Siiajen uspeh uciteljskih tečajev v Dravski banovini. V letošniih pofltnicah ie bilo v Dravtki banovini 18tečaiev za učiteBJsfvo. Učiteljstvo je žrtvovalo počitnice, da poglobi strokovno znanje za delo v korist naroda. — Zaradi prevelikega števila prijavljencev so se morali prirediti po dvojni tečaji iste vrste. — Vršili so se sledeči strokovni tečaji: Zadružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani. — Merkantilni za obrtno-nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (dva). — Merkantilni za trgovsko nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (dva). — Uvodni za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Mariboru (dva). — Strokovni gospodinjski tečaj v Mali Loki. — Uvodni kmetskonadaljevalni tečaj v Mariboru. — Gospodinjski tečaj v Krekovi gospodinjski šoli. — Gospodinjsko higienski tečaj P. R. K. v Mladiki. — Tečaj za deška ročna dela v Ljubljani in Mariboru. — Radio tečaj v Ljubljani in Mariboru. — Pevski tečaj zbora JUU v Ljubljani. — Teoretično praktični pedagoški pevski tečaj Trostove v Ljubljani. — Pedagoški tečaj P. C. v Mariboru. Zadružno knjigovodski tečaj JUU v Ljubljani. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino je s pomočjo subvencije, ki jo je dobilo od kr. banske uprave, priredilo zadružnosknjigovodski tečaj za učiteljstvo. Tečaj se je vršil na mo> škem učiteljišču v Ljubljani v dneh od 3. avgusta do 14 avgusta t. 1., vsak dan od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popol* dne, torej 8 ur dnevno. " Tečaj je otvoril dne 3. avgusta predsed= nik sdkcije za Dravsko banovino tov. I v a n Dimnik, ki je poudaril pomen tečajev za učiteljstvo ter predal vodstvo tečaja v. d. sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani tov Radu Grumu, ki je že vodil prvi tak tečaj. Organizacija je uvidela nujno potrebo izobrazbe učiteljstva na zadružno gospodar* nih žrtev, ki jih je doprineslo v svrho izpo* polnitve strokovne izobrazbe za udejstvova* nje na zadružnem polju in pa, kar moramo še posebe podčrtati, to je točnost, vestnost in marljivost ter 100% obisk. To je razveseljiv pojav v vrstah našega učiteljstva in s takim učiteljstvom lahko smelo gledamo v lepšo bodočnost našega naroda. Koncem tečaja so polagali učitelji(ice) izpite o predelani učni snovi pod predsed* stvom zastopnika kr. banske uprave gosp. Andr. Skulja ter so prejeli izpričevala. Udeleženci so odnesli iz tečaja kar najboljše utise za praktično udejstvovanje na zadružnem palju, važna navodila in neobhodno potrebno znanje Taki tečaji so za učiteljstvo, ki stoji z narodom v najtesnejših kulturnih, socialnih in skem polju in je začela s takimi tečaji že leta 1929. Ta tečaj, kr je bil nekak poizkusni tečaj, ,je uspel v vsakem oziru nad vse pričakova* nje in bi bili uspehi še mnogo večji, če bi tečaj trajal najmanj 14 dni. Tega pa iz fi« nančnih razlogov ni bilo mogoče izvesti, ker so bili vsi izdatki tečaja docela na ramah udruženja in ni bilo v ta namen v proračunu nobene predvidene postavke. Organizacija je priredila tudi v tem letu poseben tak tečaj za IV. letnik učiteljišča. Udruženje je bilo s tem obremenjeno z znatnim zneskom tako, da naslednje leto sploh ni moglo misliti na otvo ritcv takega tečaja. Letos ,pa, ko je kr banska uprava priskočila na pomoč z znatno podporo, se je vršil tečaj po določenem programu, ki je raz* viden iz »Prosvete« štev. 5, str. 101 do 103. Na tečaju so predavali gg. F r a n Tr< č e k , ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani, I. Smodiš, tajnik ter Rožet, agronom omenjene zveze in