. odgovornega urednika »Malega lista« v osebi g. dr. Lojzeta Berceta. V Trstu. 9. septembra 1927. Za prefekta: Zanconati. Gorica. 16. septembra o. Goriški prefekt je razpustil prosvetno društvo v Otaležu. Odnošaji med Albanijo in njenimi sosedi Zanimive izjave albanskega zunanjega ministra--Albanija je z Italijo v najprisrčnejših, z Jugoslavijo pa v prijateljskih odno- šajih! va popolnoma netočna. Nesoglasja, ki obstojajo med Italijo in Jugoslavijo. Albanije direktno ne tangirajo, v ostalem pa vzdržuje Albanija do obeh držav prijateljske zveze. Po njegovem mnenju še ni napočil čas za sklenitev balkanskega Locarna. V ostalem je naglasil, da bo Albanija vselej apelirala na Društvo narodov, če bi se pojavil zopet kak nov konflikt, česar pa ni pričakovati. Končno je odločno zavrnil mnenje, da tvori Albanija torišče nemirov na Balkanu, naglašajoč, da gospodarski interesi ne smejo biti povod za konflikte med sosedi. Rim, 16. septembra, s. Pred parlamentom v Tirani je Ahmed beg Zogu govoril o notranjem in zunanjem položaju Albanije. Tiranski pakt, je dejal Ahmed beg Zogu. ne pomenja nobene kršitve albanske neodvisnost' ker se Albanci, ki so dobili svojo svobodo, ne bodo prostovoljno podali pod kak jarem. Ahmed beg Zogu je izrekel italijanski vladi svojo zahvalo. Albansko-jugoslo-venski konflikt je bil likvidiran z dobro voljo velesil in v prijateljskem duhu obeh neodvisnih držav. Odnošaji z Jugoslavijo temeljujejo na odkritosrčnem medsebojnem priznanju in nadaljevanju tesnega prijateljstva. Albanija se v notranjosti vedno boli konsolidira s pomočjo podpore, ki jo je dobila od Italije pri organizaciji vojske, državne banke itd. Ženeva, 16. septembra, d. Albanski zunanji minister Brioni je podal novinarjem daljšo izjavo o položaju Albanije in njenih odnošajev do sosednih držav. Uvodoma je naglasil, da je položaj Albanije pod sedanjim režimom popolnoma konsolidiran in da na tem delu Balkana še nikdar ni bilo takega reda in miru, kakor sedaj. Res je, da stoji Albanija z Italijo v kar najprisrčnejših odnošajih, vendar pa še ne more biti govora o gospodarskem podjarmljenju Albanije s strani Italije. Vrata v albansko republiko so odprta vsem narodom in so odnošaji tudi do vseh ostalih sosednih držav, zlasti pa do Jugoslavije prijateljski. Krivdo za nesoglasja, ki so vladala nedavno med Albanijo in Jugoslavijo, pripisuje Brioni Jugoslaviji. Na pripombo novinarjev, da gradi Italija v Albaniji vse ceste in železnice, je Brioni naglasil, da Italija zaradi tega ni gospodar albanskega prometa. Albanija je dobila od Italije posojilo za zgradbo železnic, očuvala pa si je pri tem svojo popolno nacijonalno neodvisnost in avtonomijo. Vsa dela vodi in organizira albanska vlada sama. Vesti o nameravani spremembi vladavine v Albaniji in proglasitvi Ahmed bega Zogu za albanskega kralja so neresnične. Glede nedavnih razgovorov med Chamberlainom in dr. Marinkovičem, o katerih se zatrjuje da so se tikali albanskega vprašanja in tiranskega pakta, je Brioni izrazil mnenje, da je ta domne- Francoski predlog v razorožitveni komisiji Za obnovitev ženevskega mirovnega protokola iz 1.1924. Gdan-sko vprašanje. — Posojilo Grčiji in Bolgariji Ženeva. 16. septembra rd. Na današnji seji razorožitvenega odbora je francoski de-lega Paul Boncour predložil že najavljeno resolucijo. V tem načrtu se priporoča Društvu narodov sklep razsodiščnih pogodb, ki zajamčijo mirno rešitev vseh sporov in k| bi med vsemi državami vzpostavili medsebojno zaupanje. Obenem se naproša Svet, naj pooblasti razorožitveni odbor, da ta prouči predhodni načrt za omejitev oboroževanja in ona sredstva, ki bodo mogla vsem državam zajamčiti potrebno varnost. Govoril je tudi švedski delegat Sandler, ki je zahteval razorožitev. Grof Bernstorff se je pridružil izvajanjem Sandlerja. Paul Boncour je nato Izjavil, da je varnost eden od nujno potrebnih pogojev za razorožitev večine držav. Odklonil je misel kontinentalnega ženevskega pakta. Končno je povdarjal, da bo varnost z delovanjem pripravljalnega razorožitvenega odbora dovoli zajamčena, ako bo razorožitvena konferenca pričela z delom. Na včerajšnii zadnji seji Sveta Društva narodov se ie vršila razprava o gdanskem vprašanju. Gdansk ie svoječasno. zahteval premestitev poljskega municijskega skladišča z Westerplatte. Svet Društva narodov Irski polet v Newyork Včeraj je startal v Dublinu kapetan Macintoch za polet v Ameriko London, 16. septembra (lo.) Kapetan Macintosh in poveljnik Fitz Maurice sta navzlic zadnjim letalskim katastrofam star-tala iz letališča Baldonnet v Dublinu za polet v Newyork. Letalca sta čakala 11 dni na lepo vreme. Njihovo letalo nosi ime »Princess Xenia« in je tipa Fokker. Letalo nima brezžičnega aparata. Letalo nosi 700 galon goriva in razpolaga z motorjem 510 konjskih sil. Letalo leti s 120 miljami na je o tej zadevi že sklepal, vefldar pa je prišel sedaj na podlagi novih predlogov do uvidevanja, da je potrebno z ozirom na nova dejstva vprašanje znova razpravljati Definitivna odločitev o tem vprašanju pa je bila odgodena in mora Gdansk iz formalnih razlogov obnoviti postopanje pri komisarju Društva narodov. Med drugim je Svet Društva narodov rzz-praviijal tudi o celi vrsti begunskih vprašanj in je med drugim dovolil Grčiji posojilo v znesiku 9 milijonov funtov, od čigar je določenih 3 milijone za begunce, 3 milijone za stabilizacijo grške valute in 3 milijone za kritje deticita v državnem proračunu. V načelu je bilo odobreno slično posojilo tudi Bolgariji, vendar pa bo Svet Društva narodov o bolgarskem posojilu sklepal definitivno šele meseca decembra, ko bodo izvršene nredhodno na licu mesta potrebne ugotovitve. Chamberlain je danes ob 11. dopoldne Dosetil dr Stresemanna. Nato je dr. Stresemann ob 13.30 na čast članov Sveta Društva narodov in nekaterim drugim promi-nentnim delegatom Društva narodov priredil zajutrk v hotelu Metropol uro. Kapetan Macintosh je znan kot izbo-ren letalec ki si je priboril v letalstvu velike zasluge. Fifz Maurice je častnik v letalskem oddelku irske države. Pred poletom je Macintosh izjavil, da se je dobro pripravil na polet in da ima popolno zaupanje v motor letala. Pred startom je Macintosh izjavil, da upa doseči Nevvnrk v 26. urah. Rekonstrukcija bolgarske vlade Sofija, 16. septembra, d. V političnih kro« gih zatrjujejo, da bo ob prilika otvoritve jesenskega zasedanja sobranja izvršena ob« sežna rekonstrukcija vlade. Nagrada za Rosenholza Moskva, 16. septembra, (be.) Bivši sovjet« ski trgovinski ataše v Londonu Rosenhob je imenovan za poslaniškega svetnika v Pa« rvru. Trdovratna Litva Berlin, 16. septembra, (be.) Litovski mini« strski predsednik Valdemaras je izjavil, da med Litvo in Poljsko nc more prit: do nor« marinih odnošajev. dokler Poljska ne iz« prazni Vilna. Odnošaji z Nemčijo so pri« jateljski. Za odpravo stanovanjske mizerije v Berlinu Berlin, 16. septembra, (be.) Občinski svet je na svoji današnji seji sklenil zgraditev 8000 novih stanovanj. V to svrho se bo po« rabil del nedavno najetega dolarskega po« sojiia. Manevri sovjetskih vojnih ladij Bukarešta, 16. septembra, s. Iz Konstance poročajo, da je 5 ruskih vojnih ladij voe« raj popoldne manevriralo v rumunskem vo« dovju ter da so potem odplule proti Odesi. Po italijanskem vzorcu... Berlin, 16. septembra, (be.) V Kelmorajnu se jc zrušila novo zgrajena hiš« in oofaooaU pod seboj sedem oseb. ,Jredentizem SHS" Glavno fllttfk* primorakega fašizma «11 Popofc di Trieste. objavlja pod zgornjim naslovom zopet eno onih svoji gksovrtm veni nam ne dajo nu ti minute miru,* pravi «Popolo»; — -sedaj »as dražijo proti tej ali cmi državi, sedaj nas skušajo ostrašiti z bajoneti Male ao* tante, zvezane s Francijo; drugega dne naj tvori zopet jugoslovenski imperij strasik) za nas m miru nam ne da več niti kongres narodnih manjšin, ki mu predseduje neškpd Ijivi (aic!) julijski Slovenec dr. NViltan, ki bi hotel, da-bi nas spravil na pravo pot, po željah SHS delati zgago tudi Društvu narodov s kar najneskladnejšim: očitki o italijanskem barbarstvu. In jugoslovenski tisk uporablja sedaj to sedaj ono grožnjo, da bi dal razumeti Italiji veliko nezadovolj stvo SHS zaradi svet Italijanke nacijona« lizacijske politike, ki jo vodi fašizem v na« šh vzhodnih pokrajinah.