Rado Grum, šolski nadzornik v Ljubljani. Vodstvo itečaja je bilo poverjeno Rado G r u m u , sreskemu šolskcmu nadzorniku v Ljubljani. Tečaja so se udeležili učitelji iz vseh strani Dravske banovine, in sicer 38 po številu. Te objavimo posebe, da se bodo učitelji« zadrugarji pbznali med seboj in bodo stopili  v skupno zvezo. Da se naše učiteljstvo zanima za zadružs no delo med narodom, je pokazalo dovoljno število priglašencev (52), predvsem pa dejstvo, da se učiteljstvo ni strašilo materijal- gospodarskih stikih, velikega pomena, ker ga usposabljajo za uspešno sodelovanje na zadružno=gospodarskem polju, ki je ravno v naši Dravski banovini v najlepšem razvoju v primeru z ostalimi banovinami naše lepe do= movine. Ideja zadružništva bo sčasoma, ako bomo imeli za to ^posobne voditelje posameznih zadrug — in to so učitelji — pronikla v najoddaljenejše naše kraje in v najskrajnejša naša brda. Učitelj je tu v prvi vrsiti poklican, da sodeluje kot strokovnjak na tem polju, da dviga in vodi svoj narod ne samo kul^ turno in etično=moralno, temveč vzporedno tudi socialno in gospodarsko. In ako bo so delovalo učiteljstvo pri tem delu, se b;> dvignilo blagostan>e našega naroda, ker bo socialno podprt in gospodarsko dovolj močan in samostojen. Iz navedenega sledi, da so taki tečaji za učiteljstvo nujno in neobhodno potrebni. Glede nadaljnjih zadružno-gospodarskih te= čajev pa bi bilo želeti: 1. Da se taki tečaji prirejajo za učiteljstvo redno vsako leto in rto toliko časa, Aokler se zadružništvo in zadružno knjigovod« stvo ne uvedeta kot obvezna predmeta na učiteljiščih. 2. Vsakoletni tečaj naj se vrši od 3 do 4 tedne, da se zamore začrtana snov mirno in brez forsiranja podati in da jo udeleženci tečaja čim bolje obvladajo. 3. V dosego tega pa je treba izdatne in večje finančne podpore, ki naj omagoča učiteljstvu, da se izobrazuje za udejstvovanje na zadružnem in gospodarskem polju. Uvodni tečaj za kmetsko [nadaljev. šolstvo v Mariboru. Maribor, 21. avgusta 1931.tijski rcfcrent šolski svctnik g. Krošl je Preteklo soboto se je zaključil na vinar=obiskovalo 58 tovarišev iz vseh delov bano- ski in sadjarski šoli v Mariboru uvodni ;nvine. Napravili so več ekskurzij, tako v Pe= metodični tečaj za kmetske nadaljevalnekre, v Kamnico i. dr. Udeleženci so bili z nič manj tudi vodstvo in gg. predavatelji. Zazdarske šole. S tem tečajem se je zopet udobno oskrbo je poskrbelo ravnateljstvoznatno pomnožil kader praktičnih delavcev vinarake šole, nekateri pa so bili gostje go^ na polju kmetskega poklicnega šolstva. — R. |Prvi in drugi merkantilni lečaj za obrtne in trgovske šole v Ljubljani. Kr. banska uprava je priredila mescca julija in avgusta d v a merkantilna tečaja, katerih se je skupno udeležilo 80 tovarišev. Za časa trajanja abeh tečajev so sc vr= šili sestanki tečajnikov z zastopniki 'kr. banske uprave, TOI, O. U. Z. D, in obrtniških organizacij s sledečimi rezultati: 1. Letno (vsaj vsaka 3 leta) se naj vrši občestvo učiiteljstva obrtno=nadaljevalnih šol 2 zastopniki kr. banske uprave, TOI, O U. Z. D. in trgovsko-obrtnih organizacij. 2. Letno (vsaka tri leta) se naj vrše ob sklepu šolskega leta obligatorne razstave. 3. Na razstavah je videti povsod enaka dela že davno zastarelih slogov (TOI je izdala :chihu časa odgovarjajoče risbe in bo to suksesivno nadaljevala — naročite!) 7. Učila naj izda TOI (se že vrši, pri iz= daji naj bi sodelovale vse uvodoma omenjene organizacije in učiteljstvo). 