* List govori ' potem o glavni zmoti Jugo« slavi je, češ da noče odrekati Italiji pravi« c«. da sme v svojih odrešenih obmejnih pokrajinah napraviti vendar enkrat nekoli« ko ^narodnega reda», in pravi, da se ne bodo mogli utrditi dobri odnošaji med Ita« H jo in Jugoslavijo, dokler bodo Jugoslove* ni vztrajali- v tej zmoti. Jugorfovetri mora« jo pozabiti, da so bile v svete, nedotakljive meje Italije vključene nekatere razpršene(I) nemške in slovanske manjšine, ki se mora« jo sedaj prepustiti usodi, katera je taka, kakor je usoda vseh Italijanov, ki ljubijo svojo domovino. Italija ima najhomogenej* ie prebivalstvo med vsemi državami sve« t», 97.4 odst. italijanske narodnosti in sa« mo 2.6 odst. drugorodcev, in ti drugorod« e: se morajo prilagoditi italijanskemu živ« henju. Naj ne bo torej nihče taiao naiven, da bi mislil, da bi Italija hotela ta svoja hišna vrata puščati v rokah večno tujega prebivalstva, protiitalijanskega in celo tu« di že izpostavljenega škodljivi propagandi x one strani meje! Slovansko pleme naj ne trosi svojih moči in naj si ne ustvarja sovražnice v Italiji z umetno zgrajeno po« Htiko v obrambo nekih maloštevilnih sao* vanskih slcupin, ki so se vrinile v italijan* italijanski prestolonaslednik in fašizem C. d. V Trstu, 15. septembra. Ko se je 18. avgusta t L slavil po vMj Italiji god kraljfce Jelen?, se je dogodilo, da glavno glasilo primorskega fašizma <11 Popolo di Trieste, na, dan kraljičinega godu ni našel niti besedice v proslavo tega dne, temveč je šele dan pozneje in zelo kratko omenil, da se je prejšnjega dne slavil kraljičin. god. Tržačanom, ki jim ne uidejo take stvari, je bilo takoj jasno, zakaj se fašistični list tako malo zanima za kraljičino god »vanje , vladavina gospo'!a Mussolini ja! Tako je razumljivo, zakaj fašizem pozablja praznovanje kraljičinega godu! Danes pa je rojstni din prestolonaslednika Umberta. Na vseh državnih, občinskih in mnogoštevilnih zasebnih uradih in poslopjih so raz-vešene zastave, častništvo vojske, karabini- Odprava mednarodne kontrole ob griko-bolgarski Sofija, 16. septembra, d. Lieti poročajo^« Ženeve, da je bil med bolgarskim in grškim zUoanjhn mnustroro dosežen sporazum, po katerem se koncem novembra odpravi med« narodna kontrola na bolgarsko»grški meji. Ta kontrola je bila ustanovljena že pred dvoma letoma povodom grškega napada na bolgarsko mejo pri PetriSu, s strani Dru« štva narodov in je imela predvsem namen preprečiti nadaljne obmejne konflikte. Man« dat je bil poverjen s strani Društva naro« dov Švedski, ki je vzdrževala na meji stal« no komisijo oficirjev. Ker pa so so mod tem ednošaji med Grčijo in Bolgarijo znatno zboljšali, je postab ta mednarodna kontio* Ia nepotrebna. Angleško-ruski odnošaji London, 16. septembra, (lo.) Včeraj je govoril Clynes o angle§ko*ruskih odnošajih. Govornik je povdarjal, da goji angleški na« rod nezmanjšano simpatijo do ruskega na« roda, vendar z velikim obžalovanjem sprem -Mariborski Večernfk Jutra« priobčuje članek, Ig bo zanimal tudi širšo javnost in ga zato ponatiskujemo. Glasi se: Klerikalno časopisje se trudi dokazovati da v Sloveniji pri minulih volitvah ni bilo terorja in da so bile volitve svobodne. Zato hočemo samo na nekaj vzgledih pokazati da je resnica vse drugačna in da tudi v Sloveniji nismo tokrat imeli popolnoma svo bodnfh volitev. Da so se vršili zadnje tedne pred volitvami po velikem delu naših župnij misijoni, pri katerih so najeti pridigarji pestili volilce in njihove svojce po že običajnem načinu z grožnjami o poklenskih kaznih s postavljanjem Presvetega srca Jezusovega v prvo skrinjico, nam ni treba na slučajih dokazovati. Da so v tem pogledu po večini tudi vsi župniki in kaplani po višjem naro- —------------------------čilu tekom zadnjih nedelj in praznikov pred Ija iropertinenco ruskih voditeljev. Fofcrtic« volitvami storili svoje, je splošno znano, ni in trffovinski odnošaii z Rusijo bi bdi J Da pomen. ^ 2a na-ega pov?rečnega kmeč Ali smo imeli v Sloveniji volilni teror Zlorab* vere« — Pritisk duhovščine. — Nasilja klerikalnih agitatorjev« — Zloraba gospodarske moči« — Tudi Nemci niso zaostajali« — Makedonske volitve v Prekmurju legitimacija« kar ie mnogi neuki volilec smatral kot nekako uradno listino? ni in trgovinski odnošaji z Rusijo najboljši, ko bi Rusi skrbeli edinole za svo« j£ zadeve in se ne bi vtikali v razmere dru« jerji, ki opravljajo službo po mestnih ulicah, ! gih. Rusija ne bo spreobrnila sveta nes v veliki, svečanostni uniformi. Celo na po- I pretnjami, ne s propagando. Gospodarja —— — I .sistem, ki ga je uvedla Rusija, je poslabšal gospodarsko stanje ruskega naroda, ki živi veljništvu tržaške fašistične milične legije _ miličarji prisegajo tudi kralju! — so iz-vešene zastave. cPiceoloj je objavil v današnji jutranji številki tako-le vdanosti se to-pečo čestitko: ^Kraljevič prestolonaslednik dovršuje danes 23 let. Ljubezen Italijanov napram sa- r „„„,.„ ^ ___________ vojaki hiši se zlasti ob tej radostni priliki! Kovna"*je' bifo~nad vso' Litvo ^proglašeno mnogo dražje nego drugi narodi. Obsedno stanje v Litvi Varšava, 16. septembra, d. Po poročilih iz obrača k mlademu, tako ljubljenemu in tako poljudnemu kraljeviču Umbertu in voščila vse Italije gredo njemu, polna ljubezni in zvestobe. In z voščili vse Italije gredo tudi voščila Tržačanov, ki goje za kraljeviča prestolonaslednika globoko čuteno ljubezen, iz-virajočo iz vdanosti in instinktivne simpatije napram njegovi zorni mladosti, njegovi očarujoči ljubeznivosti. Sinu kralja zmagovalca, nadaljevalcu slavne savojske dinastije, simbolu upov in aspiracij bodoče zgodovine Italije navdušena voščila veličine in slsvo!) Ali glejte! Kje je tu vsa Italija s svojimi voščili, polnimi ljubezni in zvestobe, ko glav sko ozemije. Tu gre za nekako kolektivno no, službeno glasilo vsega primorskega fa-duševno zmedenost, ki daje jugoslovanske« šizma, <11 Popolo d' Italia, ne omenja niti t ir.u ljudstvu neko vse graje vredno pretira« I eno besedico prestolonaslednikovega rojstno občutljivost Incident zaradi tiranskega nega dne, ko je ves tržaški Korzo poln za-, . • ,—j..z—Vi i»>. i atav ju je samo ni na uredništvu »jo in iMubijo ta itali* jamstvo? Odgovori naj trža^Ki «Popok>»! na Lloydovi palači zastave, na stolpu mestne palače tržaška rdeča zastava s »rebrno hele-bardo, iznad prvega nadstropja pa ogromna trobojnica, na borzi zastave, vsi javni lokali vsenaokoli v zastavah, toda nad vhodnim stebriščem Verdijevega gledališča, sredi vseh teh z zastavami okrašenih palač, pa vam izr nad fašističnega grba z liktorskim svežnjem in napisom — — moli v zrak prazen, gol drog, brez zastave in nad njim še trije drugi prazni drogovi, kakor tudi nad vhodom v ulici sv. Karla, odkoder je dostop v sedež provincijalne fašistične federacije in njenega tajništva, glavnega sedeža fašistične stranke na Primorskem. Fašistična stranka kot taka torej bojkotira praznovanje rojstnega dne preetolona-slednlka Umberta 1 Resnica je, da se danes nahaja, ali da se je V6aj včeraj nahajal provincijalni fašistični 9ekretar inž. Cobol v Rimu, kjer je poročal generalnemu tajniku stranke o uspehih dosedanjega enotnega fašističnega asimilacijskega delovanja na Primorskem, toda v Trstu je ves ostali direktorij, ki menda vendar ni pozabil rojstnega dne prestolonaslednikovega, ko ga ni pozabil ves ostali Trst! obsedno stanje. V mak protesta so delav* ske organizacije v vseh večjih centrih pro* glasile protestno stavko. V Kovnu so vsa javili poslopja zasedena po vojaštvu, po ulicah patruljirajo močne vojaške patrulje, vsa važnejša križišča so flamkirana s stroj* nicami, pošta in kolodvor pa sta sploh po« polnoma zaprta. Vlada je zahtevala od Nemčije izročitev pobegle« kapetana Ma« jusa, ki ga smatra z vojaškega organizator* ja vstaj® v Tauroggenu. Vojno sodišče je obsodilo doslej 20 oseb Ttz smrt. Smrtna obsodba jc bik takoj izvršena. Zadnji madžarski pretendent na prestol umrl Budimpešta, 16. septembra, d. Te dni je umrl v starosti 71 let bivši veleposestnik Gustav Szeat Gyorgy. Porivajoč se na svo* je sorodstvo in pokolenje z Arpadi, je rt» klamiral svoje pravioe na madžarski pre* stol. Izdal je več spomenic, v katerih doka« zuje t« svoje pravice. Se za časa avstro« ogrske monarhij« je izdal več brošur, v ka« terih je ostro napadal Habsburžane, zlasti pa cesarja Franca Jožefa. Tudi po prevratu je stalno opozarjal madžarsko vlado, naj ne pozabi, da je on edini čistokrvni mad!ž«r siki upravičenec na madžarski prestol. Katastrofalne posledice poplave na Poljskem Varšava, 16. septembra, s. Po aproksima* tivnih podatkih pomožnega odbora za po* plavljeooe na južnem Poljskem, je bilo v vojvodstvu Stanislav poplavljenih v 14 okra jih 9 mest in 300 drugih krajev. Skoda na poljih znaša nad 10 milijonov zlotov. Uto* pilo se je 52 oseb. Poplave so povzročile veliko materijelno škodo za 38.396 rodbin, od katerih je približno tisoč izgubilo skoraj vse orodje za delo. V Ivovskem vojvodstvu je bilo v 18. okrajih poplavljenih 500 občin. Prizadetih je 13.988 rodbin. V vojvodstvu k^fa človeka duševni teror najhujše vrste, si lahko vsak na prstih izračuna. Ali Pa morda ni teror, če je neki župnik v ormoškem okraju na praznik pred volitvami sklical farane na shod v cerkvene prostore in jim zabičal, da morajo seveda vsi itj volit, češ da bodo sicer popoldne prišli po nje žandarji? Za to so priče na razpolago. Ali ni teror, če so v neki vas[ blizu Maribora popoldne prišli klerikalni agitatorji z vozom po volilca, ki je dozdaj res vedno volil SLS, ki Pa se je tokrat odločil, da sploh ne gre volit, ter so ga s silo odpeljali na volišče in ga prisilili, da je volil? Ali morda ni neka vrsta terorja, da so klerikalni agitatorji v neki občini blizu meje nad Mariborom v noči pred volitvami namenoma upijanili naprednega čuvarja skrinSce iti ga tako onemogočili za izvrševanje njegove volilne pravice in čuvarske dolžnosti? Ali ni neka vrsta terorja, da so klerikalci razposlali na vse volilce pozive k volltvi za prvo skrinjico pod naslovom »Volilna Ali morda ni teror, da se je s pomočjo politične oblasti v mariborski Mestni hranilnici vzdržal čez volitve nezakoniti ge-rentski režim, ki je baš pred volitvami odpovedal naprednim volilcem kredite, ki so bili svoječasno soglasno od zastopnikov vseh strank dovoljeni? M ni teror, če je zagrizeni klerikalni kmet v neki občini slovenjebistriškega okra ja pisal svojemu sosedu, naprednemu agitatorju, med drugim sledeče: »... da pri nas agitacije ne dopustim za tvojo stranko . Jaz pa pravim, če boš Ti nam v škodo več glasov dobil, Ti bom jaz odrekel pomoč pri vožnji, povem pa tudi, da kdor Ti bo vozil, temu jaz ne priprežem, ker nimam živine za Orjunce. Tudi bom v Devcah vodo zaklenil. Dr. Pivko Ti pošlje Orjuno in imel boš dosti vode...«? Ali morda ni teror, da so nemški meščani vse svoje viničarje {n od nemškega kapitala odvisne kmete nagnali, da so v masah glasovali za nemško listo v krajih, kjer ni niti enega Nemca? Ali pa da so v Mariboru in Celju morali na komando nemških gospodarjev glasovati za nemško listo uslužbenci slovenske narodnosti? Ali ni teror, kaT so radikali uganjali v Prekmurju, kjer so uprizorili makedonske volitve in kjer so z grožnjami, da bodo kot vladna stranka vsem onim, k; ne bj nje volili, odvzeli agrarno zemljo, ustrahovali volilce? Ali Pa ni teror, da je namestnik srezkega kandidata NRS v srezu Dol Lendava z vednostjo predsednika volilne komisije sedel v volilnem lokalu, kjer ni imeHl>o zakonu pravice biti, in osebno agitiral za svoio stranko? Menimo, da že ti vzgled-; zadostujejo za dokaz, da je — vsaj kolikor se tiče mari-borsko-celjskega volilnega okrožja! — dejansko obstojal teror najgrše vrste in da ni govora o svobodnih volitvah. Seveda, prestolonaslednik ni ljub in drag Tarnopol je bilo v štirih okrajih poplavijo 4„ T>« 5flaK lrrfmi I ^ 29 občin. 75 odst. polja je uničenih. V vojvodstvu Krakov je bik) v sedmih okrajih poplavljenih 123 občin. Skoda na poljih Znaša poldrag milijon zlotov. fašizmu in fašistom. Po njegovih žilah kroži črnogorska kri njegove matere, ki mu ne da, da bi mirno gledal, kako se z vsakim dnevom bolj krši moč in ugled krone in vladarja, tako da bi tedaj, ko bi šlo za nasdedstvo, I najbrž ne bilo več kaj nasledovati. Pa je 1 potem pač razumljiv njegov odpor proti fašističnemu osvajanju vseh vladarskih pravic in njegov gnjev proti tistemu, ki si svoji nje govo dedšrano. Da je potem ta naklonjenost obojestranska, ni težko pojmiti. Mnogo se govori v Italiji o nepremostljivem nasprotju med prestolonaslednikom Umbertom in gospodom Mussolinijem, da se nista javno sešla, odkar je prestolonaslednik polnoleten. Ali je vse to res, ali ne, bi bilo zaman povpraševati. Marsikdo bi tudi ne verjel. Toda po današnjem bojkotu proslave prestolonaslednikovega rojstnega dne s strani službenega predstavništva primorskega fašizma, se more pač reči z vso gotovostjo: res je; med prestolonaslednikom in fašizmom je prt — popolnoma razreean! Svečan sprejem ameriških legijonarjev v Franciji Pariz, 16. septembra. 6. Danes je dospel v Cherbourg pamik Leviathan s 1600 ameri* škjmi legijonar ji. 2 njimi je dospel tudi ameriški vrhovni poveljnik za časa vojne general Pershmg. Legijonarji so bili zelo svečano sprejeti. V imenu predsednika^ re* publike je pozdravil generala Persbmga predsednik departementa Manche. V izre* oenih govorih so se govorniki predvsem spominjali na prijateljstvo med vojno. Ge« Pogajanje za oddajo čsl. železnic v zakup Berlin, 16. septembra, s. »Tagliche Rund* »chau» poroča iz Prage o pogajanjih češko* slovaškega prometnega ministrstva z ameri* ško finančno skupino glede oddaje češkoslo« vaških železnic v zalorp. O teh pogajanjih se trdi, da je ta akcija v zvezi z vprašanjem cenitve češkoslovaških železniških objektov po reparacijski komisiji za določitev kvote, ki jo bo morala češkoslovaška plačati za imovino, ki jo je zapustila bivša avstro* ogrska monarhija. Kakor se govori, je ta vsota zelo visoka. V češkoslovaški vladi se opaža razpoloženje, da se železnice oddajo da ^ ta Davidovič do- Hughes r kandidat Wa§Mngion, 16. septembra, d Državni tajnik Meilon je izjavil, da se je Coobdge definitivno odpovedal kandidaturi na pred* stdniško mesto ter da bo republikanska stranka kaaddksU po vsej priflri držav« nega tajnika Hufhesa, ki ima mnogo izgle* dov, da bo ferrnljen. Zračna zveza Bedin-Madrid Berlin, 16. septembra, (be.) V San Seba* stianu so bile zaikfjučena nemško*španska mkoptovn* podajanja. Uvede se zračna MM nsd M adridom ® Beritaon odpotovali na bivše vojno ozemlje in da bo« do predvsem posetiK pokopališča ameriških vojakov. Izrazil je upanje, da je francoska vlada prepričana, da je ameriško prijatelj« stvo do Francije ravno tako močno kakor L 1917. Nato so se legijonarji z vlakom odpeljati v P^riz. Novi nemiri v Mehiki Waihington, 16. septembra, (lo.) V ru« dairicem revirju Gu a čislaj ara ao ponovno izbrubmK nemin. Ravnatelj južnopacif&ee železnice Fisher je bil umorjen. Živi pokopani Varšava, 16. septembra, s. V Rovtru je bil te dni odkrit grozen zločin. V Simonovu v Volhiniji je predstojnik občine obsodil šti* ri kmete, ki so bili osumljeni tatvine brez vsakega sodnega postopanja na smrt. Smrt« na kazen je bua izvršena na pravoslavnem pokopališču na ta način, da so izkopali ter s pomočjo prebivalstva zakopali obsojence, ki so bili zvezani. Predstojnik občine je bil aretiran. cela soglašava. 