8. V uk se naj sprejmejo učenci, ki so dovršili najmanj 2 razrcda isrednjih ali mcščanskih šol (meščanska šola bi se naj reor« ganizirala v a) meistnosindus-trijski in*b) po= deželski tip) ali višjo narodno šolo, 9. Ustanove naj se posvetovalnice za \zbiro poklica. 10. Učiteljstvo obelodani svoje ideje v »Obrtnem vestniku« (to je naloga odseka pri JUU). Pohvalno je treba omeniti g. predavatelje, ki so skušali podati ogromno snov v izvlečkih, vendar se nam zdi potrebno pripomniti, da bi naj v bodoče za take tečaje 4. V prvih dveh razredih naj poučuje učiteljstvo, v tretjem pa le mojstri (na *po deželskih šolah neizvedljivo). 5. Učiteljstvo in obrtniško-trgovske organizacije naj delajo vzajemno (bi bilo tudi priporočati vsem "kultumim organizacijam) 6. Sistem obrtnega šolstva se naj uredi po banovinah — sestavi naj se enoten učni načrt, ki pa naj bi bil le okviren (2 tipa šol: a) mestni — industrijski in b) podeželski tip). sestavili učne načrte zgoraj omenjeni čini* telji. Pouk bi bil tudi učinkovitejši, ako bi vsi gg. predavatelji izdali skripte, kakor je to storil g. Gogala za knjigovodstvo Kar se tiče razdelitev ur smo mnenja, da je preveč ur dodeljenih pravoznanstvu, premalo obrttiemu spisju, računstvu in drugim strokam. * Taki tečaji privedejo učitelja do spozna* nja, da mu še manjka znanja za svoje uspeš^ no delo med narodom! — Veniger  Uvodna gospodinjska tečaja v Mariboru. Kakor lansko leto, tako je tudi letos pri* tečaj. Zanimanje za te tečaje je med učitc- sole Tečaj, ki ga je vodil banovinski kme*'uspehom tečaja iprav zadovoljni, upajmo da redila banska uprava uvodni gospodinjski ljicami vedno večje Letos^ se jih je prigla* silo toliko, da sta se morala vršiti dva tečaja. Prvi je bil v dneh od 3. do 15. avgusta, drugi pa za terr» Velika udeležba je pokazala, koliko volje imajo naše učiteljice do dela med narodom. Gospa ravnateljica »Vesne« je sprejela tečajnice pod svojo gostoljubno streho in s tem nudila udeleženkam udobno bivališče tcr tako pripomogla k čim boljšemu uspehu. Prvi uvodni gospodinjski tečaj je pose* čalo nad 40 učiteljic iz vseh krajev Dravske banovine. Največ jih je bilo iz severnih kra« jev, posebno iz Prekmurja. Treba je dati napot!ka in znanja onim, ki ga najbolj po* trebujejo, ki imajo najlepšo, ,pa tudi najte* žavnejšo nalogo, vzgajati in poučevati one, ki so bili pod tujim jarmom in pod tujim vplivom. Voditelj tečaja šolski svetnik g. Krošl je v svojih referatih podal smernice za naše delo in kako naj si pridobi učiteljica pred* vsem zaupanje in spoštovanje med narodom, ako hoče z uspehom vršiti svojo nalogo. V drugem delu svojih predavanj pa je raztolmačil pravilnik gospodinjskonadaljevalnih šol ter uvedel tečajnice v pravilno poslovanje. Z največjim zanimanjem smo sledile predavanjem ge. Mešičkove. Na mah si je pridobila nas vse in to ne samo s podanimi referati, temveč _ svojo osebnostjo S tolma* čenjem podrobnega uŽnega načrta za gospodinjsko nadaljevalne šole nam je dala poguma za uspešno delo. Pokazala nam je pra* vo smer pouka in s tem rešila marsikatero morečih ski*bi, kako se ji bodo posrečile tortc, kreme, aspiki itd., ki nikakor niso naloge gosipodinjsko*nadaljevalnih šol. V ostalih predavanjih nam je podal g. dr. Jeraj misli o kmečkem občestvu. — O narodnih nošah in naših domovih pa sta nam govorila prosvetni inspektor g. dr. Kotnik in g. dr. Baš. Seznanile smo se dalje s socialnimi zakoni in predpisi. G. predavatelj nas je peljal v »Mladinski dom«, ki je kaj lično in eko= nomsko urejen zavod. Tu ima uboga deca svoj drugi dom V »Dečjem domu« smo spo znale skfb socialne zakonodaje za naše najmlajše državljane. Z idejami in cilji »Sokola kraljevine Jugoslavije« nas je seznanil g. dr. Pivko. G. dr. Benčan, primarij ženske bol= nice, nam je podal zlatih naukov o higieni žene, g. dr. Vntovec pa nam je predočil otroške bolezni. Ogledale smo si tudi žensko bol« nico. Vse splošno pa so ugajali referati g. dr. Podgornika. Poleg predavanj smo imele tudi nekaj poučnih ekskurzij. Ogledale smo si kokošjerejo pri šolskih sestrah v Kamenici Marsikaj, kar smo videle, ni za kmetska dekleta in žene. Veliko pa se bo tudi v tem oziru dalo izboljšati. Pogledale smo tudi drevesnico g. Dolinška. Obiskale smo predilnico, tovarno mila »Zlatorog« ter vinarsko in sadjarsko šolo. Tu so nam ugajali skrbno obdelani na= sadi. Po ogledu zavoda smo bile postrežene z vinsko kapljico. Ob zaključku tečaja smo se, kakor je navada tečajnikov, sestale pri »Balonu«, ka= mor smo povabile tudi tovariše, ki so bili v kmetskem tečaju. Po par prijetnih urah smo Se poslovile ter odšle na svoja mesta, kjer bomo pridobljeno znanje in*dobre napotke s pridom uporabljale pri delu v gospodinjsko* nadaljevalnih šolah. VI. Gospodinjsko higienski tečaj P R K na Mladiki v Ljubljani. Tik pred šolskim sklepom je Oblastni odbor PRK razpisal gospodinjski in higien* ski tečaj v Ljubljani. Kljub temu, da smo po napornem šolskem delu bile potrebne od= mora, smo se prijavile tekom par dni v ve* likem številu, 60 nas je bilo. Našemu delav* nemu nadzorniku F. Gaberšku je bilo težko izbirati. Sprejel je le one (28), ki so se že udejstvovale pri organizaciji PRK, nil nas je z ogromnim delom, ki ga vrše zdravstveni domovi v naši banovini. Na licu rnesta smo si ogledale zdravstveni dom v Lukovici in Medvodah. Lukovica je vzor asanirane vasi, ki je sedaj center velikega okrožja. Dalje smo obiskale državno zdra = vilišče za tuberkulozne na Golniku, kjer nam je g. dr. Radšel razkazal prostore v zdravilišču in njegovo krasno okolico. Gg. zdrav- Vodstvo gospodinjskega tečaja je Ob= lastni odbor poveril priznani strokovnjakinji gdč. Jerici Zemljanovi. V kuharsko umetnost nas je upeljala gdč. Franja Jagodičeva, ki si je s svojim prijaznim in veščim postopanjem mahoma pridobila naklonjenost vseh tovarišic. Z velikim veseljem in zanimanjem smo se lotile vsakega dela. Naši jedilniki so bili izbrani za meščansko kuhinjo in jih bomo lahko s pridom uporabljale ob vsaki priliki. Spretno je združila gdč. Jagodičeva prakso in teorijo ter nam v popoldanskih urah predavala o živiloznanstvu Gdč. Zem= ljanova pa nam je izčrpno in nazorno podajala družbna pravila. Drugi del našega tečaja je obsegal zdravstvena predavanja. Predavali so: Dr. Dragaš: o negi dojenčka in higieni žene. Dr. Rus: o prvi pomoči. Dr. Tavčarjeva: o tubrkulozi. Dr. Pirc: o podvigu higiene na selu in o šolski higieni. Večino predavanj so nam predavatelji ponazorili s filmi, eks* kurzijami in praktičnimi vajami. V skupinah smo zahajale vsako jutro v dom Kraljice Marije za zdravstveno zaščito mater in de= ce. Tamkaj smo kopale, povijale in hranile dojenčke. Ravnatelj higienskega zavoda dr. Pirc nam je razkazal in tolmačil higiensko razstavo na ljubljanskem velesejmu Sezna* nika dr. Pirc in dr. Rus sta poskrbela, da smo videle tudi različne zdravstvene, soci* alne in gospodarske ustanove v Ljubljani. V higienskem zavodu nas je dr Petrič vodil po bakteriološkem, statističnem in kemičnem oddelku. Pokazal nam je, kako se pieiskuje kvaliteta mleka, preden pride na trg, V Domu za mestne onemogle smo se čudile, kako pod vodstvom dr. Rusa vzorno oskrbujejo starke in starčke Ker še marsikatera izmed nas ni videla