0 zbližanju demokracije sem govoril jaz, je govoril g. Davidovič in je govori g. dr. Žerjav. Im Vorvvartsschreiten Tak nasiov je dala »CHlier ZeHungc svo-. }etnu zadnjemu članku, v katerem opisuj® svoje uspehe pri volitvah. O tem govoriti bo še prilika. Danes ugotavljamo samo dejstvo, da je potožil svoj mandat v občinskem odboru g. Josip Gratschner, uslužbenec tvrdke Rakosch, ki je M — dasi star »Nemec. iz Planfae, zadnje čase organiziran p r ljubljanski operi. Danes, v soboto zvečer upriz»ri v ljubljanski operi Verdijevo delo ' Trubadur-, v popolnoma novi inscenaciji in deloma tudi novi režiji. Deloma je tudi nova letošnja zasedba te opere. Azuceno poje ga. Vilma Thierrv- jeva, ki je že tolikokrat žela velike uspehe v tej ulogi v Ljubljni in drugod. Z Leonoro debutira na našem odru mlada nadarjena dramatična pevka gdč. Karolvjeva iz Zagreba. Dama ima lep obsežen in izšolan glasbeni materijal, kar vse nam daje trdno upanje. da bo v tej sicer težki ulogi lepo uspela. Za naš oder je tudi nov Manrico novega našega člana tenorista gosp. Gospodinova in gosp. Holodkov tudi v ulogi ponosnega grofa Lune. Opero dirigira kapelnik gosp. Neffat, režira pa gosp. Šubelj Začetek prei-etave točno ob 8. zvečer. Popust pri gledaliških predsta-rah za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesej-mu. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je dovolila vsem posetnikom gledališke razstave na velesejmskem prostoru 20% popust pri predstavah v 'Narodnem gledališču, ki se vršijo od 17. do 25. septembra. Vstopnica, veljavna za obisk gledališke razstave, se predloži gledališki blagajni pri nakupu sedeža za katerokoli predstavo in predložena vstopnica daje potem kupcu pravico 20 % popusta. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, pa tudi v paviljonu K velesejma. kjer <=e nahaja gledališka razstava. NedbaloTa opereta ke v italijanskem jeziku. Tudi to bridkost so prenesli, samo d* so ostali med svojim narodom. Toda grozovitost laških mogočnikov se tu še ni ustavila. Izmišljujejo muko za mu« ko za naš narod in za učiteljstvo poseb£. Letos se zdi, da jih ne bodo odpuščali, ubi« ti jih hočejo na ta način, da jih pošiljajo med popolnoma italijansko ljudstvo, med ljudstvo, katerega narečje učitelj niti ne bo razumel. Le predstavljajte si našega uči« telja, vzgojenega pred vojno, ki se je v no« vih razmerah priučil toliko italijanščine, da je za silo naredil izpit, kako poučuje pijemontske otroke, ki govore svoje, od književne laščine precej različno narečje. Kako se bodo razumeli? Ali ne bodo uspe« hi slabi, muka pa velika? Ali niso morda poslali slovenske učitelje v te kraje samo zato, da jih na ta način popolnoma diskva« lificirajo in nato popolnoma uničijo? To se pravi človeku z rokavicami zaviti vrat. Se« veda bodo Italijani pred svetom, kot je njih prirojena navada, hinavsko zavijali oči in rekli: «Saj jim nismo storili krivice, lepa mesta smo jim dali.® Učiteljevanje ni rokodelstvo. Učiteljevo orodje, s katerim dela, je živ jezrk, ki mu ga je dala mati in s katerim vrši svojo ve« Fiko nalogo. Učitelj more in mora uspešno delati samo med svojim narodom. Radi te« ga je danes učiteljstvo, ki mu je pokazana pot med Lahe, v strašnih škripcih. Kaj naj store? Tam doli so odžagana veja. Če ima« jo ženo in otroke, se bodo še ti poitalijan« čili. Ali je njih dolžnost, da ubogajo in gre« do in s svojo nezmerno muko tonejo brez haska za svoj narod v laškem morju? Ali pa jim je s tem krivičnim barbarskim de« janjem že pokazana pot tja, kjer njih brat« je »si prosti vl':» Kraj Cas jp&zGv 7. 14. 21. i u ■ CD Temper. M Of ca 1* Smer vetra ir brzina t metrih Oblačno 0-10 /608 126 91 E 1 10 757-7 19-7 75 E 2 10 756-1 15-5 95 E 2 10 /t>88 17-0 7< SE 4 3 760-7 15-0 84 SE 4 7ol-4 190 63 mirno 3 763-5 10-0 85 E 2 10 763-6 17-0 75 mirno 5 7624 20 0 57 mirno 4 7 M 190 58 ESE 8 10 758 6 1C-0 - ESE 1 Ljubljana i (dvorec) . • . ' Maribor . . . Zagreb . , > ■ Beograd i • • i Sarajevo . . < Skoplje . . , • : Dubrovnik > ■ | Split ..... Praha Solnce vzhaja ob 5.39, zahaja ob 18.11, luna vzhaja ob 21.5, zahaja ob 11.46. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.6 C, najnižja 11.3 C. Dunajska vremenska napoved ?a soboto: Oblačenje s padavinami; temperatura bo padla, zapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved /a soboto: Lahni vetrovi iz drugega in tretjega kvadranta, nebo oblačno, dež, pozneje izpremenijivo: temperatura okrog 18 stopinj; morje nekoliko razburkano. Padavine Vrsta < umb do I. ort 100 -pelerin. Dne 3 oktobra pri upr.avi ba-rutane v Kamniku glede dobave hrastovih pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled Pri direkciji državnih železnic ekonomsko odelenje v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 1. oktobra glede dobave 350 kg rapid jekla 550 ks orodnega iekla in raznega orodja (škarie za rezanje pločevine in železa, žle-bate plošče in brusilni aparat); 4 oktobra slede dobave 8100 ki bakrenih cevi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije 16. septembra. Na ljubljanski devizni borzi je bil promet srednji. Narodna banka je intervenirala v devizah na London, Curih in Dunaj, v ostalih devizah pa je povpraševanje krila privatna ponudba. Deviza na London je bila čvrstejša ter 9e je dvignila za 5 točk. Krec-kejša je bila tudi deviza na Trst, ki se je trgovala po 309. . Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda, ki se je v tekočem tednu dvignila od 362 na 378, danes nekoliko popustila. Promptna je bila zaključena po 376, pozneje pa po 375.5 in 374. Ob zaključku borze se je nudil denar po 373.5. Za oktober se je trgovala po 882 in 380. Med bančnimi vrednotami je dalje čvrsta Narodna banka, ki no-tira 5050 — 5150. Tržišče inustrijskih papirjev je bilo živahnejše. Gutmann se je trg> val po 250, Šečerana Osijek po 537.5—540, Danica po 165, Drava pa po 565. Čvrsto no-tira 5050—5150. Tržišče industrijskih papir-(včeraj 475) in Dubrovačka, ki se je trgovala po 395. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.505 - 13.535 (13.52). Curih 1094 — 1097 (10955), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.90 — 276.70 (276.30), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Pariz 222 — 224 (223), Praga 168.02 — 168.82 (168.42), Trst 308 — 310 (309). Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.83, Dunaj 7.9918 — 8.0218, Berlin 13.51 — 13.54, Milan 308.25 - 310.25, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.627 — 56.827, Pariz 222 — 224. Praga 168.025 - 168. 825, Curih 10W-1097: ameriški dolarji 56.175 — 56.375, avstrijski šilingi 7.995 — 7.975. Beograd. Pariz 222 — 224, London 275.9 do 276.7, Ne\vyork 56.61 — 56.81, Milan 308.25 — 310.25, Praga 168.05 — 168.85, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.945 — 9.97T>, Bruselj 7.905 — 7.935. Bukarešta 35—35.5. Trst. Beograd 32.20 — 32.60, Dunaj 254.50 do 264.50, Praga 54.25 — 54.75, Pariz 71.75 do 72.25 London 89.20 — 89.50, Newyork 18.3050 — 18.4050, Curih 352.50 — 356.50. Dunaj. Beograd 12.46875 - 12.50875, Berlin 168.51 — 169.01, Budimpešta 123.82 do 124.12, London 34.4475 — 34.5475, Milan 38.57 — 38.67, Newyork 708 — 710.50, Pariz 27.7650 — 27.8650, Praga 20.9775 — 21.0575. Curih 136.51 — 137.01. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.38, L trdoti 25.2175, Newyork 518.55, Pariz 20.3325, Milan 28.23, Praga 15.37, Budimpešta 90.65. Bukarešta 3.21, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 199 - 199 (199), Ljubljanska kreditna 140 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0-80, Vevče 135 - 0, Ruše 260 - 270, Kranjska industrijska 0 — 405, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.5 — 84, Vojna škoda promptna 373.5 do 375, za oktober 378 — 379, za november 0 — 380, agrarne obveznice 53 — 55; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Poljo 16 do 17.5 Kreditna Zagreb 91 — 93, Hipo 55 do 55.5', Jugo 91 — 93, Praštediona 850 407.5 — 415; bnšks <5> 380 — 390: baška <6» 327.5 — 337.5: baška <7» 270—290. Otrobi: baški. sremski in slavonski v jutastih vrečah 172.5 do 175. Tendenca nespremenjena; promet 8 vagonov pšenice, 4 vagoni ovsa in 4 vagoni turščice. Svinjski sejem v Mariboru (16. t. m.) Dogon: 417 svinj. Povprečne cene: prasci, stari 5—6 tednov 80 — 125, 7—9 tednov 150 do 180, 3—4 mesece 320 — 400, 5—7 mesecev 420 — 450, 8—10 mesecev 500 — 600. 1 leto 1000 — 1100-Din; za kg žive teže 10 — 11.50, mrlve 15 — 17 Din. Kupčija precej živahna. Prodanih 234 komadov. Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t. m.) Razpoloženje na dunajskem tržišču je pod utisom mlačne tendence na ameriških tržiščih in na budimpeštanskem ter-minskem tržišču dalje reservirano. Ponudbe so bile deloma nekoliko nižje, edino turščica je nekoliko čvrstejša, ker se je cena v Ar-gentiniji dvignila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (81/3 kg) 44.58 — 45; r ž: marchfeldska 38.5 do 39; turščica 27.5 — 28; oves: domači in madžarski 29.5 — 30. Ie življenja in sveta Tragična smrt plesalke Duncanove Že ined včerajšnjimi brzojavkami smo poročali, da se je Izadora Dunca-nova — prihodnje leto maja bi ji bilo petdeset let — v sredo zvečer smrtno ponesrečila v Nizzit, kjer je imela svojo plesno šolo. Življenje te ženske, prepleteno z anekdotami in resničnimi dogodivščinami, je bilo prezanirrtivo. Rodila se je v Ameriki. Zibel ji je tekla v San Fran-ciscu. V njeni mladasti ni imel ples tistega pomena kakor danes; niso ga smatrali za umetnost ki ji gre mesto poleg literature, slikarstva, kiparstva in glasbe. Zato ni mogla .biti Izadora Dun-canova samo plesalka, ampak še nekaj več: propagatorka, učiteljica in mo-droslovka nove umetnostne panoge. To je tudi postala. Pred dobrimi 25 leti je vzšla njena zvezda v Evropi, potem ko so jo že priznali v Ameriki. Duncanova je bila prva, ki je začela Širiti ples z neobutimi nogami po antičnih vzorcih. Žela je velikanske uspehe. Danes, ko je postal ples v mnogih ozirih zadeva erotike in drastike, je stvar težko razumeti. Okrog 1. 1900. pa je njeno delovanje imelo revolucionaren značaj in je tudi izzvalo temu odgovarjajoče učinke. Vse, kar poznamo danes pod besedo Bintang< nadomestil parne stroje z Dieslovim motorjem in je dosegel veliko zmanjšanje pessonala. Odpustili so vse kurjače, število mazačev pa so zmanjšali za polovico. S tem so se izdatki skrčili, ker so odpadli tudi stroški za prehrano; prostori za nastanjenje osobja pa so se dali pretvoriti v 6kladišča, s čimer se je kapacteta aa koristne tvovore znatno povečala. Odpadlo je tudi zamudno in komplicirano rekruto-vanje personala posebno kurjačev, ki jih je za parnike silno težko dobiti. Hitrost ladje se je po predelavi povečala za 10 kapaciteta je narasla tugi za 10 Virginia«, ki, je spadal med moderne parnike na turbine, so 1. 1924 predelali na pogon z Dieslovim motorjem za 1.200 ks. Primerjali so dve enaki vožnji pred in po predelavi in so ugotovili sledeče razmerje: Vsebina parnika za koristno težo 6e je po predelaci povečala za 11%, hitrost za 22 ef(. duevna poraba goriva pa je padla od 19 ton premoga na 5 ton nafte. Še bolj ilustrativen je slučaj motorne ladje :Bintang«. Ta ladja je pred predelavo porabila dnevno 58 ton premoga, po predelavi pa le 17 ton nafte. Izdatki za kurivo so znesli preje letno okroglo 7 milijonov Din. po predelavi pa le okroglo 4 milijone Din. Obenem pa se je akcijski radij povečal od 43 dni na 164 dni in strojno osobje zmanjšalo za eno tretjino. Če zračunamo celotne letne prihranke, dobimo lepo vsoto nad 4 milijone Din. Ni se torej čuditi, če vsled tako ugodnih okoliščin motorne ladje tako hitro napredujejo in bodo v par letih stare parnike docela izpodrinile. je zadel kupec srečke 12.950 pri komerciiaini banki d. d. Ljubljana, Dunajska cesta Me zo 4. razred 14. 98« KLOBUKE Me, obleko itd., kupite najugodneje pri 3AKOB LAH. Maribor samo Glavni trg št. 2. 9832 i ..Juniper" francosko žganie je najbojše sredstvo pioi1 revmatizmu, glavoboli, zobobolu, trganju, že lodčmm bolezaim itd. Dob se povsod Glavna zaloga: Vitomir Dolisišek Celje, Gosposka ulica št. 26 i|« n H štev. 442 v Ljubljani od 17. do 27. septembra 1927. Med. univ. v dr. Leo Savnik specialist ia. ženske bolezni in porodništvo ordinira vsaki dan razun nedelje in praznike od 10 - 12. ure dopoldne in od 3—4. popoldne v LJUBLJANI Tavčarjeva (Sodna) ul. št. 6. Telefon štev. 2614. ialogo POHIŠTVA pnporoča za nakup in vabi na ogled AHDRE1 KREGflR ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte cenik jcidnf.itx.iL M inncjusnDDnnonooDonDannDmnocDnaciD GlOVANi BOCCACCiO: DEKAMERON Prevel Dr. ANDREJ BUDAL. t. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna i z daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — t ilustracijami. II. knjiga. Bro5. Din 56-—. platno Din 72 — , luksuzna izdaja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami. tli. knjiga. Broš. Din 56-—. Diatno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— t ilustracijami Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadrage v Ljubljani, Prešernova ul. 54. fi—Zahvala. ■■■ Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih i/gube, naše&a nepozabnega inoža, cčeta, sina in bra a, gospoda Jiždi Hočevarja izrekamo tem potom našo najsrčneišo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. M'heiiču za njegovo ljubeznivo pozornost med boleznijo, gg. zdravnikom v bolnici ur čč. sestram za ves trud in tolažbo v njegovih zadnjih težkih dneh, lovskemu društvu za zredno lepo udeležbo, požarrv orambi, oevskemu društvu za ganlj^e žaiostinke, mm n. r in nar. poslancu g. Pudju, g notarju Sinku, pevovodji cerkvenega pevskega zbora g. Brejcu ?a lepe in iskrene poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in sploh vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vel. Lašče, dne 16 septembra 1927 Žalujoči ostali. J. O. Ctinrood: 62 Preganjana žena Roman. Razpletla je svilnate, močne pramene svojih kit in se jela česati v svitu ognja, med tem ko je Aldous rezal slanino. Nekatere rezine so bile debele, druge tanke, samo zato, ker ni mogel odvrniti pogledov od nje, ki je stala pred njim nalik boginji, malone do kolen odeta v ta kraljevski plašč. Zalotil se je, da požvižgava z nekam čudno lahkim srcem, ko si je spletla lase in je pomočila obraz v mrzlo vodo, ki jo je bil prinesel iz jezera. Iz te kopeli je vstala kakor zorna najada. Njene oči so se iskrile. Njen obraz je bil rožnat, njene ustnice prelestno polne in rdeče. Mokri kodrci so se milo vili okoli njenega obličja in vratu. Za več minut je Aldous prestal v svojem delu in zavzeto strmel v Jano, med tem ko ju je Mac Donald opazoval izpod skupine dreves. Slanina je že prasketala na ognju, ko je Jana priskočila k njej in jo ie. rešila, da se ni pripalila. Po prvem zablesku dneva na iztoku se je naglo začelo svitati; a Mac Donald se je vrnil v tabor, še preden je bilo videti na streljaj. Zajtrk ie že čakal. Takoj, ko so ga použili, je stopil stari lovec po konje. Ura je bila pet in solnčni žarki so se baš usipali preko gorskih vrhov, ko ie bila trojica spet na sedlu in na poti. Skoro ves dan je Aldous vodil odpravo. Mac Donald, ki je pazil na morebitne zasede, je jahal tako daleč naprej, da sta ga videla vse dopoldne samo dvakrat. Ko so se ustavili, da bi se utaborili za no-čevan.ie je bil njegov konj skoro iznemogel ni tudi na njem samem je bilo videti sledove silnega tetesnega napora. Aldous ga ni mogel izpraševati vpričo Jane. Čakal je. Toda Mac Donald je bil čudno malobeseden. Mac Donaldova napoved zastran Jane se je tisti večer uresničila. Vsaka koščica v telesu jo je bolela in utrujena je bila tako, da se ni prav nič branila iti spat, kakor hitro se je stemnilo. »To je vselej tako,« jo je potolažil stari Donald, ko mu je voščila lahko noč. »Jutri vam bo že manj novo in pojutrišnjem se ne boste nič več čutili razbite.« Naslanjaje se na Aldousa, ki jo je rahlo držal z roko okoli vitkega pasu, je odšepala v šotor. Mac Donald je potrpežljivo čakal njegove vrnitve. Pokimal mu je, naj sede tesno k njemu. Preden je goreč izpregovoril, sta zapalila vsak svojo pipo. »Nocoj ne moreva spati oba hkratu, Johnny,« je dejal nato Mac Donald. »Morala bova hoditi sem ter tja in stražiti.c »Ali ste danes kaj zasledili?« »Nikakor ne. A važno je baš to, da nisem ničesar zasledil. V tej dolini, John,« ni steza od grebena do grebena. Tod niso šli in na premislek nama ostane samo dvoje. Ali so za nami — ali pa je ubral De Bar drugo pot na sever. Zdaj nas opasnost ne čaka spredaj, ker pridemo v največjo dolino med tem krajem in Yukonom. Ako sta Ouade in Rann v sosednji dolini, ne moreta prestopiti pogorja, da bi prišla do nas. Niti pri najboljši volji ne bi mogel Ouade, tudi če bi se mu to posrečilo, preje nego v treh dneh dospeti po tej dolini v ono, ki je zapadno od nas. Udarili so jo naravnost za zlatom, bodi si po drugi poti, bodi si za nami — ali pa oboje.« »Kako oboje? je vprašal Aldous. »V dveh oddelkih,« je pojasnil Mac Donald, naglo puhaje iz svoje pipe. »Ce je kaka tolpa za nami, se skriva v gozda na oni strani snežnega grebena in je zdaj zelo blizu nas. Culver Rann — ali Fitz Hugh, kakor ga vi imenujete — hiti z De Barom naprei. Lahko da je z njima tudi Ouade, lahko pa tudi, da ne. Vsekako je zelo verjetno, da nam sledi krdelo s Ouadovim posebnim naročilom, naj prereže nama dvema vrat in naj se polasti Jane.« Vse te dni je preganjalo Aldousa neko vprašanje. Ta prilika se mu je zazdela baš prava zanj. »Mac,« je vprašal, »ste K gotovi, da najdete zlato dolino brez De Bara?« Mac Donald ga je gledal skoro pol minute; nato mu je zahrčal glas v pridušenem, radostnem smehu. »Johnny,« je rekel nekam čudno drhteče, »zdaj se upam priti tja bolj naravnost in hitreje od De Bara! Zdaj vem, zakaj je nikoli nisem mogel najti. De Bar mi je veliko pripomogel. Pot je zdaj jasno začrtana v mojih možganih, Johnny. Pred petimi leti nisem bil niti pet milj od votline — pa nisem vedel tega!« »To pomeni, da lahko dospemo tja preje od njih?« »Lahko bi dospela, da ni Jane. Zdaj prejašemo po dvajset milj na dan. Brez nje bi jih prejahala trideset« »Ce bi jih mogli prehiteti!« je vzkliknil Aldous, stiskaie pesti. »Ce bi bilo to mogoče, Donald — vse ostalo bi bila igrača!« Mac Donaldova roka mu je težko obležala na kolenu. »Pomnite li, Johnny, kar ste mi rekli, da se spustite z njima v časten boj in jima ponudite vse ugodnosti? To vam zdaj m več na umu, kaj?« »O ne! Zdaj sem z vami enakih misli, Donald. Moj namen je —« »Streljati na prvi pogled!« »Da.« Vstajaje s svojega sedeža je Aldous dodal: Naročda, uu osa, dopisa,, tičocasst, malih, oglasov, jv posiah, iul, OgLasru,ods daUk ■ Jutra,' Lub^arub. PrtJinunia,4..Tel~ št. 2492. j Jhili c iklusi Ujc prislojbisui ja. uposla, li, ooanasn. t azuočiwm,,so--otr n oglasi, na. priobajo. Čtkovrn, račun, poslna. kra, nilsuca {jubljana.št. 11841. JLah, oglasi, ki, služIjo u posr~vdovaln*, in, soajaL -na, nasnaAA, občinstvavsaka, btstda, $0pcu-.~-Najmanjši zstasak Din, 5 -. Pristojbina, za, šifro Din.j-. Zonih*., isoiran^a. ul, oglasi, trgovskima, ali, I rnkLcuHMga, značaja,", vsaka, btsadas Din, — Naj • 1 manjši ZMStk Visi- toPristojbina, za. Šifro JNju 5-. | Pevsko društvo «Zarja» v Tacnu priredi v nedeljo, 18. se[v tembra popoldne ob' 4. uri pri 2 b e r t a na Brodil vrtno veselico s petjem. srečolovom in plenom. Vabimo pevske zbore in vse prijatelje petja. — Odbor. 28884 Koncert se ttH v soboto in v nedeljo v gostilni Amerika na Ulinrah. 29072 CfH+t Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust Skof. Borštnikov trg 1. 29090 Auto Mbindetes, skoraj nov — brediiben, prodam. Naslov T oclasnem oddelku Jutra. 29053 Auto Štirieadežen. v dobrem stanju, kupi Ivan Kačnik, avto-promet. Trbovlje. 28850 Točilca (Schankbnrseh) sprejme Josip Mastnak. restavrater t Hotelu Slon, Ljubljana. 28951 Praktikantinjo Hrvatico ali Slovenko, katera obvladuje popolnoma hrvatski jezik v pisavi in govora in je vešča strojepisja. sprejmem — toda prvi mesec brez plače in odpovednega roka. Ponudbe v slov. in hrvatskem jeziku, pisane brez tuje polnoči. s sliko je poslati na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Hrvatica*. 28928 Čevljar, vajenca za tira dela sprejme •Voika*, Ljubljana. 28817 Notarska pisarna * Konjicah sprejme popolnoma izvežbanega solicita-torja. Prednost imajo samci 28909 Trg. pomočnica in prodajalko narf 25 let staro, oba iz-nčena v mešani stroki — sprejmem s 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod .štajerska*. 38747 Dekle ki zna kuhati, takoj sprejmem k 3 osebam. Kanlov v oglasnem oddelku cjutra*. Učenca zdravega in krepkega. s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v boljšo delikatesno trgovino. Tonudbe na oglasni oddelek cjntra* pod • Deliknteea*. 2*966 Strojnega ključavničarja ki se res spozna pri strojih za obdelovanje Ieea. sprejme podjetje v Ljubljani. — D»ln vrši lahko tudi izven normalnega delovnega časa. Ponudbe naj poiljejo ree le strokovnjaki na poštni predal 152. Ljubljana. 2905' Mehan. pletilnica eprejn!" več samostojnih pletilj, tudi v prirejanje viorcev za «Popp» ploskovni stroj. Ponudbe z zahtevki in družinskimi razmerami na naslov: Anton G laser, Karlovac, Dubovac —■ Hrvatsko. 20 čevljarjev dobro izvežbanih sprejme takoj v trajno delo Iran PraSeren, tovarna čevljev v Kranju. 28800 Učenko za šteparico sprejme takoj «Voika», Ljubljana. 28818 Pekovskega vajenca takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. Elektromonterja prvovrstnega in samostojnega delavca, verziranega v vseh eleiktričnih poslih, kateri je zmožen urejevati in nadzorovati vse električne naprave velike tovarne, takoj sprejmem. — Reflektant mora biti popolnoma vešč delu z vrtilnim tokom visoke napetosti in mora znati sam namotavati. Ponudbe z navedbo pogoje* pod šifro cElektro 1927» na oglasni oddelek »Jutra*. 29017 Plačilno natakarico sprejmem. Ponudbe s sliko na uglaani oddelek cjutra* pod značko cPlafiilna 29». 29029 Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj za zbito delo Anton Ješ?, Tržič štev. 33. 29031 Praktikantinjo sprejmem v pisarno — spočetka brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cpraktikantinja 10». 29045 Brivskega vajenca 7, dežele, dobrih krščanskih staršev, sprejmem takoj ali s 1. oktobrom. Stanovanie in hrana v hiši. Ivan Mrak, brivski salon za dame ln gospode, Radovljica. 28980 Žagarja prvovrstnega, z dobrimi spričevali, sprejmem k polno-jarmeniku. Naslov v oglae. oddelku cjutra*. 29021 Vec šivilj sprejme takoj tovarna dež-nikcrv Joeip Vidmar. Ljubljana. Pred škofijo štev. 19. 29098 Dekle zanesljivo in polteno, ki razume kuho in delo v boljši mestni hiši. sprejmem takoj. Le delazmožna dostoma dekleta. stara 25—35 let naj se javijo. Naslov v oglas, oddelku cjntra». 29075 Postrežnico zdravo in zanesljivo sprejmem za pospravljanje boljših sob. za dopoldanske nre. Celorška cesta 14, pritliJSje. 29074 Učenca za knjigo vernico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 29062 Inteligentno gdč. sprejmem k svojim 3 otrokom v starosti od 6—10 let, za dopoldanske ure. Zmožna mora biti slov., srbohrvat-*kega in po možnosti nemškega jezika. Nastopiti je takoj. Ponudbe pod značko «H. M. 3» na oglasni oddelek «Jutra*. 