r6ntgen*aparatov, presvetljevanja in obsevanja, nas je z vsem tern seznanil rontgenolog g. dn. Hebein v Leonišču. Pod strogo zdravstveno kontrolo se vrši v Ljubljani obrat z mesom. Videle smo mestno klavnico, ki je vzorno urejena po najmodernejših in higienskih predpisih. Vse ekskurzije so potekle v veselem razpoloženju. Obiskovalke smo s tečajem zelo zado voljne. Kar smo pridobile, vse nam bo kori* stilo pri šolskem delu. Hvaležno se bomo spominjale posebno še gg. nadzornikov Ga= berška in Lužarja, ki sta s svojo požrtvo= valnostjo pripomogla, da se je osnoval tečaj. Zahvaljujemo se tudi gdč. ravnateljici Jerici Zemljanovi za njeno naklonjenost, gdč. Ja= godičevi ter njeni pomočnici g. Matekovi in gg. zdravnikom za njihov trud. L. P. Gospodinjski tečaj za učiteljice v dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani. in pomenu gospodinjskih tečajev mcd kmetskim in delavskim ljudstvom. Tečaj je obiskovalo 33 učiteljic iz raznih krajev naše banovine. Vodila ga je s. Ade^ linda Zužek, poučevale so tudi s Vida Mencin, s. Avgusta Zwitter, s. Cirila Žuža, o zdravstvu je predaval šef Higienskega za= voda g. dr. I. Pirc, ki jc predavanja pojasnjeval z raznimi poučnimi filmi, o negi dojenčka pa je poučeval g. dr. Dragaš. Udeleženke so naredile več poučnih eks* kurzij. Ogledale so si: Higienski zavod in higiensko razstavo v Ljubljani, zavod za zaščito mater, dece, zdravstveni dom v Lu« kovici, zdravilišče na Golniku, banovinsko kmetijskogospodinjsko šolo na Mali Loki in Kmetijsko-gospodinjski tečaj za učite< ljice na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgor= nji ŠiSki pri Ljubljani se je vr»il od 5. julija do 1. avgusta 1931. Pouk je bil teoretičen in praktičen. vzorno posestvo na Lesnem brdu pri Vrhniki. Lepo uspeli tečaj sc je zaključil v za« vodu s prisrčno domačo slovesnostjo, ki se jo je udeležil tudi naš pisatelj g. Fran Finž* gar, ki je v krasncm poslovilnem govoru poudarjal pomen učiteljskega delovanja med kmetskim ljudstvom in podal smernice bo-dočega dela. Poleg tega tečaja sta se vršila pod istim vodstvom še dva tečaja za konserviranje sadja, sadnih sokov in zelenjave. Prvi tečaj jc obiskovalo 11 učiteljic in je trajal od 30. junija do 5 julija 1931. Drugi tečaj pa je obiskovalo 12 učiteljic in se je vršil od 17. avgusta do 22. avgusta Predmeti so bili sledeči: hranoslovje, kuhanje, pranje, likanje, serviranje, praktič= no gospodinjstvo, šivanjc, krojno risanje, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, higijena, nega dojenčka in pouk o metodiki, ureditvi Gospodinjski tečaj za učiteljice v Mali Loki. šivanjem, tretja pa z mlekarstvom in vrtnars stvom. Dnevno se vrše 3 do 4 ure predavanja iz gospodinjstva, živiloznanstva, sadjarstva vinarstva, mlekarstva i. dr. Pra'ktični tečaj za učiteljice gospodin'sko-nadaljevalnih šol na Mali Loki se je pri čel 17. avgusta. Otvoril ga je zastopmk kraljevske banske uprave g. ing. Zidanišek. Voditeljica tečaja je tov. M a r i j a P1 e š k o v a , kuhanje poučuje tov. Gretn Prašnikarjeva. Delo je razdeljeno na tri skupine. Prva kuha, druga je zaposlena s hišnimi p »sli in V tečaj je sprejetih dvajset učiteljic in ena poštna uradnica. Po za'ključku tečaja priobčimo poročilo. Tečaja za rokotvorni pouk in radio v Ljubljani in Mariboru. O pouku ročnih del, ki so se uvedla med šolske predmete šele v teku zadnjih let, večina našega učiteljstva še ni strokovno poučena Da pa želimo odstraniti tudi ta nedostatek, dokazujejo vsakoletni učiteljsk; tečaji, za katere je navadno več priglašen* cev,- kakor jih je mogočc