29070 Šiviljo sprejme modni atelje Josip Bajde, Selenburgcva nI. 7/1. 29088 Steklar, pomočnika sprejme M. Rauch v Celju. 29064 Agilnim osebam nudim velik zaslužek. Ponudbe pod »Sigurna eksi-steoca* na oglasni oddelek «Jstaa». 29066 Šoferska šola daje p o n k in izobraiuje praktično io teoretično kandidate ta samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratij. Natančne informacije t »vto-škoH, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon It. 11-95. 25193 Balet ritmično gimnastiko in ples poučujeta t 1. oktobrom t. 1. Lydia Wisiakova in Vaelav Vitek, prva plesalca Nar gledališča v Ljubljani. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2.-3 ure v dram. gledališču. 25897 Lekcije na kontrabas po prof. Simandlovi metodi Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cFundamental instruetions*. 26093 Učenje jezikov Vpisovanje za učn,- tečaje (Orthaber) francoščine, nemščine, angleščine in ruščine sem podaljšal do 1 oktobra Vpisovanje in pojasnila v trgovini Kleinmaver & Bam-berg, Miklošičeva cesta 16. 2905S irrmrrtm Račun, natakarica zmožna kavcije, ieli službe v mestu. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. Gospodična s polletno pisarniško prakso, želi primerne službe. — Gre tudi proti nizkemu plačilu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro •Zanesljiva 67». 28940 Šivilja gre šivat h kaki šivilji — event. gre tudi za vzgojiteljico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29010 Učiteljica mlajša, inteligentna, zmožna slvenščine, nemščine in srbohrvaščine. želi primerne službe, najraje v kaki odvetniški ali notarski pisarni Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod cMarljiva in vestna*. 29015 Pletilja želi dela. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 29024 Šoier 25 let star. trezen in zanesljiv, želi .stalne službe. Plača eksistenčni minimum. Ponudbe na oglas, oddelek cjntra* pod cSofer rus». 29032 Učenec bi se rad učil v trgovini z mešanim blagom na deželi ali v mestu. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 29034 Gospodična ieli službo blagajničarke v trgovini, najraje v manu-fakturi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Blagajničarka 38». 29038 Natakarica išče mesta izven Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko cHitra*. 29080 trezen in zanesljiv, dobro i zor jen v rezanju trdega in mehkega lesa, ieli službe. Dopise prosi pod »Žagar 24» na oglasni oddelek »Jutra*. 28996 Pošten mladenič ieli službe. Izurjen v trgovini in pisarni. Bil je že 4 leta v trgovni v Nemčiji. — Ponudbe na oglas, oddelek . Gospodična z znanjem šivanja ter nemškega jezika, išče službo k otrokom. Gre tudi na deželo Naslov v oglasnem oddelku . 29013 2 vagona krompirja Broda po Din 1.50 kg Val. ležek. Radovljica. Slovenija 29028 Vj+ocUim Premog, drva in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič. Sv. Jerneja cesta 25 204 Dežni plašč v popolnoma dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». Drva suha, odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga, Ljubljana. Metelkova ulica štev 4. — Preskrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! 24119 Barako 26 X 8 m. v dobrem stanju prodam pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašati v Kolodvorski ulici 30. 28786 Črnih cevi od 1—4 ccle, novih in malo rabljenih, prodam večjo množino, kakor tudi različnih zapiračev. Naslov pove oglasni oddelek cjutra». Pohištvo rabljeno, poceni prodam skupno ali posamezne kose. Ogled lahko vsaki dan. Naslov pove oglasni oddelek cjutra* 29012 Fotoaparat 9 X 12, Stojalo in 2 kaseti proda za 350 Din Franc Wildman, Valvazorjev trg 5. 29041 Čistilni stroj čevljarski (Schuhputzmaschi-ne), avtomatični, skoro nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29042 Pletilni stroj 8/36. proda Roza Remc, Za-dvor 39. pošta H ruši ca Ljubljani. Črno moško suknjo dobro ohranjeno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29067 Najboljši posnemal-niki za mleko pri Fran Stupici, Ljubljana. 29078 12 moških srajc belih, dobro ohranjenih, prodam po 20 Din. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 29014 Tovorno dvigalo veliko in moderno, za tovarne, skladišča ali trgovine in majhno moderno dvigalo za jedila in majhne stvari za privat. ali gostilne, hotele itd. proda A. Aman, Tržič. 29030 Posestvo 3 orale zemlje, tri četrt nre od Maribora oddam v najem ali prodam za 100.000 Din. Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 42. 29008 Polhove hože in vse drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na. Florijanska ulica št 9 47 Bukovih hlodov prima, od 30 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolžine naprej, tranko n-agon nakladalna postaja ali franko talizanska meja, kugim večjo množino. Cenjene ponudbe na: Ljubljana, .poštni predal 85. 28972 Strojna olja Razpisujemo dobavo 3000 kg strojnih olj in bencina. Ponudbe je vložiti du iSt. t. m. Pojasnila pri Direkciji drž. rudnika Zabuk"-*-- u — pošta Griže. 29018 Deske 12 mm (13) kratice od 1 m dolžine in 10 cm širine navzgor, suho blago, kupim v vsaki množini Ponudbe s ceno zi kg, franko nakladalna postaja, pod šifro »Takojšnje plačilo* na oglasni oddelek cjutra». 28784 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra» pod cPisalna miza». 29097-a Cementne vreče kupimo. Ponudbe na naslov: Poštni predal 210, Ljubljana 29073 Pletilne stroje in specijalne stroje, dobro ohranjene, širine od 40 naprej, kupim. Ponudbe pod cDober stroj 100» na oglas, oddelek cjutra*. 29061 Namizno sadje jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Seti-na. Radeče-Zidanl most. 194 Vozna pokrivala in za konje, nepremočljiva pri Franc Stupici, Ljubljana. 29079 Dolenjsko grozdje krasno, bo razstavljeno na velesejmu. Grozdje najfinejših vrst bo naprodaj v zabojčkih po 5 kg. Prodajali ga bomo tudi na Vodnikovem trgu. na vogalu pri Jugoslovanski knjigarni — kg samo po 8 kg. To bo grozdje, ki bo prišlo naravnost iz vinogTadov v roke kupca, torej nobenega posredovalca, zato tudi čisto in zdravo. — Istotako bodo naprodaj lepa jabolka najboljših dolenjskih vrst po Din 3 kg v poljubni množini 29026 Vvftft »Posest" Realitetna pisarna družba t o a. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 ve In posre- duje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddijalca brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob. trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez vseh ttroškov. 195 Hišo eno ali večdružinsko kupim v Ljubljani ali na periferiji Ponudbe na oglas, oddelek cJutra» pod »Din 300.000». 29044 Enonadstropno hišo s korporacijsiko pravico prodam v Kamniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra: pod šifro »Kamnik.. 29022 V najdem Vinotoč - bufet z vsemi dozvolami proti majhni odkupnini inventarja takoj oddam v glavni ulici ZagTeba. — Pojasnila daje Mahnič. Zagreb, Ilica 221. 28730 Velikansko gostilno oddam v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* rod šifro cGost-ilna 71». 29071 Ugodna prilika! Odda se v najem že nad 25 let obstoječa trgovina z me-, šanim blagom v lepem industrijskem kraju v Sloveniji. Pripravno za samsko osebo, začetniku. Ponudbe pod cSamska oseba 50.000* na oglasni oddelek cjutra*. 29081 Trgovina z mešanim blagom ugodno naprodaj. Potreben kapital 20—30.000 Din. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod »Ljubljanska okolica*. 