sprejeti. Tudi \t- Obiskovalci radio-tečaja so se seznanili s podrobnostmi v radio-tehniki pod spret* nim vodstvom g.prof. Andree=ja, 'ki je strokovnjak na tempolju. Vsi ekskurzisti so pohiteli na ogled studia radio Ljubljane ter oddajne postaje v Domžalah. Mnogo koristi so odnesli tovariši in to- tošnje počitnice sta se vršila v Dravski ba= novini dva tečaja ročnih del; eden v Mari= boru pod vodstvom meščanskošolskega rav= natelja g. Humeka, drugi pa v Ljubljani na tehnični srednji šoli. Vodstvo tečaja je bilo v trokah meščanskošolskega ravnatelja tov. Novaka, znanega propagatorja za pouk ročnih del. Ljubljanski rokotvorni tečaj se je pričel 13. julija. Obiskovalo ga jc 31 naših varišice iz vseh navedenih tečajev. Žrtvovali so mesec dni počitnic ter so se kuhali v pasjih dnevih v učilnicah često tudi po 10 ur na dan. Mizarji so pričenjali svoje delo že ob 6. zjutraj nepretrgoma do 13. Popoldne pa so prisostvovali pouku v radio* tečaju. Poleg časovnih in gmotnih žrtev so imeli tudi telesni napor. Poplačani pa so obilo z zavestjo, da so razširili svoje znanje. tovarišic in tovarišev. Obiskovalci tečaja so se poučevali o splošnih zadevah, kakor: v lepljenju, izrezovanju papirja, sestavljanju slik iz barvastega papirja, izdelovali so barvaste podobe z iztrgovanjem šarenih listov, transparcnte, mape in škatlje. Poseben del programa v splošnem tečaju je bilo gnete= nje, modeliranje in odlivanje v gipsu, o lepenkarstvu, pletarstvu in mizarstvu. Tečajnike sta obiskala prosvetni šef g. Mazi in banski šolski nadzornik g. Rape. Oba sta se zelo laskavo izrazila o krasnih izdelkih. Po poslovilnem večeru so se vsi tečajniki razšli po enomesečnem prijatelj* skem sožitju na svoje domove z zagotovilom, da bodo vse, kar so jim nudili njihovi voditelji, porabili v korist našega procvitajočega šolstva. —nč—. Teoretično - praktični pedagoški pevski tečaj. Učiteljski teoretsko=praktič-ii pedas goški pevski tečaj se je zaključil dnc 8. av; gusta. Vršil se je na državnem konservato* riju v Ljubljani pod pokroviteljstvom vele^ zaslužnega konservatorijskcga ravnatelj.i Mateja Hubada in vodstvom požrtvovalne gO' spe profesorice Angele Trostove. Glasbeno zgodovino je predaval univerzitetni profesor dr. Josip Mantuani Tudi g. pokrovitelj sam Pevski tečaj pevskega zbora JUU. Tudi naš pevski zbor JUU je imel po- Na tečaju vežbajo učitelji-pevci in uči* čitniški tečaj, 'ki se je vršil od 2. do 10. julija teljice^pevke ter se urijo za nastope pevske- t. 1. v Ljubljani. Udeležili so se ga vsi člani pevskega zbora. Ti tečaji so redni in priredi pevski ga zbora UJU. Hkrati se usposabljajo tudi za vodstvo svojih pevskih zborov v kraju služ« bovanja. Gotovo jc, da bo uičteljski pevski zbor zbor JUU dne 7. in 8 septembra zopet tak s tem postal jaka opora našim podeželskim dvodneven tečaj. narodnim pevskim žborom. Poročilo o pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru in nadaljnja poročila priobčimo v prihodnji številki. je podal učiteljstvu lepe smernice za pravi! no petje. Z velikim zanimanjem smo sledili krasnim strokovnim predavanjem gospe profesorice A. Trostove, g. univ. profesorja dr. Josipa Mantuanija in g. mojstra Mateja Hubada. Zahvaljujemo se iz dna srca vsem cenjenim predavateljem za trud in požrtvovalnost z željo in prošnjo, da bi se vršil tak tečaj tudi prihodnje počitftice. — Udeleženci tečaja. f^ 0*-m^f*^'7?y: ~<m f'^*4M>' - •-' ,<^>mmm Hn \_m i M Ji ___i _l _P 1^_r _ L.__ L^_, ^%. mm 4 \ * Ł_Ł. * * _fi_.___i'^'^ &. ' «_t ^^\ vTX i % 4, mate WB JkŁ% « %, rT f '* sF ^-* i v I % wŁ *