28965 Trgovino z mešanim blagom, popolnoma opremljeno prodam, event. odstopim tudi koncesijo. Trgovina je v industr. kraju blizu Ljubljane kupcu takoj na razpolago. Poleg je tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28964 Mešano trgovino oddam radi prevzetja drugega podjetja, v lepem industrijskem kraju tik železnice, z inventarjem in vso zalogo. Stanovanje za samca v hiši. Zelo ugodno za začetnika ali začetnico. Ponudbe pod cLepa eksistenca 27* na oglasni oddelek < Jutra*. 29040 Pekarno z vsem inventarjem odstopim v večjem mestu na štajerskem. — Naslov: M. P., Maribor, Kettejeva ulica 17. 29105 Lep trgovski lokal primeren tudd za pisarno, tik Glavnega trga v Maribora, s skladščem ali brez njega takoj oddam. Cenjene ponudbe na naslov: F. Kolar, Maribor. Stolna ulica št. 5. 29108 ■CD mo m cd m c—< ~ r D. N. C. največje skladišče Avram lod, Sar\m Hres'olonasljed. Petia broj 26. C3 ■<=> ■<=>■<=}■ <=> spim Remelter c:nk) 'ziod dnevne cene dobavlja vsako količino CALIN' k. d., Zagreb Mandaličina 1. tomevania Stanovanje vsaj z eno večjo 6obo želi mirna stranka z 2 otrokoma Ponudbe z navedbo meesS-ne najemnine je poslati na oglasni oddelek »Jutra» pod cMima 4». 29056 Boljša vdova z otrokom, želi s 1. oktobrom sobo s kuhinjo, event. prazno sobo s souporabo ku-nlnje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »V mesta*. 29077 Kapital Družabnika s ca. 200.000 Din kapitala sprejmem v dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cKapital*. 28955 Dijaška stanovanja Profesor sprejme 2 dijakinji na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. Naslov v oglas, oddelku cjutra«. 28916 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta. — Električna luč. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 29048 1—3 dijakinje ali dijake sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29093 2—3 prazne sobe oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26083 Prazno sobo separirano, s telefonom, na Mestnem trgu takoj oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. "26068 Gospod želi sobo v bližini cerkve sv. Jožefa. Po možnosti z vso oskrbo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Pošten obrtnik*. 29050 Zračno sobo veliko, z dvema posteljama oddam zakonskemu paru brez otrok ali dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 29054 Sobo s posebnim vhodom želim Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro »Mirna 94* 29027 Mlad gospod želi za takoj sobo s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Poseben vhod*. 29035 Sobo nanovo opremljeno, v najlepši legi mesta, z električno razsvetljavo oddam 8 1. oktobrom. Naslov r oglas, oddelku cjutra*. 29036 Sobo prazno ali opremljeno želim v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra* 29043 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam le boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29068 Opremljeno sobo čieto. s posebnim vhodom, parketirano in elektr. razsvetljavo oddam e 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29076 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in separiranim vhodom, takoj oddam s hrano v sredini meeta 2 gospodoma ali vi-soikošolcema. Naslov v ogl. oddelku cjutra*. 29091 nc- LLLUlLU. Otroka do 3 let starega vzamem v rejo na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29039 Gospoda ali dijaka sprejme tričlanska rodbina na dobro domačo hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29046 Dobro stalno službo dobi tisti, ki vloii v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek cjutra* pod cDružba*. 23653 Podjetje dobro idoče. želi financirja, ki bi razpolagal z gotovino od 50—100.000 Din, ali pa bi žiriral za to vsoto pod-jetju v svrho otvoritve kredita za blago. Odstopi za to dogovorjen del čistega dobička. Tonudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko »Kredit. 28953 Dvpifi Krojaški pomočnik Slovenec, bivajoč v Opatiji, želi znanja z gospodom, ki je že. ali misli potovati v Nemčijo, v svrho prakse. — Jamar, Abbazia, Vila Triglav. 29055 Pianino fin Stingel proda Milkovič, Vidovdanska cesta Št. 16. Kokoši velike angleške Oipingtton razprodajam sa PoljanAt e. št. 17 vsak dan med 13. in 15. uro. 29060 Par konj lepih, mladih, temne, srednje težke, za uporabo in kočijo ter lahko gospodarstvo, kupim. Konji morajo biti brezhibni in krotki, dobro vpeljani in figurantni. Ponudbe na Bombaževo predilnico in tkalnico. Tržič. 2S934 2. september Danes sem tu, -pridi k menil Poljubček. 29087 Uradnik dobro situiran in agilen star 32 ■ let, šef t«bn. od-deljenja pri industrijskem podjetju v Srbiji, dobrega stanja in z dobro mesečno plačo, želi znanja v svrho ženitve e gospodično Slovenko, blondinko, staro od 26—32 let, pošteno in izobraženo, brez premoženja. Samo resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »G—A*. Dopisi v nem škem jeziku dobrodošli. Diskrecija zajamčena. 28987 Glasha Gramofonisti! Vsa popravila vseh vrtt gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov izvršim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v svoji špecijalni delavnici za fino mehaniko A Rasberger Ljubljana. Tavčarjeva ul. i Iz dežele prinešena popravila izvršim, če je le mogoče še isti dan. Pereta. zobna kolesa in različni po* 6amezni deli vedno v za* logi. 196 Pianino električen, krasen, tgra tudi čelo in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvrdka Peter Setina. Radeče. Zidani most. 24346 Gitara na 13 strun, skoraj nova, radi odpotovanja ugodno na rodaj. — Na ogled pri: esman-Edelhauser. Bethov-nova ulica 13/TV. Krotka kavka se je izgubila. — Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na Bleiveisovi cesti štev. 5TH — Suklje. 28977 Mlad doberman se je zatekel. Kdor ga je izgubil se naj oglasi pri Alojziju Erman. avtotaksa. Kranj. 29064 Hiromant za kratko dobo. — leda na roke in pove: proHost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 8—7 popoldne. V. Timofi-jev, Ljubljana, hotel cJuž-ni kolodvor>, soba it. 9/1. 28959 Dveletno deklico oddam za svojo dobrim ljudem. — Naslov v oglasu*™ oddelku cjutra* 29011 Kateri trgovec ali trafikant na dežel? hi prevzel v komisijsko prodajo praktičen pripomoček za kubiranje sodov, potreben sedaj ob trgatvi Pišite takoj na naslov: Fran'* M.iku«-— Vinica pri Črnomlju. 29019 Starejšo osebo katera mi p«.»fO<1- v»-fjo svo-tico denarja rijm^m v sta -no oskrbo. Varno-t ttsigur® na z vknjižbo oa i*j«-f«tvu Prijetno stanovanje, blizu farne cerkve in kolodvora v trgu, drugo po dogovoru Kdor to preskrbi, dobi 2*"*"» Din. Ponudbe takoj na ogl. oddelek cjutra* pod cZanesljivost*. 29fi£S Dopisnike za trgovske informacije iz cele Slovenje iščemo. — Ponudoe na poš ni predal 224, L;ubl ana. Svetovnoznane LLTZOVE PECI iz Biudenz>a in * majliablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MAT h GUZELJ. LJUBLJANA • ŠIŠKA. Jerneieva cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo. 204 Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno iz-delano raznovrstno POHIŠTVO naj si ogleda novo zalogo pri EGIDIJU ln KARLU ERJAVEC - BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčiva. Dajeva tudi na obroke. Brez orodja ni rokodelstvo Posnemalnik za britek. zajamčeno za večno dobro ostrino, in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko ST. SCHNUR - SLAV. ORAHOVICA. 15% •etmga debička, ledno mesečno izplačljivega. nudi ser tozno specijaino podjetje, za kapitalije od lo.OOO dinarjev dalje. Sprejmejo se tudi družabniku Cenjene ponudbe samo od samodajalcev, po re dovalci brez uspeha, na: V. DRAGAN', Ljubljana, poitiioležeče. JJULOJULILOJUI I U II IJUULUJL M JULIL-lLUJULULOJ-JULIUDap D NOTARSKEGA KANDIDATA z nekaj prakse v spornih zadevah - sprejmem takoj. =— Cenjene ponudbe nasloviti na notarijat « Kostanjevici na Krki. 98^4 R nmmrmni rr i»11 iiinmni nm imiminMl Unjojt db fafrfr za Konzorcij cjotraa Adolf Ribnik«, Z* N »rodno tiskarno dd, kot dslurnarja Fran JeserSefc, Za inscratnl dd je odffrroraB Alojzij Novak, Val x Ljnb^aoU